5.9.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 266/348

—

ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2012,

—

ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2012 z odgovori skupnega podjetja (1),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 (05851/2014 – C7-0053/2014),

—

ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2), zlasti člena 185 Uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3), zlasti člena 208 Uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (4), zlasti člena 4b Uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),

—

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), zlasti člena 108 Delegirane uredbe,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih sklepov in resolucij o razrešnici,

—

ob upoštevanju člena 77 in Priloge VI Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A7-0197/2014),

A.

ker je bilo Skupno podjetje SESAR (v nadaljevanju: skupno podjetje) ustanovljeno februarja 2007 za izvajanje programa Enotno evropsko nebo – raziskave upravljanja zračnega prometa (SESAR), katerega cilj je posodobiti upravljanje zračnega prometa v Evropi;

B.

ker je projekt SESAR razdeljen v „fazo opredelitve“ (2004–2007), ki jo vodi Eurocontrol, prvo „razvojno fazo“ (2008–2016), ki se financira v programskem obdobju 2008–2013 in jo upravlja skupno podjetje, ter „uvajalno fazo“ (2014–2020), ki poteka vzporedno z „razvojno fazo“; ker naj bi uvajalno fazo vodili industrija in zainteresirane strani, namenjena pa bo obsežni izdelavi in uvajanju nove infrastrukture sistema upravljanja zračnega prometa;

C.

ker je skupno podjetje začelo samostojno delovati leta 2007 in se bo „uvajalna faza“ kmalu začela;

D.

ker je bilo skupno podjetje zasnovano kot javno-zasebno partnerstvo, katerega ustanovna člana sta Unija in Eurocontrol;

E.

ker je skupno podjetje lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki jih ustvari ali se nanj prenesejo za razvojno fazo programa SESAR v skladu s posebnimi sporazumi z njegovimi člani;

F.

ker je Računsko sodišče navedlo, da je pridobilo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov skupnega podjetja za proračunsko leto 2012 ter o zakonitosti in pravilnosti vseh pomembnih vidikov z njimi povezanih transakcij;

G.

ker je Računsko sodišče aprila 2010 podalo mnenje št. 2/2010 o finančnih pravilih skupnega podjetja SESAR;

H.

ker proračun za razvojno fazo projekta SESAR v obdobju 2008–2016 znaša 2 100 000 000 EUR;

1.

ugotavlja, da je končni proračun skupnega podjetja za leto 2012 vključeval odobritve za prevzem obveznosti v višini 156 600 000 EUR in odobritve plačil v višini 124 200 000 EUR; poleg tega ugotavlja, da sta bili stopnji uporabe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil 95 % oziroma 86 %;

2.

ugotavlja, da je izkaz realizacije proračuna za leto 2012 ob koncu leta 2012 znašal 12,4 milijona EUR, vključno s prihodki v višini 107,5 milijona EUR in proračunskim presežkom 15,6 milijona EUR iz leta 2011, pobotanimi s plačili v višini 107,3 milijona EUR;

3.

opozarja, da so denarna sredstva in njihovi ustrezniki konec leta znašali 15,7 milijona EUR; ugotavlja, da je to v nasprotju s proračunskim načelom ravnotežja; opozarja skupno podjetje, da je treba izvesti konkretne ukrepe za uravnoteženje proračuna;

4.

ugotavlja, da je bilo do 31. decembra 2012 članom skupnega podjetja izplačanih 233,8 milijona EUR in da bo do 31. decembra 2016 po pričakovanjih izplačanih 361,2 milijona EUR, kar skupaj znaša 595 milijonov EUR prispevkov za sofinanciranje, ki jih skupno podjetje plača članom iz denarnih sredstev, ki jih zagotovi večinoma Unija; poziva skupno podjetje, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o napredku „razvojne faze“ za obdobje 2008–2016 ter si še naprej prizadeva zagotavljati dobro finančno poslovodenje in tudi v prihodnje spoštuje proračunska načela;

5.

ugotavlja, da je izvršni direktor leta 2012 potrdil neto prispevke v naravi v višini 139,2 milijona EUR, medtem ko so neto prispevki v naravi v času obstoja skupnega podjetja SESAR ocenjeni na 1 300 milijonov EUR, kot določa večstranski okvirni sporazum; poziva skupno podjetje, naj obvesti organ za podelitev razrešnice o skupnem znesku potrjenih neto prispevkov v naravi ob koncu leta 2013;

6.

ugotavlja, da je računovodja leta 2013 potrdil, da so bili osnovni poslovni procesi potrjeni v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja in da v proračunskem letu 2012 ni bilo bistvenih sprememb sistema notranjega nadzora;

7.

podpira izboljšave, ki jih Računsko sodišče predlaga na naslednjih področjih predhodnih kontrol:

8.

želi spomniti, da je bilo skupno podjetje ustanovljeno februarja 2007; pozdravlja dejstvo, da sta Služba Komisije za notranjo revizijo (IAS) in služba skupnega podjetja za notranjo revizijo leta 2012 začeli izvajati usklajen strateški revizijski načrt Službe za notranjo revizijo za skupno podjetje za obdobje 2012–2014; ugotavlja, da je IAS izvedla revizijo programa/projekta in oceno tveganja za področje IT, služba za notranjo revizijo podjetja SESAR pa je preučila tri javne razpise in revidirala izvajanje štirih standardov notranjega nadzora; pričakuje, da bo IAS tesno spremljala proračunske odhodke, in sicer oceno prispevkov v naravi in plačil, izplačanih 15 članom skupnega podjetja za programske dejavnosti, ki vključujejo več kot 100 zasebnih in javnih subjektov in podizvajalcev;

9.

obžaluje, da življenjepisi članov upravnega odbora in izvršnega direktorja niso objavljeni; poziva skupno podjetje, naj to nepravilnost nemudoma odpravi; ugotavlja, da je skupno podjetje leta 2012 posodobilo kodeks ravnanja, ki določa jasna pravila o preprečevanju in obvladovanju navzkrižij interesov;

10.

meni, da je visoka raven preglednosti osrednji element pri zmanjševanju tveganja navzkrižij interesov; zato poziva skupno podjetje, naj svojo politiko in/ali ureditev za preprečevanje in obvladovanje navzkrižij interesov ter izvedbena pravila, pa tudi seznam in življenjepise članov upravnega odbora, objavi na spletnem mestu;

11.

poziva Računsko sodišče, naj spremlja politiko skupnega podjetja na področju obvladovanja in preprečevanja navzkrižja interesov ter do naslednjega postopka podelitve razrešnice pripravi posebno poročilo;

12.

želi popolnoma pregledne informacije o tem, ali so člani leta 2012 upoštevali rok za plačilo denarnih prispevkov skupnemu podjetju; želi spomniti, da predstavljajo denarni prispevki članov skupnemu podjetju 10 % njihovih skupnih prispevkov za projekt;

13.

ponovno poziva skupno podjetje, naj še naprej obvešča organ za podelitev razrešnice o stopnji izvajanja več kot 310 raziskovanih in razvojnih ter upravljavskih projektov v okviru programa SESAR ter predloži dosežene rezultate;

14.

poudarja, da proračun za razvojno fazo projekta SESAR znaša 2,1 milijarde EUR, ki jih bodo v enakih deležih zagotovili EU, Eurocontrol ter sodelujoči javni in zasebni partnerji;

15.

opozarja na tveganja, ki so za javne partnerje povezana s projektom, zasnovanim kot javno-zasebno partnerstvo; poudarja, da naj bi uvajalno fazo (2014–2020) vodili industrija in zainteresirane strani, namenjena pa bo obsežni izdelavi in uvajanju nove infrastrukture sistema upravljanja zračnega prometa;

16.

poudarja, da bi moralo skupno podjetje uporabiti vsa finančna sredstva, ki so mu dana na voljo, ter razviti tehnologijo in operativne izboljšave, potrebne za pravočasen začetek izvajanja programa SESAR; opozarja na svoje predhodno priporočilo, da morebitnih navzkrižij interesov ne bi smeli zanemarjati, temveč jih ustrezno obravnavati;

17.

opozarja na osrednjo vlogo skupnega podjetja SESAR pri usklajevanju in izvajanju raziskav projekta SESAR, enega od stebrov enotnega evropskega neba; prav tako ugotavlja, da bo projekt SESAR kmalu vstopil v uvajalno fazo, ki bi jo morale Komisija in države članice pozorno spremljati, da bi zagotovile pravočasno zaključitev;

18.

opozarja, da je uspeh skupnega podjetja pri izvajanju programa SESAR ključen za razvoj posodobljenega sistema upravljanja zračnega prometa za Evropo; ponovno poudarja, da je enotno evropsko nebo odvisno od tega uspeha;

19.

ugotavlja, da pristop Računskega sodišča k reviziji zajema analitične revizijske postopke, oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov ter preverjanje poslov na ravni skupnega podjetja, ne pa na ravni članov ali končnih upravičencev skupnega podjetja;

20.

ugotavlja, da revizijska preverjanja na ravni članov ali končnih upravičencev izvaja skupno podjetje ali zunanje revizijske hiše, s katerimi skupno podjetje sklene pogodbo in jih nadzoruje;

21.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 2/2013 z naslovom „Ali je Komisija zagotovila učinkovito izvajanje Sedmega okvirnega programa za raziskave?“, v katerem je Računsko sodišče preučilo, ali je Komisija zagotovila učinkovito izvajanje sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (OP7);

22.

ugotavlja, da je revizija zajela tudi vzpostavitev skupnih tehnoloških pobud;

23.

soglaša s sklepom Računskega sodišča, da so bile skupne tehnološke pobude uvedene v podporo dolgoročnim industrijskim naložbam na posebnih raziskovalnih področjih, vendar sta bili v povprečju potrebni dve leti, da je posamezna skupna tehnološka pobuda postala finančno samostojna, ob tem pa je Komisija odgovorna za tretjino pričakovane dobe delovanja skupnih tehnoloških pobud;

24.

poleg tega ugotavlja, da so bile nekatere skupne tehnološke pobude po mnenju Računskega sodišča še posebno uspešne pri vključevanju malih in srednjih podjetij (MSP) v svoje projekte in da je bilo skoraj 21 % sredstev, zagotovljenih iz skupnih tehnoloških pobud, namenjenih MSP;

25.

opozarja na dejstvo, da skupna okvirna sredstva, ki naj bi bila potrebna za sedem evropskih raziskovalnih skupnih podjetij, ki jih je Komisija do zdaj ustanovila na podlagi člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije, – z omembe vredno izjemo skupnega podjetja Galileo – za obdobje njihovega obstoja znašajo 21 793 000 000 EUR;

26.

ugotavlja, da so skupni predvideni v proračunu načrtovani prihodki skupnih podjetij za leto 2012 znašali približno 2,5 milijarde EUR ali približno 1,8 % splošnega proračuna Unije za leto 2012, pri čemer je bilo približno 618 milijonov EUR iz splošnega proračuna (denarni prispevek Komisije), približno 134 milijona EUR pa so prispevali industrijski partnerji in člani skupnih podjetij;

27.

ugotavlja, da skupna podjetja zaposlujejo 409 zaposlenih za nedoločen in določen čas ali manj kot 1 % vseh uradnikov Unije, potrjenih v splošnem proračunu Unije (kadrovski načrt);

28.

opozarja, da celoten prispevek Unije, ki naj bi bil potreben za skupna podjetja za obdobje njihovega obstoja, znaša 11 489 000 000 EUR;

29.

poziva Računsko sodišče, naj ob upoštevanju velikih zneskov, ki so vključeni, in tveganj, še zlasti za ugled, celovito analizira skupne tehnološke pobude in druga skupna podjetja v ločenem poročilu; želi spomniti, da je Evropski parlament pred tem zahteval, da Računsko sodišče pripravi posebno poročilo o zmožnosti skupnih podjetij, da v povezavi s svojimi zasebnimi partnerji zagotovijo dodano vrednost in učinkovito izvajanje raziskovalnih, razvojno-tehnoloških in demonstracijskih programov Unije; opozarja, da bi skupna podjetja morala zagotoviti financiranje za dolgoročne industrijske naložbe in spodbujati zasebne naložbe v raziskave.