26.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 53/66

(1)

V skladu z odstavkom 3 člena 88 Pogodbe in s točko 76 smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (2) (v nadaljnjem besedilu „smernice pomoči za okolje“), je Belgija s pismom z dne 4. aprila 2003 priglasila pomoč za N.V. Stora Enso Langerbrugge (v nadaljevanju „SEL“). Zadeva je bila zabeležena pod številko N 167/03. Komisija je s pismi z dne 20. maja 2003, 17. julija 2003 in 20. oktobra 2003 Belgijo prosila za dodatne informacije. Belgija je poslala dodatne informacije s pismoma z dne 19. junija 2003 in 15. septembra 2003. Srečanji med predstavniki Komisije, belgijskimi oblastmi in SEL sta potekali 9. julija in 8. oktobra 2003.

(2)

S pismom z dne 27. novembra 2003 je Komisija Belgijo obvestila o svoji odločitvi o odprtju postopka v skladu z odstavkom 2 člena 88 Pogodbe proti prijavljeni pomoči. Odločba Komisije o uvedbi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je povabila zainteresirane stranke, naj predstavijo svoja stališča glede priglašene pomoči.

(3)

Komisija je prejela stališči dveh strank, od katerih je ena SEL. S pismom z dne 1. oktobra 2003 jih je poslala Belgiji. To pismo je prav tako vsebovalo druga vprašanja Komisije. S pismom z dne 18. decembra 2003 je Belgija zaprosila, da se nekatere podatke iz odločbe obravnava kot zaupne, in hkrati poslala svoje stališče glede vsebine odločbe. Potem, ko je Belgija s pismom z dne 19. decembra 2003 zaprosila za podaljšanje roka, ki ji je bil dodeljen s pismom z dne 12. januarja 2004, je v pismu z dne 29. januarja 2004 obravnavala odločbo Komisije. Komisija je s pismoma z dne 5. februarja in 5. aprila postavila dodatna vprašanja. Belgija je odgovorila na ta vprašanja in obravnavala stališča, ki so jih sporočile tretje osebe, v pismih z dne 8. marca 2004, 2. aprila 2004, 10. junija 2004 in 4. avgusta 2004. Srečanji sta potekali 28. aprila 2004 in 18. maja 2004 in predstavnik Komisije je obiskal tovarno 7. julija 2004.

(4)

Prejemnica pomoči je N.V. Stora Enso Langerbrugge, hčerinsko podjetje Stora Enso Oyj, pomembnega proizvajalca revialnega in časopisnega papirja, finega papirja, embalažnega kartona ter lesnih izdelkov. Leta 2001 je ustvarila promet v višini 13,5 milijard EUR in njena proizvodna zmogljivost je znašala približno 15 milijonov ton papirja in lepenke. Družba zaposluje okvirno 43 000 oseb. Pomoč je namenjena tovarni Langerbrugge, blizu Genta. Leta 2000 je družba v Belgiji ustvarila promet v višini 55 milijonov EUR (4).

(5)

Projekt vsebuje pet delov:

(6)

Do sedaj so izvedli večji del naložb. Projekt je omogočil povečanje števila zaposlenih za 40 oseb in je zagotovil ohranitev 410 delovnih mest. Število posrednih zaposlitev naj bi štelo 1 350 oseb. Da bi se izognili temu, da bi postalo povečanje celotne zmogljivosti višje od rasti trga, so izključili star papirni stroj na delovišču Langerbrugge („PM2“, z zmogljivostjo 120 000 ton na leto) in reorganizirali proizvodnjo v nekaterih tovarnah na Finskem in Švedskem.

(7)

Enota PM4 ima zmogljivost 400 000 ton na leto. Celoten investicijski strošek projekta PM4 znaša 259 622 000 EUR. Ker je bila v času vložitve prošnje za pomoč v Evropi povprečna vsebnost časopisnega papirja iz recikliranih vlaknin le 49,8 %, je Belgija menila, da se lahko investicijski strošek tega projekta razume kot „dodaten strošek“ do višine 50,2 %. Projekt DIP2 predstavlja celotno naložbo v višini 90 111 000 EUR, ki naj bi izpolnjevala pogoje za odobritev pomoči v višini 100 %. Ob upoštevanju ustvarjenih prihrankov v prvih petih letih to pripelje do celote upravičenih stroškov v višini 127 388 000 EUR.

(8)

Belgija je prav tako pojasnila, da bo več elementov izvedenih naložb v enotah PM4 in DIP2 preseglo standarde za SEL. Gre predvsem za recirkulacijski sistem hladilne vode, največje zaprtje pretoka raztopine svinčevega acetata, rekuperatorje toplote, posebne stiskalnice, namenjene pridobivanju bolj suhega traku papirja po oddelku stiskalnic, napredno tehnologijo za podpiranje papirja v sušilnici, inovativne tehnike navijanja in obdelave izdelanega papirja ter za dodatno čistilno opremo. Po mnenju Belgije naj bi te naložbe predstavljale najmanj upravičeni povišani okoljski strošek v višini 19 106 000 EUR.

(9)

Naprava PM4 je proizvod inovativne zamisli, ki zmanjšuje porabo energije, aditivov, kemičnih proizvodov in industrijskih vod. Bistvena značilnost te enote je večja širina stroja v primerjavi z običajnimi stroji za izdelavo papirja. To zahteva prilagoditve na celotnem stroju, predvsem zaprt prehod med stiskalnico in sušilnico ter malce manjšo hitrost izdelave. Na podlagi dveh podrobnih ocen stroškov ocenjujejo, da bi bili stroški običajnejše naložbe za isto zmogljivost nižji za 14,1 milijonov EUR. Novi stroj bo omogočil prihranke, toda le, če se upošteva dejstvo, da bodo stroški zagona in optimizacije stroja višji, in se v prvih petih letih ne more računati na nikakršno neto poslovno korist.

(10)

Enota PM3 je bila izdelana leta 1957 za izdelavo časopisnega papirja; leta 1989 je bila prenovljena in njena hitrost se je povečala v letih 2000 in 2001. Sedaj je bila predelana v enoto za izdelavo revialnega papirja iz 80 % recikliranih vlaknin (SC kakovost, […] (5) g/m2, nepremazan). Njena zmogljivost bo 165 000 ton na leto. Cilj teh naložb je prilagoditev oskrbe primarnih surovin in obdelava le-teh (še posebej obstoječa enota DIP1), tako kot tudi dejanski papirni stroj in njegovi sistemi za oskrbo s plinom, toplotni sistem in sistem preverjanja kakovosti, itd. Celotni investicijski strošek naložbe znaša 39 555 000 EUR.

(11)

Druga možna izbira za SEL bi bila, da bi nadaljevala z izdelovanjem revialnega papirja na enoti PM2, ki je bila izdelana leta 1937 in posodobljena leta 1985, in ki ima zmogljivost 115 000 ton na leto. V primerjavi s to enoto predelana enota PM3 povzroči znižanje stroškov za elektriko, toda povišanje stroškov proizvodnje pare, izgubo kondenzacijskih proizvodov ter stroške pri obdelavi pepela. Neto prihranek bi znašal 4 342 000 EUR v prvih petih letih, kar bi privedlo do upravičenih stroškov v višini 35 213 000 EUR.

(12)

Družba SEL je izdelala sistem SPTE, ki za gorivo uporablja biomaso, ki prihaja iz dveh enot za razčrniljenje in iz tovarne za čiščenje odpadne vode, ki jo deloma napaja zemeljski plin. Naprava temelji na sistemu tekočine na več stopnjah. Najvišja napeljana energetska moč je naslednja: 1) elektrika: Pe = 10,4 MWe bruto in 8 MWe neto; 2) pregreta visokotlačna para pri 480° C, 80 barih, Pth = 53 MWth; 3) vroča voda, ki nastane pri izpiranju odpadnih plinov, pri približno 60° C, Pth = 5,6 MWth. Protitlačni kotel spremeni visokotlačno paro v nizkotlačno paro s približno 4 bari; ta para je uporabljena za postopek izdelave papirja. Pretvorbena energetska učinkovitost kotla bo v okoliščinah delne obremenitve približno 87,5 % in v okoliščinah polne obremenitve približno 90 %. Predvidena zmogljivost naprave je približno 250 000 ton blata na leto, največja zmogljivost pa je v praksi manjša. Z uporabo papirnih strojev pri njihovi maksimalni zmogljivosti bi morala znašati količina blata 200 000 ton na leto.

(13)

Celoten investicijski strošek znaša 55 147 000 EUR. Ker zahteva sistem za sežiganje blata SPTE več vzdrževalnih del in je manj zanesljiv kot običajna SPTE naprava, naložba vsebuje dva dodatna uparjalnika. Stroški inženiringa in stroški tehničnega izvajanja projekta so vpisani v bilanco stanja in nato amortizirani, in so torej prav tako vključeni.

(14)

Družba SEL bo uporabljala površinsko vodo, ki prihaja iz lokalnega vodnega toka „Kale“. To vodo morajo prečistiti in razkužiti, preden jo lahko uporabijo pri proizvodnem postopku. Po mnenju belgijskih oblasti bi naložba, ki izpolnjuje pogoje za odobritev pomoči, znašala 7 429 000 EUR.

(15)

Družba SEL predvideva znatne količine izlivov odpadne vode v morski kanal Gent-Terneuzen. Izliv se bo izvršil po biološkem postopku v dveh stopnjah. Po mnenju Belgije naj bi upravičeni strošek znašal 4 431 000 EUR.

(16)

Okoljsko dovoljenje zahteva izvedbo tehnično-gospodarske študije, ki naj bi ocenila stopnjo in koncentracijo glede na kemično potrebo po kisiku (KPK) odpadne vode, ki jo bodo izlili v morski kanal. Študija bi lahko vodila k dodatni naložbi v višini približno 1 milijona EUR v čistilno napravo za terciarno čiščenje vode. Ta možna naložba je vključena v prijavo, toda če hoče podjetje uživati ugodnosti pomoči, mora vložiti ločeno prošnjo za okoljevarstveno podporo. Glede te naložbe še ni bil sprejet noben sklep, ker se flamske oblasti še niso odločile glede vložene prošnje o odstopanju od splošno uporabljenega standarda KPK.

(17)

Investicijski projekt vključuje pomembne namestitve začasnih skladišč za papirne odpadke, kot tudi priključek na obstoječo železniško mrežo za prevoz starega papirja in končnih izdelkov. Celoten pretok vstopajočih in odhajajočih izdelkov bi lahko opravili s cestnim prevozom. Belgija ocenjuje, da samo dodatne naložbe, ki so vezane na železniški prevoz, izpolnjujejo pogoje za odobritev pomoči, torej železniška infrastruktura, dodatni stroški za namestitev začasnega skladišča papirnih odpadkov in dodatni stroški za peron za nakladanje in za skladišče za izdelan papir. Za razliko od cestnega prevoza je rabljeni papir, ki ga prevažajo po železnici, zapakiran v bale. Zato so investicijski stroški za prestavitev, izravnavo in odstranitev vrvic prav tako všteti. Naložbe v zabojnike in posebna prevozna sredstva za kombiniran prevoz niso vključene, v kolikor so lahko namenjeni več rabam. Prav tako niso vključeni pisarniški stroški, stroški za prostore za socialno uporabo, in naprave za avtomatično pogasitev ognja kot tudi ne posredni stroški. Upravičeni stroški bi tako znašali 8 864 000 EUR. Če bi se pozneje izkazalo, da so dejanski investicijski stroški nižji, bi belgijske oblasti preračunale pomoč na podlagi dejanskega investicijskega stroška. Naložbe v železniške infrastrukture ne bodo povzročile znižanje stroškov poslovanja v primerjavi s cestnim prevozom.

(18)

Pomoč predstavljata:

(19)

Oba ukrepa temeljita na dekretu z dne 15. decembra 1993 o gospodarski širitvi v flamski regiji, ki ga je Komisija odobrila leta 1993. Spremembe sheme okoljske pomoči, ki temelji na tem dekretu, je Komisija odobrila leta 2000 (6). Shema predvideva intenzivnosti pomoči od 8 do 12 % za različne tipe ukrepov. Shemo so uskladili s smernicami pomoči za okolje, skladno s točko 77 teh smernic.

(20)

Komisija je v svoji odločbi o odprtju postopka v skladu z odstavkom 2 člena 88 Pogodbe izrazila dvome v možnost dodelitve pomoči na podlagi smernic pomoči za okolje za kritje investicijskih stroškov projekta. Zlasti je ocenila, da bi morala biti naložba v napravo za izdelavo časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaknin razumljena kot normalna naložba za to področje, ob upoštevanju sedanjega stanja tehnologije. Revialni papir iz 80 % recikliranih vlaken je verjetno manj običajen, toda ni gotovo, da taka naložba ni nujna za vsakega (grosističnega) proizvajalca papirja, ki želi, da bi bil sposoben upoštevati vedno bolj stroge okoljske standarde in ostati dolgoročno konkurenčen s pomočjo neprestanih inovacij. Kar zadeva druge naložbe, ni gotovo, da so bili upravičeni stroški omejeni na tisto, kar je bilo strogo nujno za izpolnitev okoljskih ciljev.

(21)

Eden od konkurentov družbe SEL je poslal svoje stališče. Ocenjuje, da pomoči izkrivljajo konkurenco na trgu časopisnega, revialnega ter recikliranega papirja. Na tem zadnjem trgu vlada v regiji, kjer namerava družba SEL kupiti svoje vlaknine, pravo pomanjkanje. V kolikor bi drugi proizvajalci, ki so konkurenti družbe SEL, kupili reciklirane vlaknine, naložbe v napravi PM3 in PM4 ne predstavljata čisto okoljsko korist.

(22)

Posodobljenje tovarne Langerbrugge ni nič več in nič manj kot doseganje ravni sedanjega stanja tehnologije, ki jo motivirajo cilji, vezani na trg in konkurenco, ter naložba za ohranitev in celo povečanje dolgoročne konkurenčnosti. Vse naložbe v napravi PM4 in PM3 predstavljajo doseganje ravni sedanjega stanja tehnologije na področju papirja, kar dokazujejo najnovejše posodobitve, ki so se jih lotili različni proizvajalci papirja v teh zadnjih letih. Kar zadeva revialni papir, je ustrezno razločevati med super-zglajenim papirjem, revialnim papirjem in premazanim papirjem. Samo če bi bila družba SEL sposobna izdelovati premazani revialni papir s povečano vsebnostjo recikliranih vlaknin, bi bila posodobitev razumljena kot prekoračitev sedanjih industrijskih standardov.

(23)

Gre za naložbo, ki bi se je moral lotiti vsak proizvajalec založniškega papirja. Naložba je bila objavljena že leta 2001 in ne zdi se, da bi imela pomoč kakršno koli težo pri odločitvi zanjo. Ta odločitev je v skladu s ciljem družbe SEL, ki želi doseči donosnost investiranega kapitala v višini 13% in spraviti investicijske izdatke na enako ali nižjo raven, kot znaša amortizacija. Vrh tega je bil celoten projekt financiran z denarnim tokom družbe SEL. To je potrdilo več predstavnikov za tisk družbe SEL. Naložba v napravo PM4, posodobljenje naprave PM3 ter zaključitev obratovanja stroja PM2 so vrh tega predstavljali to prednost, da so stali manj, kot bi stala izdelava novega papirnega stroja na novem območju, tako za časopisni kot za revialni papir, in da so omogočili družbi SEL, da je pridobila nove zmogljivosti, pri čemer je postopno ukinjala stare kar je nujna stopnja, da ne bi trpela zaradi uvedbe novih zmogljivosti, ne da bi obstajalo ustrezno povpraševanje. Povpraševanje po visoko kakovostnem papirju narašča in tako stranke kot oblasti zahtevajo vedno večjo vsebnost recikliranih vlaknin.

(24)

Izdelavo novih zmogljivosti sežiganja odpadkov in naložbo v čistilno napravo za vodo in odpadno vodo bi po možnosti lahko odobrili v skladu s smernicami pomoči za okolje. Vendar ker je ta naložba neposredno vezana na proizvodno zmogljivost in ni povsem nujna za izpolnitev okoljskih ciljev, torej ne bi smela biti upravičena do nikakršne pomoči. Izgradnja železniške infrastrukture se zdi nepotrebna, saj bi prevoz s tovornjakom predstavljal očitno možno zamenjavo, ki ne bi zahtevala nikakršne dodatne naložbe. Učinki na okolje bi bili neznatni.

(25)

Belgija in družba SEL ocenjujeta, da pomoč ne bi negativno vplivala na trgovino med državami članicami in ne bi podelila družbi SEL prednosti, ki bi izkrivljala konkurenco. Za vse elemente projekta obstaja zadosten obseg upravičenih stroškov, ki upravičujejo pomoč. Poslani so bili podatki in podrobna upravičenja glede dodatnih stroškov. Ker so predstavljeni že v razdelkih 2 in 6, jih ne bomo povzeli v tem razdelku.

(26)

Odstotki vsebnosti recikliranih snovi so dejansko standardi, ki so državam članicam predpisani, toda v razmerah, kot se pojavljajo v Belgiji, obstaja neposredna povezava med standardi in dejavnostmi družbe SEL.

(27)

Časopisni papir iz 100 % recikliranih vlaknin nikakor ne ustreza sedanjemu stanju tehnologije. V sedanjem času obstaja v Zahodni Evropi le pet ali šest naprav za izdelavo časopisnega papirja istega reda velikosti. Velika večina proizvodnih naprav izdeluje papir z odstotkom vsebnosti recikliranih vlaknin, ki se nahaja med 40 in 80 %. Te naprave niso serijski proizvodi in vsaka od njih je bila inovacija. Za doseg optimalne produktivnosti sta praviloma potrebni dve leti, torej veliko dlje, kot je potrebno za napravo, ki ustreza sodobnemu stanju tehnologije. Napravi PM4 in DIP2 pripadata tistemu, kar je najboljše na svetu.

(28)

Poleg že navedenih razlogov v odločbi o odprtju postopka Belgija in družba SEL poudarjata inovativne in edinstvene elemente naprave PM3 kot tudi velikost stroškov za njegov zagon in krivuljo učenja. To prav tako dokazuje, da se naložbe ne more razumeti kot ustrezajočo sedanjemu stanju tehnologije. Priznano je, da se trg revialnega papirja razvija proti večji vsebnosti recikliranih vlaknin in manjši energetski porabi, toda naložba družbe SEL ne more biti razumljena kot ustrezajoča sedanjemu stanju tehnologije.

(29)

Predelava naprave PM3 se je začela, preden bi bila tehnično ali gospodarsko potrebna. Ta naprava mora biti razumljena kot prototip za Stora Enso. Naložba popolnoma ustreza dolgoročni strategiji skupine, ki jo predstavljajo neprestane izboljšave postopkov, uporaba virov in sposobnosti osebja, z namenom, da bi dosegli izdelavo trajnega papirja.

(30)

Niti Belgija niti družba SEL nista sporočili stališč glede naložb družbe LEIPA, kjer je revialni papir prav tako izdelan predvsem na podlagi recikliranih vlaknin (7).

(31)

Če bi upoštevali vse stroške za napravo za sežiganje odpadkov SPTE, vključno z amortizacijo, v prvih petih letih življenjske dobe naprave ne bi bilo nobenega čistega dobička. Če družba SEL ne bi investirala v to napravo, bi lahko kupila paro in elektriko, ki ju potrebuje, pri sosednjem proizvajalcu. V tem primeru bi morala družba SEL investirati v dodaten parni kotel, ki stane 1 189 000 EUR. Zato bi morali stroški, upravičeni do pomoči, ustrezati celotnim investicijskim stroškom minus 1 189 000 EUR.

(32)

Vsekakor bi za proizvodnjo enake količine pare in elektrike običajna naprava PSTE pomenila primernejšo rešitev pri zamenjavi, kakor ločeni napravi za proizvodnjo pare in elektrike.

(33)

Če bi družba SEL razpolagala s pooblastilom za črpanje omejenih količin podtalne vode, bi bilo realistično, da nadaljuje s takim početjem. Celoten strošek na m3 bi bil praktično podoben v obeh primerih, toda potrebna ne bi bila nikakršna naložba. Vendarle v praksi ne bi bilo realistično črpati take količine podtalne vode.

(34)

Belgija je pojasnila, da ob upoštevanju izboljšave čiščenja odpadne vode in proizvodnega postopka ni potrebno povečati zmogljivosti obstoječih čistilnih naprav za vodo. Naložba se nanaša predvsem na zaprti rezervoar, ki naj bi zagotavljal stalno delovanje čiščenja, ter na potrebno tehnično opremo za priključitev na obstoječe čistilne naprave. Naprava za čiščenje odpadne vode ima nekaj inovativnih značilnosti.

(35)

Čiščenje presega to, kar zahtevajo standardi VLAREM, in tudi kar zahtevajo standardi, ki jih predvideva dovoljenje (za skoraj vse snovi). Slednji so strogi in so bili na pogajanjih z oblastmi prilagojeni z ozirom na najboljše možne rezultate čistilnih naprav. Presegli bi ravni, ki temeljijo na „najboljši razpoložljivi tehniki“. Strokovno poročilo ocenjuje, da je predpisano mejo 260 mg/l za kemično potrebo po kisiku (KPK) potrebno razumeti kot izjemno ambiciozno. Okoljsko dovoljenje predpisuje dodatno znižanje na 180 mg/l, kar je edinstven primer na področju papirja.

(36)

Z izjemo KPK so vse koncentracije snovi v odpadni vodi nižje kot v vodah, ki prihajajo iz potoka Kale.

(37)

Belgija ocenjuje, da bi bila pomoč, za morebitno terciarno čiščenje vode, združljiva iz istih razlogov, kot tisti, ki so uporabni za čiščenje odpadne vode. Ob upoštevanju strokovnega poročila, s katerim razpolaga, in v pričakovanju odločbe flamskih oblasti glede prošnje za izjemo v zvezi s standardom 180 mg/l za KPK, se družba SEL še ni odločila glede te naložbe. Prav tako še ni zaprosila za subvencijo.

(38)

Belgija in družba SEL poudarjata, da je prehod od cestnega k železniškemu prevozu popolnoma v skladu z belo knjigo Komisije „Evropska prometna politika do leta 2010: čas za odločitev“ (8). Naložbe v železniško infrastrukturo niso potrebne za obratovanje tovarne za izdelavo papirja, v kolikor bi cestne infrastrukture lahko prilagodili novim razmeram z izgradnjo obvoznice z glavne ceste. Slednja možnost bi predstavljala določene pomanjkljivosti, ki pa bi bile neznatne. To analizo potrjuje študija, ki so jo izvedli pri ocenjevanju učinka na okolje. Če naložba v železniško infrastrukturo ne bi bila izvedena, se prevozni stroški ne bi povečali.

(39)

Pomoč bi prav tako bila skladna s predpisi glede državnih pomoči v prometnem sektorju. Naložbe bi lahko izpolnjevale pogoje za pomoč v okviru evropskega programa Marco Polo, toda predvidena ni bila nobena vloga za pomoč. Pomoč je nujna za nadomestitev dela dodatnih stroškov. Vrh tega je tudi cestni prevoz subvencioniran, ker niso predpisani celotni stroški, ki se nanašajo na prometne zamaške in na onesnaženje.

(40)

Odstavek 1 člena 87 Pogodbe določa, da razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Načrtovani subvencija in oprostitev davka, slednja kolikor znižuje znesek dejansko plačanih davkov, predstavljata pomoči v smislu odstavka 1 člena 87 Pogodbe, ker bi s pomočjo državnih sredstev družbo SEL razbremenila dela investicijskih stroškov, ki bi ga praviloma morala nositi sama. Pomoč okrepi položaj družbe SEL nasproti njenim konkurentom v Skupnosti in jo moramo zato razumeti kot pomoč, ki prizadene konkurenco. Ker obstajajo med državami članicami močni trgovinski tokovi na področju časopisnega in revialnega papirja, kot tudi papirnih odpadkov in papirne kaše, Komisija meni, da pomoč za družbo SEL prizadene trgovino med državami članicami.

(41)

Belgija je izpolnila obveznost priglasitve pomoči v skladu z odstavkom 3 člena 88 Pogodbe in točke 76 smernic pomoči za okolje.

(42)

Komisija je preverila, če so izjeme v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 87 Pogodbe uporabne. Izjeme v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 87 Pogodbe bi bile lahko uporabljene kot podlaga za upravičitev združljivosti pomoči s skupnim trgom. Vendar pomoč (a) ni socialnega značaja in ni dodeljena posameznim potrošnikom, (b) ne povrne škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki in (c) ni potrebna za nadomestilo gospodarske škode, ki jih je prizadela delitev Nemčije.

(43)

Izjeme v skladu s točkami (a), (b) in (d) odstavka 3 člena 87 Pogodbe, ki se nanašajo na pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, pomoči za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice kot tudi pomoči za pospeševanje kulture in ohranjanje kulturne dediščine, niso uporabne. Belgija ni poskušala upravičiti pomoči na podlagi teh določb.

(44)

Kar zadeva prvi del izjeme v skladu s točko (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe, namreč pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, Komisija ugotavlja, da pomoč nima za cilj raziskave in razvoja, naložbe malih in srednje velikih podjetij ali rešitev ali prestrukturiranja družbe SEL. Pomoč je lahko pomembna za podpiranje naložb na izbranem področju. Vendar se podjetje Langerbrugge ne nahaja na območju, kjer začetne naložbe lahko uživajo ugodnosti regionalnih pomoči. Zato se pomoč ne more presoditi kot združljivo s skupnim trgom iz razloga, da pospešuje razvoj nekaterih območij.

(45)

Komisija je preverila, če bi pomoč lahko izpolnjevala pogoje za izjemo v skladu s točko (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe iz drugih razlogov, in predvsem če bi se lahko v tem primeru uporabile smernice pomoči za okolje. Pomoč je bila dodeljena na podlagi sheme pomoči, ki jo je Komisija potrdila leta 2000. Toda ta potrditev se je zgodila pred začetkom uporabe novih smernic. Ko je Komisija sprejela te nove smernice, je predlagala državam članicam, kot koristne ukrepe, naj prilagodijo obstoječe sheme pomoči tako, da bodo postale združljive z novimi smernicami pred 1. januarjem 2002. Belgija je brezpogojno sprejela ta predlog koristnih ukrepov in se je torej zavezala, da bo prilagodila shemo, potrjeno leta 2000 (9). Zato je Komisija ocenila združljivost pomoči glede na nove smernice. Toda del projekta, ki se nanaša na železniško infrastrukturo, se ocenjuje v luči člena 73 Pogodbe glede državnih pomoči, ki odgovarjajo potrebam po usklajevanju prometa.

(46)

Skladno s točko 29 smernic pomoči za okolje se lahko odobri pomoči naložbam, ki omogočajo podjetjem, da presežejo uporabne standarde Skupnosti največ do višine 30 % bruto upravičenih investicijskih stroškov. Ti pogoji so prav tako uporabni za pomoči dodeljene podjetjem, ki se lotijo naložb v odsotnosti zavezujočih standardov Skupnosti ali ki morajo izvesti naložbe, zato, da upoštevajo državne standarde, ki so strožji kot veljavni standardi Skupnosti. Kot je rečeno v točki 6 smernic pomoči za okolje, so standardi, ki jih nalagajo državni organizmi v skladu z Direktivo Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 glede celovitega preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja (10), prav tako razumljeni kot standardi Skupnosti. Skladno s to direktivo morajo države članice opredeliti standarde, ki jih nalagajo v okoljskih dovoljenjih, na podlagi rezultatov, ki se jih lahko doseže z uporabo najboljše razpoložljive tehnike.

(47)

Skladno s točkama 36 in 37 smernic pomoči za okolje so kot upravičeni stroški razumljene naložbe v zemljišča, kadar so strogo potrebne za zadostitev okoljskim ciljem, ter naložbe v poslopja, naprave in opremo, namenjenih zmanjševanju ali odstranjevanju onesnaženj ali škodljivih vplivov na okolje ali pa namenjenih prilagoditvi proizvodnih metod iz okoljevarstvenih razlogov. Upravičeni stroški se morajo strogo omejiti na dodatne investicijske stroške, ki so potrebni za doseganje okoljevarstvenih ciljev.

(48)

Komisija ne podvomi v prednosti, ki jih recikliranje papirnih odpadkov predstavlja za okolje. Vendar Komisija meni, da je nemogoče upravičiti pomoč, dodeljeno za stroje DIP2, PM4 in PM3 na podlagi točke 29 smernic pomoči za okolje, ker povečujejo stopnjo recikliranja.

(49)

Komisija najprej spomni, da se mora, skladno s splošnimi pravnimi načeli, vsako izjemo razlagati na restriktiven način. Smernice pomoči za okolje določajo okoliščine, v katerih Komisija lahko oceni neko pomoč kot združljivo s skupnim trgom skladno s točko (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe in torej predstavlja izjemo k splošni prepovedi, ki se pojavlja v odstavku 1 člena 87 Pogodbe. Potrebno je tudi spomniti, da so smernice pomoči za okolje osnovane na splošnem načelu „onesnaževalec-plačnik“ in da mora vsakršna razlaga teh smernic nujno upoštevati to načelo.

(50)

Naložbe v stroje PM3, PM4 in DIP2 bodo uporabljene za izdelavo časopisnega in revialnega papirja, ki bosta končala v obliki papirnih odpadkov. Povečanje proizvodne zmogljivosti bo torej povzročila povečanje količine papirnih odpadkov, ki bodo samo deloma reciklirani. V tem pogledu se izključitev naprave PM2 in zmanjšanje proizvodnje na Finskem in Švedskem, ki (deloma) izravnavata povečanje zmogljivosti strojev PM3 in PM4, ne more upoštevati. Izključene zmogljivosti so starejše kot nove zmogljivosti, imajo drugačne tehnične značilnosti in niso postavljene na trg na isti način. Neposredna primerjava je torej nemogoča.

(51)

Naložbe lahko povečajo povpraševanje po papirnih odpadkih. Vendarle ni zagotovljeno, da bodo dejansko pripeljale do povečanja zbiranja papirnih odpadkov, niti na splošno niti kar zadeva papirne odpadke, ki izhajajo iz prodaj družbe SEL. Zato naložbe ne bodo zmanjšale onesnaženja, ki ga povzroča sama družba SEL. Koristi za okolje bodo lahko izhajale iz posrednih učinkov na ponudbo in povpraševanje po papirnih odpadkih, ki prizadevajo vse uporabnike in ponudnike teh proizvodov in ne samo družbo SEL.

(52)

Vrh tega Komisija ugotavlja, da standardi glede deleža recikliranih odpadkov niso zakoniti standardi, ki bi bili neposredno uporabni za različna podjetja, čeprav imajo v primeru Belgije velik učinek na dejavnosti družbe SEL. Gre bolj za standarde, ki jih državam članicam nalaga evropska zakonodaja, zlasti Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 glede odlaganja odpadkov (11) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 glede embalaž in odpadnih embalaž (12). Pomoč ni dodeljena zato, da bi omogočila podjetju prekoračitev standardov, ki so zanj neposredno uporabni. Prva okoliščina, ki je omenjena v točki 29 smernic pomoči za okolje, ki odobri dodelitev pomoči zato, da bi omogočile podjetjem prekoračitev uporabnih standardov Skupnosti, torej v tem primeru ni uporabna.

(53)

Belgija nasprotno ocenjuje, da bi bila druga okoliščina, ki je omenjena v točki 29 smernic pomoči za okolje, namreč primer pomoči, dodeljenih podjetjem, ki izvajajo naložbe v odsotnosti standardov Skupnosti, uporabna. Vendar je Komisija prišla do zaključka, da temu ni tako. Pomoči v korist naložbam v stroje PM3, PM4 in DIP2 imajo za splošni cilj dajanje prednosti recikliranju, zato da bi resnične onesnaževalce razbremenili stroškov, ki bi jih morali praviloma nositi sami. Pomoč nima namena zmanjšati količino papirnih odpadkov, ki izhaja iz prodaj družbe SEL. Prej spodbuja družbo SEL, da prevzame papirne odpadke, ki lahko izhajajo iz prodanih proizvodov od katerega koli izdelovalca papirja. Komisija ocenjuje, da se točka 29 smernic pomoči za okolje uporablja v primerih, v katerih neko podjetje investira zato, da izboljša svoje lastne rezultate na okoljskem področju in da zmanjša svoje lastno onesnaževanje. V takih primerih so pomoči lahko dodeljene zato, da spodbudijo podjetje k izboljšavi lastnega položaja na okoljskem področju. Drugače bi se lahko zlahka izognili predpisom tako, da bi dodelili pomoči ne onesnaževalcem, ampak družbam, ki prevzamejo odgovornost za onesnaževanje.

(54)

Ta razlaga je potrjena s točko 18(b) smernic pomoči za okolje, po kateri „imajo lahko pomoči tudi spodbujajoč učinek, zlasti da spodbudijo podjetja k preseganju standardov ali k izvajanju dodatnih naložb, ki bi zmanjšale onesnaževanje njihovih naprav“.

(55)

Vrh tega bi razlaga, ki jo predlaga Belgija, omogočila državam članicam subvencioniranje naložb na vseh področjih, kjer je možna uporaba sekundarnih surovin. Te pomoči bi bile dodeljene, ne da bi podjetja morala upoštevati predpise glede državnih pomoči, zlasti regionalnih pomoči ali pomoči za naložbe malih in srednje velikih podjetij. Take pomoči bi lahko povzročile resna izkrivljanja na zadevnih trgih.

(56)

Zato Komisija ocenjuje, da točka 29 smernic pomoči za okolje ni uporabna za naložbe v stroje PM3, PM4 in DIP2 v njihovi celoti. Vendar je Komisija preverila, če bi se lahko za določene dele naložb uporabilo točki 29 ali 30 smernic pomoči za okolje.

(57)

Kot je bilo rečeno v točki 9, Belgija ocenjuje, da bi različni elementi naložb v napravi PM4 in DIP2, ki predstavljajo dodatne stroške najmanj v višini 19,1 milijonov EUR, lahko uživali ugodnosti pomoči v skladu s točko 29 smernic pomoči za okolje. Vendar opis teh elementov pokaže na določeno število prihrankov pri stroških. Dodatna naložba v hladilne stolpe, na primer, bo povzročila zmanjšanje porabe energije v zimskem času za 10 MW. Zaprtje pretoka raztopine svinčevega acetata je namenjeno zmanjšanju porabe vode. Uporaba novih stiskalnic (vrste „shoe press“) namesto običajnih stiskalnic omogoča družbi SEL pridobivanje bolj suhega papirja, izboljšuje postopek sušenja in omogoča prihranke energije. Kljub večkrat ponovljeni prošnji Komisije Belgija ni niti dokazala, da so ti stroški lahko v celoti sprejemljivi kot dodatni stroški, niti ni navedla, kakšne koristi bi družba SEL potegnila iz teh posebnih elementov naložbe, kot to zahtevata točki 36 in 37 smernic pomoči za okolje. Torej ni mogoče izračunati višino zneska pomoči, ki se ga lahko odobri.

(58)

Kot je bilo rečeno v točki 10, je Belgija uveljavljala, da bi stroj PM4 lahko užival ugodnosti pomoči na podlagi točke 30 smernic pomoči za okolje, kolikor omogoča zmanjšanje porabe energije. Namesto da bi družba SEL investirala v papirni stroj običajne širine, se je odločila za inovativen stroj, ki potrebuje manj energije. Naložba torej odgovarja opredelitvi prihrankov energije.

(59)

Skladno s točkama 36 in 37 smernic pomoči za okolje, samo naložbe, ki so nujno potrebne za zadostitev okoljskim ciljem, izpolnjujejo pogoje za odobritev pomoči. Ni samo en del stroja PM4 tak, da omogoča zmanjšanje porabe energije. Odločilen dejavnik je večja širina celote rotacijskih elementov, ki vpliva na celotno načrtovanje in izdelavo stroja in zahteva tako manjšo hitrost kot prilagoditev področja stiskalnic. Neodvisen strokovnjak je izvedel podrobno ovrednotenje stroškov za običajen stroj za izdelavo časopisnega papirja. Nato je bilo izvedeno podrobno ovrednotenje dejanskih investicijskih stroškov. Razlike izhajajo ne samo iz tehničnih specifikacij, ampak tudi iz točnejših informacij, ocen možnih znižanj cen, itd. Vendar se upravičeni strošek, ocenjen v višini 14,1 milijonov EUR, nanaša samo na stroškovne razlike v zvezi z naložbami v opremo (13). To ovrednotenje se je izvedlo na podlagi previdnih domnev, z izogibanjem vsakršni pretirani oceni.

(60)

Skladno z drugim pododstavkom točke 37 smernic pomoči za okolje, morajo biti upravičeni stroški izračunani tako, da se ne upošteva koristi od možnih povečanj zmogljivosti in prihrankov pri stroških, ustvarjenih v prvih petih letih življenjske dobe naložbe. Vendar povišani stroški za zagon v prvih letih življenjske dobe naložbe presegajo koristi od prihrankov, ustvarjenih na področjih energije, primarnih surovin in produktivnosti.

(61)

Skratka, v primeru naprave PM4 Komisija ocenjuje, da pomoči v višini 40 % × 14,1 milijonov EUR = 5,64 milijonov EUR lahko razumemo kot sprejemljive.

(62)

Ne obstaja vzporednica, na podlagi katere bi lahko pomoči za napravi PM3 in DIP2 ocenili kot združljive.

(63)

Skladno s točko 31 smernic pomoči za okolje naložbe v korist soproizvodnje toplote in elektrike lahko uživajo ugodnosti pomoči, kadar je pretvorbena učinkovitost še posebej visoka. V tem pogledu bo Komisija zlasti upoštevala primarni tip energije, ki je uporabljen v proizvodnem postopku. Te naložbe lahko skladno s točkama 36 in 37 smernic pomoči za okolje uživajo ugodnosti pomoči po osnovni stopnji 40 % upravičenih stroškov.

(64)

Naprava bo uporabljala biomaso (14), ki bo prihajala neposredno iz tovarne, kot tudi zemeljski plin, in njena pretvorbena učinkovitost bo znašala 87,5-90 %. Ob upoštevanju tudi določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/8/ES z dne 11. februarja 2004 glede spodbujanja soproizvodnje na podlagi povpraševanja po koristni toploti na notranjem energetskem trgu, ki spreminjajo Direktivo 92/42/EGS (15), Komisija ocenjuje, da ta naložba pade v polje uporabe točke 31 smernic pomoči za okolje.

(65)

Celotni zadevni stroški se nanašajo na stavbe, naprave in opremo, ki so potrebni za proizvodnjo in uporabo elektrike in pare, ki sta proizvedeni z napravo za soproizvodnjo toplote in elektrike iz biomase. Zato so skladno s točko 36 smernic pomoči za okolje upravičeni.

(66)

Skladno z drugim pododstavkom točke 37 smernic pomoči za okolje so upravičeni samo dodatni stroški. V tem primeru bi najbolj gospodarno izbiro predstavljala naložba v običajno napravo za soproizvodnje toplote in elektrike. V tem primeru bi šlo za generator visokotlačne pare z močjo 55 000 kW in dodatno parno turbino z močjo 9 400 kW, kar bi predstavljalo naložbo s celotnimi stroški v vrednosti 5 180 000 EUR.

(67)

Skladno s tretjo alineo točke 37 smernic pomoči za okolje morajo biti upravičeni stroški izračunani tako, da se ne upošteva prihrankov pri stroških, ustvarjenih v prvih petih letih življenjske dobe naložbe, in dodatnih postranskih proizvodenj v istem obdobju petih let. Zadevni prihranki so naslednji:

(68)

Kolikor zadeva dodatne stroške, to so stroški obratovanja, ki izhajajo iz naprave PSTE za obdelavo odpadkov: plin za soproizvodnjo, prevoz in odstranjevanje pepela, poraba demineralizirane vode, precej višji stroški osebja, stroški za okoljske certifikate, kontrola in stroški za prečiščenje zgorelih izpušnih plinov. Stroški za odvajanje vode iz odpadkov pred sežigom niso bili odbiti, kolikor je odvajanje vode na vsak način nujno.

(69)

V obdobju petih let, od maja 2003 do aprila 2008, bi celotni čisti prihranki znašali 16 343 000 EUR, kar je bila dejanska čista vrednost 1. januarja 2003.

(70)

Ob upoštevanju prej povedanega, upravičeni zneski znašajo 40 % × [55 147 000 EUR – 5 180 000 EUR – 16 343 000 EUR] = 13 449 600 EUR.

(71)

V nekaterih primerih lahko sežiganje odpadkov v napravi SPTE spada pod točko 29 smernic pomoči za okolje, na primer kadar si družba izbere tako tehnologijo odstranjevanja odpadkov, ki je ugodnejša za okolje kot neka druga tehnologija, ki je odobrena na podlagi predpisov Skupnosti. Vendar družba SEL ni imela na voljo take možnosti. V vsakem primeru bi bili odpadki upepeljeni, z ali brez rekuperacije toplote. Zato se ugodnosti, ki jih izbrana možnost predstavlja za okolje, nahajajo v rekuperaciji energije s pomočjo soproizvodnje toplote in elektrike in pomoč torej končno ne bi mogla biti odobrena, razen na podlagi točke 31 smernic pomoči za okolje.

(72)

Naložbe so nujne, za možnost uporabe površinskih voda, ki prihajajo iz potoka Kale. Vendar Belgija ni potrdila, da bi družba SEL imela na voljo neko drugo, manj drago možnost, ki bi bila v skladu z zakonodajo Skupnosti. Belgija priznava, da „se v praksi ni realistično polastiti takih količin podtalnice. Če bi imela družba SEL dovoljenje, ki bi ji odobrilo (omejene) odvzeme podtalnice, bi bilo nadaljevanje s temi odvzemi lahko upravičeno razumljeno kot realistično“. Vendar družba SEL v tem trenutku nima na voljo nikakršnega dovoljenja, ki bi ji omogočal odvzemanje podtalnice in glede tega ni bila predložena nikakršna podrobnost. Ob upoštevanju problemov, ki v tem trenutku vladajo v Flandriji na področju podtalnice, in ki se povečujejo, se zdi, da oblasti nalagajo omejitve pri izdaji novih dovoljenj. Vrh tega, kot razlaga Belgija, je bilo dejstvo, da se ne bo uporabljalo podtalnice, odločeno z vidika določb glede trajnostnega upravljanja z vodo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (16) (v nadaljnjem besedilu „okvirna vodna direktiva“). Kar zadeva podtalnice, točka (b) (ii) odstavka 1 člena 4 te direktive nalaga državam članicam, da varujejo, bogatijo in obnavljajo telesa podtalnice ter zagotavljajo, da je črpanje uravnoteženo z obnavljanjem podtalnice, da se doseže dobro stanje podtalnice. Ta cilj bo moral biti dosežen do leta 2015 in določena so bila različna vmesna podaljšanja. Vodne površine, ki naj bi jih uporabljala družba Stora Enso, v tem trenutku že preveč izkoriščane. Zato ima torej že sedaj mejni datum 2015 globlji politični pomen. Komisija tedaj ne more upoštevati to drugo možnost za izračun upravičenih stroškov in, skladno s točko 40 smernic pomoči za okolje, za ta posebni element se ne more nobene pomoči presoditi kot združljive.

(73)

Belgija pojasnjuje, da kakovost odpadne vode ustreza standardom, ki so višji od večine tistih, ki jih predvideva zadevno dovoljenje, in od standardov VLAREM II, ki so po njenem osnovani na najboljših razpoložljivih tehnologijah, kot to zahteva Direktiva 96/61/EGS. Vendar je kritična točka koncentracija glede na kemično potrebo po kisiku (KPK) vode. Kratkoročno družba SEL ne bo sposobna zbiti KPK pod 260 mg/l.

(74)

Referenčni dokument „Najboljše razpoložljive tehnologije“ se za področje papirja sklicuje na KPK v višini 1 700-2 700 mg/l, toda le-ta je osnovana na precej višji porabi vode na tono papirja, ki so jo v trenutku, ko je bil napisan ta referenčni dokument, imeli za najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Belgija omenja strokovno študijo, ki izjavlja, da je standard 260 mg/l izjemno ambiciozen in da naj ne bi bilo na področju papirja nobenega precedenčnega primera. Vendar se ocene učinkov na okolje nanašajo, pri čemer se ugotavlja, da bo koncentracija odpadnih vod 260 mg/l, na rezultate tovarne Stora Enso de Saxe v Nemčiji.

(75)

Dodeljeno okoljsko dovoljenje za naložbo podjetja Stora Enso je še strožje in predpisuje najvišjo vrednost KPK v višini 180 mg/l, ki je osnovana na podlagi uporabne flamske zakonodaje. Družba SEL je zaprosila za izjemo zato, da bi lahko odlila odpadno vodo, katere KPK znaša 260 mg/l. Dovoljenje je bilo dodeljeno s sklicevanjem na to prošnjo in z vidika študije o prihodnjih izboljšavah, ki bi morale omogočiti doseg standarda 180 mg/l.

(76)

Skladno s členom 10 Direktive 96/61/EGS, „če nek standard za okoljsko kakovost zahteva pogoje, ki so strožji od tistih, ki se jih lahko doseže z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se zahteva dodatne pogoje predvsem po naročilu, brez škode za druge ukrepe, ki bi bili lahko sprejeti, da bi se upoštevalo standarde okoljske kakovosti“. Papirni stroj podjetja Stora Enso bo izlil odpadne vode v kanal Gent-Terneuzen, ki je zelo onesnažen. Na podlagi ocene učinkov na okolje bo celotna odpadna voda družbe SEL s KPK v višini 260 mg/l predstavljala 10 do 15 % celotne KPK izlite v kanal, kar bo imelo velik učinek in bo preseglo ravni kakovosti, predvidene za kanal. Okvirna vodna direktiva obvezuje države članice, da opredelijo cilje za kakovost, ki so primerni za vode sprejemnice v državah članicah. Čeprav obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, lahko še niso povsem zavezujoče, se zdi, da cilji, določeni za kanal Gent-Terneuzen, niso višji od zahtev, ki jih nalaga direktiva.

(77)

Zato, če bi bili izlivi odpadne vode s KPK v višini 260 mg/l odobreni, bi morali ta standard razumeti kot standard Skupnosti, ki je določen zlasti skladno s členom 10 Direktive 96/61/EGS in s splošnimi cilji okvirne vodne direktive. Belgija ni dokazala, da je standard 260 mg/l prekoračitve tisto, kar zahteva zakonodaja Skupnosti. Iz vsega tega sledi, da je naložba nujna za zadostitev standardom Skupnosti, v skladu s točko 6 smernic pomoči za okolje, in zato ne more uživati ugodnosti pomoči. Čeprav naložba presega uporabne okoljske standarde, drugih od KPK, se zdi, da ne obstaja nikakršen dodaten upravičeni investicijski strošek in da Komisija ne more za te naložbe oceniti nobene pomoči kot združljive.

(78)

Dodatne naložbe v naprave za terciarno čiščenje vode bodo izvedene zato, da bodo zadostili standardom KPK. Belgija ni razložila, če ti standardi presegajo standarde Skupnosti. Kakor koli, Belgija ni priglasila pomoči v korist tem naložbam, kolikor razmere še niso jasne in so odvisne od rezultata študije, ki jo bo morala izvesti družba SEL, da se bo ravnala po okoljskem dovoljenju. Komisija torej ni dolžna sprejeti odločitve glede te točke.

(79)

Ta del projekta se nanaša na prevozno dejavnost in ne na samo izdelavo papirja. Naložba bo torej vplivala v prvi vrsti na konkurenco na prometnem trgu. Člen 73 Pogodbe določa, da so pomoči, ki zadoščajo potrebam po usklajevanju prevoza, združljive s to pogodbo. Uredba Sveta (EGS) št. 1107/70 z dne 4. junija 1970 o dodeljevanju pomoči v železniškem in cestnem prevozu ter prevozu po celinskih plovnih poteh (17) izvaja člen 73 Pogodbe. Točka (b) odstavka 1 člena 3 te uredbe določa, da do začetka veljavnosti skupnih pravil o razporeditvi stroškov za infrastrukturo države članice lahko dodelijo pomoč podjetjem, ki morajo nositi stroške za infrastrukturo, ki jo uporabljajo, medtem ko drugim podjetjem tega bremena ni treba nositi. Komisija meni, da skladno z njeno notranjo prakso (18), stroški za ranžirne tire sodijo v polje uporabe tega člena, ker podjetjem, ki ponujajo konkurenčne načine prevoza, zlasti cestni prevoz, ni treba nositi enakih stroškov za infrastrukturo. Uresničitev zamenjave enega načina prevoza z drugim, kot v tem primeru, je razumljena kot usklajevalna dejavnost v smislu člena 73 Pogodbe. Skladno s prakso Komisije je pomoč do intenzivnosti 50 % lahko razumljena kot združljiva s skupnim trgom na tej podlagi. Vrh tega je družba SEL dokazala, da železniški prevoz ni bil nujen za nadaljevanje operacij. Torej lahko menimo, da lahko pomoč spodbudi podjetje, da izvede naložbo. Zato je pomoč za ta del projekta lahko upravičena na podlagi člena 73 Pogodbe do višine 4 432 000 EUR.

(80)

Ker smernice pomoči za okolje niso uporabne za naložbe v napravi PM4 in DIP2 in za naložbe v napravo PM3, je Komisija preverila, če bi pomoč, dodeljeno za te naložbe, lahko presodili za združljivo na podlagi točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe.

(81)

Naložbo družbe SEL v zmožnost izdelave časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaknin moramo razumeti kot naložbo, ustrezajočo sedanjemu stanju tehnologije, ki so se je lotili ali se jo bodo lotili v bolj ali manj bližnji prihodnosti številni izdelovalci časopisnega papirja. Zdi se, da razpoložljivost zadostnih količin papirnih odpadkov predstavlja v tem primeru odločilni dejavnik, kot to potrjujejo primeri strojev za izdelavo časopisnega papirja iz 100 % recikliranih vlaken in, ki jih omenja Belgija, pri čemer se eden od njih nahaja v neki drugi tovarni podjetja Stora Enso. Tehnologije, ki „ustrezajo sedanjemu stanju tehnologije“ se ne sme zamešati z najsodobnejšo tehnologijo. Dejstvo, da izdelava tega tipa papirnih strojev (še) ni serijska in da bo potrebno obdobje dveh let za njihovo izpopolnitev, v ničemer ne spreminja oceno Komisije. Zato Komisija iz tega razloga ne more presoditi pomoči kot združljive. Nedavno je na podoben način rešila zadevo glede pomoči, dodeljene družbi Shotton v Veliki Britaniji za isti tip naložbe (19).

(82)

Izdelava revialnega papirja SC z 80 % vsebnostjo recikliranih vlaknin verjetno ni običajna in možno je, da je družba SEL Langerbrugge prvi izdelovalec, kjer uporabljajo 6 m širok gladilnik za izdelavo papirja SC kakovosti z vsebnostjo recikliranih vlaknin, ki je večja od 60 %. Verjetno je tudi res, da izdelek visoke kakovosti, kot je revialni papir, navadno vsebuje nižjo vsebnost recikliranih vlaknin. Vendar je Komisija iz razlogov, ki so predstavljeni v nadaljevanju, prišla do zaključka, da naložbe v stroj PM3 ne morejo uživati ugodnosti pomoči neposredno na podlagi točke (c) odstavka 3 člena 87 Pogodbe.

(83)

Kot prvo, povečanje deleža recikliranih vlaknin predstavlja danes težnjo na področju papirja, ne samo za časopisni papir, ampak tudi za revialni papir, zlasti kakovosti SC. Možno je, da s čisto tehničnega vidika naložba presega to, kar bi lahko imeli za sedanje stanje tehnologije, čeprav še ni bilo dokazano, da je cilj vsebnost 80 % recikliranih vlaknin mogoče doseči. Kakor koli, ti cilji se ne zdijo bistveno drugačni od ciljev, ki so si jih zmožni postaviti drugi izdelovalci papirja, bodisi že sedaj bodisi v bližnji prihodnosti. To potrjujejo podatki, ki jih je predložila zadevna tretja stranka, pa tudi druge zadeve, ki jih je poprej preučila Komisija (20).

(84)

Kot drugo, naložba se popolnoma ujema z investicijskim programom družbe SEL, ki je usmerjen v izboljšavo sredstev brez ustvarjanja novih zmogljivosti, ki bi bile zmožne izkrivljati trge, in izključitev stroja PM2 se, po besedah same družbe SEL, „popolnoma vključuje v program neprekinjene izboljšave podjetja Stora Enso, ki je usmerjen v izključitev proizvodnih strojev, ki dolgoročno niso donosni“ („dit past volledig in Stora Enso’s continue verbeteringsprogramma date er op gericht is productie-eenheden die op lange termijn niet rendabel zijn te laten uitlopen“). Stroj PM4 je bolj izpopolnjen kot stari stroj PM3 in novi stroj PM3 je bolj izpopolnjen kot stari stroj PM2, izključitev stroja PM2 in nekaterih sredstev na Švedskem in Finskem bo omogočila izognitev vsakršnim preveč povečanim zmogljivostim. Ta serija naložb prinaša velike ugodnosti za družbo SEL, kolikor ji ne bo treba nositi stroške za naložbo v popolnoma nov in drag stroj za revialni papir, kolikor ne bo pretiranih povečanj zmogljivosti in kolikor bo družba lahko razvila svojo tehnologijo, ne da bi si pri tem naprtila prevelika finančna ali gospodarska tveganja. Razen te naložbe ni obstajala nobena druga rešitev, ki bi omogočila izdelavo papirja z 80 % vsebnostjo recikliranih vlaknin po nižji ceni. Predelava stroja PM2, na primer, bi omogočila največ 55 % vsebnost recikliranih vlaknin. Vsak izdelovalec papirja, ki želi ostati dolgoročno konkurenčen na tehnološkem in okoljskem področju, mora redno sprejemati take naložbe v inovativne proizvode. Spodbujevalni učinek pomoči ostaja torej vprašljiv, pa čeprav bi lahko menili, da se naložba nanaša na tehniko, ki presega sedanje stanje tehnike.

(85)

Kot tretje, na evropski ravni obstaja obveza, s katero želijo doseči v povprečju 56 % uporabo recikliranih vlaknin od sedaj do leta 2005. Sedanje povprečje v Belgiji znaša 49,8 %. Čeprav ima navadno revialni papir nižjo vsebnost recikliranega papirja, se zdi težko doseči te cilje izključno s povečanjem vsebnosti recikliranih vlaknin v papirjih, drugih od revialnega. Sama družba SEL poudarja, da ob upoštevanju njenega položaja na belgijskem trgu papirja, standardi neposredno vplivajo na njene dejavnosti. Časopisni papir predstavlja samo omejen del celote izdelanega papirja. Vrh tega se ne nahajajo vsi stroji za izdelavo časopisnega papirja dovolj blizu virov recikliranega papirja in prilagoditev nekaterih izmed njih za višjo uporabo recikliranih vlaknin do leta 2005, se lahko se izkaže za gospodarsko neizvedljivo. Zato ni presenetljivo, da povečanje deleža recikliranega papirja predstavlja prav tako težnjo za revialni papir.

(86)

Kot četrto, Belgija in družba SEL nista razložili, kakšni bi bili stroški za podobno naložbo v stroj za izdelavo revialnega papirja z (bolj) „normalno“ vsebnostjo recikliranih vlaknin in kakšne prihranke bi izvedena naložba ustvarila v primerjavi s to možnostjo. Nasprotno vztrajata na dejstvu, da so dodatni stroški nujni ne samo zato, da bi se doseglo 80 % vsebnost recikliranih vlaknin, ampak tudi zato, da bi dobili revialni papir visoke kakovosti s strojem, ki je bil izvorno izdelan za izdelavo časopisnega papirja. Tako investicijski stroški vključujejo take aparate, kot so naprava za izžemanje (SC papir je teže izžeti), tretja sušilnica (ker je SC papir težji), gladilniki z 2×4 mehkimi sponkami za doseganje večjega sijanja papirja in valji, prilagojeni kakovosti SC, novi polnilci za doseganja polnila kakovosti SC. V najboljšem primeru bi lahko samo en del naložbe razumeli kot izključno namenjenega povečanju deleža reciklaže (21).

(87)

Kot peto, kot je bilo rečeno v podrazdelku 6.3.1, nič ne zagotavlja, da bo naložba omogočila povečanje uporabe recikliranih vlaknin ali povečanje uporabe recikliranih vlaknin, ki izhajajo iz prodaj družbe SEL. Pomoč na primer ni podrejena prevzemu dodatne količine papirnih odpadkov, ki prihajajo od mestne zbiralne akcije, kot je bilo v primeru pomoči, dodeljene podjetju Shotton. Kolikor ni neposrednih koristi za okolje, se zdi cilj pomoči na prvem mestu inovacija. Vendar se Komisija lahko opre na smernice Skupnosti o državnih pomočeh za raziskave in razvoj (22) za odobritev pomoči, ki so dodeljene izključno za faze temeljne in industrijske raziskave ter predkonkurenčnega razvoja. Bolj kot je R&R blizu trga, večja je nevarnost, da bo pomoč izkrivila konkurenco. Zato točka 2.3 teh smernic izključuje pomoči za dejavnosti, ki bi bile lahko razumljene kot inovativne, ki pa ne padejo v okvir zgoraj omenjenih faz. Stališče, ki ga je predložila tretja stranka, potrjuje nevarnost izkrivljanja konkurence v tej zadevi.

(88)

Belgija je upoštevala obveznost priglasitve pomoči skladno z odstavkom 3 člena 88 Pogodbe in s točko 76 smernic pomoči za okolje.

(89)

Naložbe SEL v enoto PM4 omogočajo zmanjšanje porabe elektrike, aditivov in vode v primerjavi z običajnim strojem za časopisni papir. Upravičeni investicijski stroški znašajo 14 100 000 EUR in pomoč v višini 5 640 000 EUR se torej lahko šteje za združljivo s skupnim trgom. Kar zadeva naložbo v napravo za sežiganje blata PSTE, Komisija ocenjuje, da je pomoč v višini 13 449 600 EUR združljiva s skupnim trgom. Kar zadeva naložbe v železniško infrastrukturo in začasno uskladiščenje papirnih odpadkov, Komisija ocenjuje, da najvišji znesek pomoči, združljiv s skupnim trgom, znaša 4 432 000 EUR. Če upoštevamo vse, znaša znesek, za katerega se šteje, da je združljiv s skupnim trgom, 23 521 600 EUR.

(90)

Naložbe SEL v enoti PM3 in DIP2 kot tudi v čistilne naprave za sladko vodo in odpadne vode ne izpolnjujejo pogojev za odobritev pomoči –