This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01962R0031-20240101
Regulation No 31 (EEC), 11 (EAEC), laying down the Staff Regulations of Officials and the Conditions of Employment of Other Servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community
Consolidated text: Regulation No 31 (EEC), 11 (EAEC), laying down the Staff Regulations of Officials and the Conditions of Employment of Other Servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community
Regulation No 31 (EEC), 11 (EAEC), laying down the Staff Regulations of Officials and the Conditions of Employment of Other Servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community
01962R0031 — SL — 01.01.2024 — 024.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
REGULATION No 31 (EEC), 11 (EAEC), (UL P 045 14.6.1962, str. 1385) |
spremenjena z:
popravljena z:
(*) |
Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini. |
REGULATION No 31 (EEC), 11 (EAEC),
laying down the Staff Regulations of Officials and the Conditions of Employment of Other Servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community
Sole Article
The Staff Regulations of officials and the Conditions of Employment of other servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community are laid down in the Annex, which forms an integral part of this Regulation.
This Regulation shall enter into force on 1 January 1962.
This Regulation shall be binding in its entirety and directly applicable in all Member States.
KADROVSKI PREDPISI ZA URADNIKE EVROPSKE UNIJE
VSEBINA |
|
NASLOV I: |
Splošne določbe 1 – 10c |
NASLOV II: |
Pravice in obveznosti uradnikov 11 – 26a |
NASLOV III: |
Uradniška kariera |
Poglavje 1: |
Zaposlovanje 27 – 34 |
Poglavje 2: |
Upravni status 35 |
Oddelek 1: |
Aktivna zaposlitev 36 |
Oddelek 2: |
Napotitev 37 – 39 |
Oddelek 3: |
Dopust iz osebnih razlogov 40 |
Oddelek 4: |
Neaktivni status 41 |
Oddelek 5: |
Dopust zaradi služenja vojaškega roka 42 |
Oddelek 6: |
Starševski ali družinski dopust 42a in 42b |
Oddelek 7: |
Dopust v interesu službe 42c |
Poglavje 3: |
Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje 43 – 46 |
Poglavje 4: |
Prenehanje delovnega razmerja 47 |
Oddelek 1: |
Odstop 48 |
Oddelek 2: |
Obvezni odstop 49 |
Oddelek 3: |
Upokojitev v interesu službe 50 |
Oddelek 4: |
Postopek za ugotavljanje nesposobnosti 51 |
Oddelek 5: |
Upokojitev 52 in 53 |
Oddelek 6: |
Častni položaj 54 |
NASLOV IV: |
Delovni pogoji uradnikov |
Poglavje 1: |
Delovni čas 55 – 56c |
Poglavje 2: |
Dopust 57 – 60 |
Poglavje 3: |
Prazniki 61 |
NASLOV V: |
Prejemki in dajatve iz socialne varnosti |
Poglavje 1: |
Osebni prejemki in stroški |
Oddelek 1: |
Osebni prejemki 62 – 70 |
Oddelek 2: |
Stroški 71 |
Poglavje 2: |
Dajatve iz socialne varnosti 72 – 76a |
Poglavje 3: |
Pokojnine in invalidnine 77 – 84 |
Poglavje 4: |
Izterjava neupravičenih plačil 85 |
Poglavje 5: |
Subrogacija v korist Unije 85a |
NASLOV VI: |
Disciplinski ukrepi 86 |
NASLOV VII: |
Pritožbe 90 – 91a |
NASLOV VIIIA: |
Posebne določbe, ki se uporabljajo za ESZD 95 – 99 |
NASLOV VIIIB: |
Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi 101a |
NASLOV IX: |
Prehodne in končne določbe |
Poglavje 1: |
Prehodne določbe 107a |
Poglavje 2: |
Končne določbe 110 – 113 |
PRILOGA I |
A. Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(4) |
B. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere |
|
PRILOGA II |
Sestava in postopki organov, predvidenih v členu 9 Kadrovskih predpisov |
PRILOGA III |
Natečaji |
PRILOGA IV |
Nadomestilo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov |
PRILOGA IVa |
Delo z delovnim časom, krajšim od polnega |
PRILOGA V |
Dopust |
PRILOGA VI |
Kompenzacijski dopust in plačilo dela preko polnega delovnega časa |
PRILOGA VII |
Osebni prejemki in povračilo stroškov |
PRILOGA VIII |
Sistem pokojninskega zavarovanja |
PRILOGA IX |
Disciplinski postopek |
PRILOGA X |
Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi |
PRILOGA XI |
Pravila za izvajanje členov 64 in 65 kadrovskih predpisov |
PRILOGA XII |
Pravila za izvajanje člena 83a kadrovskih predpisov |
PRILOGA XIII |
Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za uradnike Unije (člen 107a Kadrovskih predpisov) |
PRILOGA XIII.1 |
Vrste delovnih mest v prehodnem obdobju |
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Ti kadrovski predpisi se uporabljajo za uradnike ►M128 Unije ◄ .
Člen 1a
Člen 1b
Razen če ni drugače določeno v teh kadrovskih predpisih, se
Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: „ESZD“),
Evropski ekonomsko-socialni odbor,
Odbor regij,
Evropski varuh človekovih pravic in
Evropski varuh osebnih podatkov
v teh kadrovskih predpisih obravnavajo kot institucije ►M128 Unije ◄ .
Člen 1c
V teh kadrovskih predpisih se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.
Člen 1 ►M112 d ◄
V teh kadrovskih predpisih se izvenzakonska skupnost šteje kot zakonska skupnost, če so izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v členu 1(2)(c) Priloge VII.
Invalid izpolnjuje pogoje iz točke (e) člena 28, če lahko z razumnimi prilagoditvami opravlja bistvene naloge delovnega mesta.
„Razumna prilagoditev“ v zvezi z bistvenimi nalogami delovnega mesta pomeni primerne ukrepe, če so potrebni, s katerimi se invalidu omogoči dostop do zaposlitve, sodelovanje ali napredovanje pri delu ali vključitev v usposabljanje, razen če bi ti ukrepi nesorazmerno obremenili delodajalca.
Načelo enakega obravnavanja organom za imenovanja institucij ne preprečuje, da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se invalidom olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na njihovi poklicni poti.
Člen 1e
Člen 2
▼M112 —————
Člen 3
V instrumentu, s katerim se uradnik imenuje, je naveden datum začetka učinkovanja imenovanja; ta datum ne sme biti pred datumom, ko uradnik začne delati.
Člen 4
Imenovanje ali napredovanje je možno samo zaradi zapolnitve prostega delovnega mesta, kakor predvidevajo ti kadrovski predpisi.
Uslužbenci institucije se obvestijo o prostih delovnih mestih v tej instituciji, ko organ za imenovanja odloči, da je treba prosto delovno mesto zapolniti.
Če prostega delovnega mesta ni mogoče zasesti s premestitvijo, imenovanjem na delovno mesto v skladu s členom 45a ali napredovanjem, se o tem obvesti zaposlene v drugih institucijah in/ali izvede notranji natečaj.
Člen 5
Za imenovanje se zahteva najmanj:
za funkcionalno skupino AST ►M131 in funkcionalno skupino AST/SC ◄ :
z diplomo potrjena višja izobrazba ali
z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanja in ustrezne vsaj tri letne poklicne izkušnje ali
kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni.
za razreda 5 in 6 funkcionalne skupine AD:
raven izobrazbe, ki ustreza vsaj tri letnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali
kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.
za razrede 7 do 16 funkcionalne skupine AD:
raven izobrazbe, ki ustreza z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju, ki običajno traja štiri leta ali več ali
raven izobrazbe, ki ustreza z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju in ustreznim vsaj enoletnim poklicnim izkušnjam, če študij običajno traja vsaj tri leta ali
kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.
Člen 6
Člen 7
Uradnik lahko zaprosi za premestitev znotraj svoje institucije.
Začasna razporeditev ne sme biti daljša od enega leta, razen če gre, neposredno ali posredno, za nadomeščanje uradnika, ki je bil iz službenih razlogov napoten na drugo delovno mesto, vpoklican na služenje vojaškega roka ali je odsoten zaradi daljšega bolniškega dopusta.
Člen 8
Uradnik, ki je napoten v drugo institucijo ►M128 Evropske unije ◄ , lahko po šestih mesecih zaprosi za premestitev v navedeno institucijo.
Če uradnikova matična institucija in institucija, v katero je bil napoten, soglašata s premestitvijo, se šteje, da je bil uradnik v času svoje celotne kariere v ►M128 Uniji ◄ zaposlen v slednji instituciji. Zaradi take premestitve ne dobi nobenih finančnih ugodnosti, do katerih je ob prenehanju delovnega razmerja v eni od institucij ►M128 Unije ◄ upravičen uradnik po teh kadrovskih predpisih.
Če odločitev o odobritvi prošnje vključuje razporeditev v razred, ki je višji od razreda v matični instituciji, se to šteje kot napredovanje; taka odločitev se lahko sprejme le v skladu s členom 45.
Člen 9
Brez poseganja v odstavek 1a se v vsaki instituciji ustanovijo:
ki opravljajo naloge, dodeljene s temi kadrovskimi predpisi.
Agencije lahko odstopajo od določb člena 1 Priloge II v zvezi s članstvom odbora uslužbencev, da se upošteva sestava njihovega osebja. Agencije se lahko odločijo, da v skupni odbor ali odbore iz člena 2 Priloge II ne bodo imenovale nadomestnih članov.
Uslužbenci institucije se seznanijo s seznamom članov teh organov.
Pristojne organe institucije obvešča o vseh vprašanjih skupnega pomena v zvezi z razlago in uporabo teh kadrovskih predpisov. Z odborom uslužbencev se je mogoče posvetovati o kateri koli tovrstni težavi.
Odbor uslužbencev predloži pristojnim organom pobude glede organizacije in delovanja službe ter predloge za zboljšanje delovnih pogojev ali splošnih življenjskih razmer zaposlenih.
Odbor sodeluje pri vodenju in nadziranju organov za socialne zadeve, ki jih v interesu zaposlenih ustanovi institucija. S soglasjem institucije lahko ustanovi take socialne službe.
Odbor za poročila mora dati mnenje o:
ukrepanju po zaključku poskusnega dela; in
izboru uslužbencev, ki jih zadeva kakršno koli zmanjšanje števila delovnih mest v ustanovi.
Organ za imenovanja mu lahko da navodila, da mora zagotoviti enotno pripravo periodičnih poročil o uslužbencih v instituciji.
Člen 10
Ustanovi se odbor za Kadrovske predpise, ki je sestavljen iz predstavnikov institucij ►M128 Unije ◄ in enakega števila predstavnikov njihovih odborov uslužbencev. O postopku imenovanja članov odbora za Kadrovske predpise odločijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ v medsebojnem soglasju. Agencije imajo skupno zastopstvo v skladu s pravili, ki jih pripravijo sporazumno s Komisijo.
Komisija se z odborom posvetuje o vseh predlogih za revizijo Kadrovskih predpisov; mnenje da v roku, ki ga določi Komisija. Poleg nalog, ki jih ima odbor po teh Kadrovskih predpisih, lahko tudi predlaga revizijo Kadrovskih predpisov. Odbor se sestane na zahtevo svojega predsednika, institucije ali odbora uslužbencev institucije.
Zapisniki sestankov odbora se predložijo ustreznim organom.
Člen 10a
Institucija predpiše roke, v katerih morajo odbor uslužbencev, skupni odbor ali odbor za kadrovske predpise dati zahtevana mnenja; ti roki ne smejo biti krajši od 15 delovnih dni. Če v predpisanem roku mnenje ni podano, institucija sprejme odločitev.
Člen 10b
Sindikati in združenja uslužbencev iz člena 24b delujejo v splošnem interesu uslužbencev in brez poseganja v pristojnosti odborov uslužbencev.
O predlogih Komisije iz člena 10 se lahko posvetuje z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev.
Člen 10c
Vsaka institucija lahko sklepa sporazume glede svojih uslužbencev z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev. Ti sporazumi ne smejo povzročiti sprememb Kadrovskih predpisov ali kakršne koli proračunske obveznosti, niti ne smejo vplivati na delo zadevne institucije. Reprezentativni sindikati in združenja uslužbencev, ki so podpisniki, delujejo v vsaki instituciji v skladu s pristojnostmi odbora uslužbencev.
NASLOV II
PRAVICE IN OBVEZNOSTI URADNIKOV
Člen 11
Uradnik pri opravljanju svojih nalog in pri svojem ravnanju postopa izključno v skladu z interesi Unije. Ne prosi za navodila niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj svoje institucije. Dodeljene naloge opravlja objektivno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Unije.
Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do svoje države ter v zvezi s takšno obveznostjo.
Organ za imenovanja pred zaposlitvijo uradnika preveri, ali ima kandidat kakršen koli osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, ali katero koli drugo nasprotje interesov. V ta namen kandidat s posebnim obrazcem organ za imenovanja obvesti o vseh sedanjih ali morebitnih nasprotjih interesov. Organ za imenovanja to upošteva v ustrezno obrazloženem mnenju. Če je treba, organ za imenovanja sprejme ukrepe iz člena 11a(2).
Ta člen se smiselno uporablja za uradnike, ki se vrnejo z dopusta iz osebnih razlogov.
Člen 11a
Člen 12
Uradnik se vzdrži kakršnih koli dejanj ali obnašanja, ki bi njegov položaj lahko kazali v slabi luči.
Člen 12a
Člen 12b
Člen 13
Uradnik mora obvestiti organ za imenovanja svoje institucije o zaposlitvi ali delu svojega zakonca. Če se izkaže, da narava te zaposlitve ni združljiva z zaposlitvijo uradnika, in če ta ne more zagotoviti, da bo v določenem obdobju prenehala, organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom odloči, ali naj uradnik ►M112 obdrži delovno mesto ali se premesti na drugo delovno mesto ◄ .
▼M112 —————
Člen 15
Uradnik, ki namerava kandidirati za javno funkcijo, o tem obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja glede na interes službe odloči, ali naj zadevni uradnik:
zaprosi za dopust iz osebnih razlogov ali
dobi letni dopust ali
se mu lahko dovoli opravljanje nalog z delovnim časom, krajšim od polnega ali
nadaljuje z opravljanjem nalog kot prej.
Člen 16
Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti vede pošteno in diskretno.
Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati pridobitno ali nepridobitno poklicno dejavnost, o tem s posebnim obrazcem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku prepove oziroma dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Organ za imenovanja sporoči svojo odločitev v 30 delovnih dneh po tem, ko je bil o tem obveščen, in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot dovoljenje.
Nekdanjim višjim uradnikom, kakor so opredeljeni v izvedbenih ukrepih, organ za imenovanja načeloma prepove, da bi se v obdobju 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoja podjetja, stranke ali delodajalce začeli ukvarjati z lobiranjem ali zastopanjem interesov pri osebju institucije, v kateri so bili zaposleni, o zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih dela.
V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ) vsaka institucija letno objavlja informacije o izvajanju tretjega odstavka, vključno s seznamom vseh ocenjevanih primerov.
Člen 17
Člen 17a
Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da bi ta zadeva verjetno resno škodila legitimnim interesom ►M128 Unije ◄ , uradnika v tridesetih delovnih dneh po prejemu informacije pisno obvesti o svoji odločitvi. Če v določenem roku obvestila o taki odločitvi ni, se šteje, da organ za imenovanja temu ne ugovarja.
Člen 18
Člen 19
Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme uradnik iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Unije in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju dela.
Določbe prvega odstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropske unije ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca Evropske unije.
Člen 20
Uradnik stanuje v kraju zaposlitve ali v taki oddaljenosti od njega, ki še omogoča neovirano opravljanje dela. ►M112 Organ za imenovanja obvesti o svojem naslovu in mu nemudoma sporoči vsako spremembo naslova. ◄
Člen 21
Uradnik ne glede na svoj položaj pomaga in svetuje svojim nadrejenim; odgovoren je za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene.
Uradnik, ki vodi kateri koli oddelek službe, je odgovoren svojim nadrejenim v zvezi z dodeljenimi pooblastili in izvajanjem navodil, ki jih izda. Odgovornost njegovih podrejenih ga nikakor ne odvezuje lastne odgovornosti.
▼M112 —————
Člen 21a
Člen 22
Uradnik mora v celoti ali delno popraviti škodo, ki jo utrpij o ►M128 Unija ◄ , če je pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njihovim opravljanjem zagrešil hujšo kršitev.
Organ za imenovanja izda obrazložen sklep v skladu z disciplinskim postopkom.
Sodišče ►M128 Evropske unije ◄ je neomejeno pristojno za reševanje sporov iz te določbe.
Člen 22a
Informacije iz prvega pododstavka morajo biti dane pisno.
Ta odstavek se uporablja tudi v primeru, ko član institucije ali katera koli druga oseba, ki je v službi ali opravlja delo za institucijo, hudo krši podobne obveznosti.
Člen 22b
Uradnik, ki razkrije informacije, opredeljene v členu 22a, predsedniku Komisije ali Računskega sodišča ali Sveta ali Evropskega parlamenta ali Evropskemu varuhu človekovih pravic, s strani institucije, ki ji pripada, ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da sta izpolnjena oba spodaj navedena pogoja:
uradnik je pošteno in razumno prepričan, da so razkrite informacije in vse navedbe resnične; in
je uradnik iste informacije predhodno razkril OLAF ali svoji instituciji in se je strinjal z rokom, ki ga je OLAF ali institucija, glede na zapletenost zadeve, določil za sprejetje ustreznega ukrepa. O tem roku se uradnika obvesti v šestdesetih dneh.
Člen 22c
V skladu s členoma 24 in 90 vsaka institucija vzpostavi postopek obravnave pritožb uradnikov v zvezi z načinom, kako so bili obravnavani po izpolnitvi oziroma zaradi izpolnitve svojih obveznosti v skladu s členom 22a ali 22b. Institucija zagotovi, da se take pritožbe obravnavajo zaupno in, če tako zahtevajo okoliščine, pred iztekom rokov iz člena 90.
Organ za imenovanja vsake institucije določi notranja pravila, med drugim o:
Člen 23
Posebne pravice in imunitete uradnikov se odobrijo samo v interesu ►M128 Unije ◄ . Ob upoštevanju ►M15 Protokola o ◄ posebnih pravicah in imunitetah uradniki niso oproščeni izpolnjevanja svojih zasebnih dolžnosti ali spoštovanja veljavnih zakonov in policijskih predpisov.
Kadar se posebne pravice in imunitete spodbijajo, zadevni uradnik nemudoma obvesti organ za imenovanja.
Prepustnice, predvidene v Protokolu o posebnih pravicah in imunitetah, se izdajo vodjem enot, uradnikom iz razredov AD 12 do AD 16, uradnikom, ki delajo izven ozemlja Evropske unije, in, če je to v interesu službe, drugim uradnikom.
Člen 24
►M15 ►M128 Unija ◄ pomaga vsakemu uradniku ◄ , zlasti pri sodnih postopkih proti kateri koli osebi, ki njemu ali članu njegove družine grozi, ga žali ali kleveta ali klevete širi, ali ob kakršnem koli napadu nanj ali njegovo lastnino oziroma člana njegove družine ali njegovo lastnino, če je tak napad posledica njegovega položaja ali njegovih nalog.
►M15 Uradniku solidarno povrnejo ◄ tako nastalo škodo, kolikor je ni povzročil namerno ali iz hude malomarnosti in mu nadomestila ni uspelo dobiti od osebe, ki je povzročila škodo.
Člen ►M112 24a ◄
►M112 ►M128 Unija ◄ omogoča ◄ se tako dodatno izobraževanje in usposabljanje uradnikov, ki je združljivo s pravilnim delovanjem službe in je v skladu z njenimi lastnimi interesi.
Tako izobraževanje in usposabljanje se upošteva pri kariernem napredovanju.
Člen ►M112 24b ◄
Uradniki imajo pravico združevanja; zlasti so lahko člani sindikatov ali združenj evropskih uradnikov.
Člen 25
Uradniki lahko vložijo zahteve glede zadev iz teh Kadrovskih predpisov pri organu za imenovanja v svoji instituciji.
O vsaki odločitvi, sprejeti po teh kadrovskih predpisih, ki se nanaša na nekega posameznika, je ta uradnik takoj pisno obveščen. V vsaki odločitvi, ki ima za uradnika škodljive posledice, morajo biti navedeni utemeljeni razlogi.
Posebne odločbe glede imenovanja, zaposlitve, napredovanja, premestitve, določitve upravnega statusa in prenehanja delovnega razmerja uradnika se objavijo v instituciji, ki ji uradnik pripada. Objava je primerno obdobje dostopna vsem uslužbencem.
Člen 26
Osebni spis uradnika obsega:
vse dokumente v zvezi z njegovim upravnim statusom in vsa poročila glede njegovih sposobnosti, učinkovitosti in vedenja;
vse uradnikove pripombe na te dokumente.
Dokumenti se vpisujejo, številčijo in vlagajo po zaporednem vrstnem redu; institucija dokumentov iz pododstavka (a) ne morejo uporabiti proti uradniku ali se nanje sklicevati, razen v primeru, da so ga z njimi seznanili pred vložitvijo.
Dokaz o tem, da je uradnik seznanjen z dokumentom, je njegov podpis na njem, če pa to ni mogoče, se obveščanje opravi s priporočeno pošiljko ►M112 na zadnji naslov, ki ga je sporočil uradnik ◄ .
V uradnikovem osebnem spisu ni navedbe njegove politične, sindikalne, filozofske ali verske dejavnosti ali prepričanj, niti njegovega rasnega ali narodnostnega porekla ali spolne usmerjenosti.
Vendar pa prejšnji odstavek ne prepoveduje, da se v spis vložijo upravni akti in dokumenti, ki jih uradnik pozna, in so nujni za izvajanje teh Kadrovskih predpisov.
Za vsakega uradnika se vodi le en osebni spis.
Uradnik ima tudi po prenehanju dela pravico, da se seznani z vsemi dokumenti v svojem spisu ►M112 in jih kopira ◄ .
Osebni spis je zaupen, vpogled vanj je mogoč le v pisarnah uprave ►M112 ali na varnem elektronskem mediju ◄ . Lahko pa se pošlje Sodišču ►M128 Evropske unije ◄ , če se ►M112 ————— ◄ začne postopek v zvezi z uradnikom.
Člen 26a
Uradnik ima pravico seznaniti se s svojo zdravstveno kartoteko v skladu z ureditvijo, ki jo določijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ .
NASLOV III
URADNIŠKA KARIERA
POGLAVJE 1
Zaposlovanje
Člen 27
Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice.
Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in nikoli ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za učinkovanje tega odstavka v skladu s členom 110.
Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju drugega odstavka.
Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbudilo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.
Člen 28
Uradnik je lahko imenovan, le pod pogojem, da:
je državljan ene od držav članic ►M128 Evropske unije ◄ , razen če organ za imenovanja dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;
je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;
predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;
je bil ob upoštevanju člena 29(2) uspešen na natečaju, bodisi na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih, kakor predvideva Priloga III;
je fizično sposoben opravljati delo; in
Člen 29
Pred zapolnitvijo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preveri:
ali je delovno mesto mogoče zapolniti:
s premestitvijo ali
z imenovanjem v skladu s členom 45a ali
z napredovanjem
znotraj institucije;
ali je prejel prošnje za premestitev od uradnikov istega razreda iz drugih institucij, in/ali
če prostega delovnega mesta ni mogoče zapolniti z možnostmi iz točk (a) in (b), naj preuči seznam primernih kandidatov v smislu člena 30, kadar je to ustrezno, ob upoštevanju ustreznih določb glede primernih kandidatov v Prilogi III, in/ali
naj organizira notranji natečaj v instituciji, na katerem lahko sodelujejo zgolj uradniki in začasni uslužbenci, kakor so opredeljeni v členu 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;
ali pa izvede natečajne postopke na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.
Ta postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za prihodnje zaposlovanje.
Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (d) in zgolj v izjemnih primerih odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Za to kategorijo osebja veljajo omejitve glede te možnosti, določene v členu 82(7) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ter glede konkretnih nalog, ki jih smejo opravljati kot pogodbeni uslužbenci.
Na teh natečajih lahko sodelujejo le začasni uslužbenci te institucije, zaposleni v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ►M128 Evropske unije ◄ . Pri teh natečajih morajo institucije zahtevati, da je uslužbenec najmanj deset let zaposlen kot začasni uslužbenec in se je kot tak zaposlil na podlagi postopka izbire, ki zagotavlja, da so bili uporabljeni enaki standardi izbire kot za uradnike po členu 12(4) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Z odstopanjem od odstavka (1)(a) tega člena organ za imenovanja institucije, ki je zaposlila začasnega uslužbenca, pred zasedbo prostega delovnega mesta v tej instituciji sočasno s kandidati, ki so bili uspešni na teh notranjih natečajih, obravnava premestitve uradnikov znotraj institucije.
Člen 30
Organ za imenovanja za vsak natečaj imenuje komisijo za izbiro kandidatov. Ta komisija pripravi seznam primernih kandidatov.
Organ za imenovanja odloči, kateri od kandidatov se imenujejo na prosta delovna mesta.
Ti kandidati imajo dostop do ustreznih informacij o primernih prostih delovnih mestih, ki jih objavijo institucije in agencije.
Člen 31
►M131 Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1 do SC 2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. ◄ Razred v obvestilu o natečaju določi institucija v skladu z naslednjimi merili:
cilj je zaposliti najsposobnejše uradnike, kakor je opredeljen v členu 27;
kakovost zahtevanih poklicnih izkušenj.
Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se pri zaposlovanju uradnikov lahko upoštevajo v ►M128 Uniji ◄ prevladujoči pogoji na trgu dela.
Člen 32
Novo zaposleni uradnik se razporedi na prvo stopnjo v svojem razredu.
Organ za imenovanja lahko odobri dodatno prednost glede na delovno dobo, ki ne sme presegati štiriindvajset mesecev, upoštevaje njegove poklicne izkušnje. Za uveljavitev tega člena se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi.
Začasni uslužbenci, razvrščeni v razrede po merilih za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme ►M131 organ za imenovanja vsake institucije ◄ , ohranijo delovno dobo v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za uradnike v istem razredu takoj po koncu dela za določen čas.
Člen 33
Pred imenovanjem uspešni kandidat opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz člena 28(e).
Če je po opravljenem zdravniškem pregledu, predvidenem v prvem odstavku, izdano negativno zdravniško mnenje, lahko kandidat v dvajsetih dneh po tem, ko ga institucija uradno obvesti o tem mnenju, prosi za strokovno mnenje zdravstveno komisijo, sestavljeno iz treh zdravnikov, ki jih med uradnimi zdravniki institucije izbere organ za imenovanja. Zdravstvena komisija zasliši uradnega zdravnika, ki je izdal prvotno negativno mnenje. Kandidat lahko zdravstveni komisiji predloži mnenje zdravnika, ki ga sam izbere. Če mnenje zdravstvene komisije potrdi ugotovitve zdravniškega pregleda, predvidenega v prvem odstavku, mora 50 % honorarja in nastalih stroškov plačati kandidat.
Člen 34
Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.
Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki od skupnega odbora za poročila v treh tednih pridobi mnenje o tem, kako ukrepati. Organ za imenovanja lahko odloči, da uradnika na poskusnem delu odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer mu da enomesečni odpovedni rok, ali da ga za preostanek poskusne dobe razporedi v drug oddelek.
Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v treh tednih posvetuje s skupnim odborom za poročila o tem, kako ukrepati.
Uradnika na poskusnem delu, čigar delo ali ravnanje se ni izkazalo za ustrezno za stalno zaposlitev, se odpusti.
POGLAVJE 2
Upravni status
Člen 35
Uradnikom se dodeli eden od naslednjih upravnih statusov:
aktivna zaposlitev;
napotitev;
dopust iz osebnih razlogov;
neaktivni status;
dopust zaradi služenja vojaškega roka ;
starševski ali družinski dopust ;
dopust v interesu službe.
Oddelek 1
AKTIVNA ZAPOSLITEV
Člen 36
Aktivno zaposleni uradnik je tisti, ki opravlja naloge na delovnem mestu, na katero je bil imenovan ali začasno dodeljen pod pogoji iz naslova IV.
Oddelek 2
NAPOTITEV
Člen 37
Napoteni uradnik ►M56 je zaposleni uradnik ◄ , ki se z odločitvijo organa za imenovanja:
zaradi službenih razlogov napoti:
je na lastno zahtevo:
Napoteni uradnik še naprej uživa vse pravice pod pogoji iz členov 38 in 39, prav tako zanj še naprej veljajo vse dolžnosti uradnika njegove matične institucije. ►M23 Ob upoštevanju določb tretjega odstavka člena 77 glede pokojnine se za napotene uradnike iz druge alinee točke (a) prvega odstavka uporabljajo tiste določbe, ki veljajo za uradnika iz istega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerega je napoten. ◄
Vsak uradnik, ki je aktivno zaposlen ali na dopustu iz osebnih razlogov lahko zaprosi za, ali se mu ponudi, napotitev v interesu službe. Po uradnikovi napotitvi se dopust iz osebnih razlogov konča.
Člen 38
Napotitev zaradi službenih razlogov urejajo naslednja pravila:
odločitev o napotitvi sprejme organ za imenovanja po zaslišanju zadevnega uradnika;
trajanje napotitve določi organ za imenovanja;
po vsakokratnem preteku šestih mesecev uradnik lahko zahteva, da napotitev preneha;
uradnik, napoten na podlagi prve alinee člena 37(a), ima pravico do razlike v plačilu, kadar so skupni osebni prejemki za delovno mesto, na katero je napoten, nižji od prejemkov za razred in stopnjo v njegovi matični instituciji; prav tako je upravičen do povračila vseh dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve;
uradnik, ki je napoten na podlagi prve alinee člena 37(a), še naprej plačuje pokojninske prispevke na podlagi plače za aktivno zaposlitev za razred in stopnjo v njegovi matični instituciji;
napoteni uradnik ohrani svoje delovno mesto, pravico do povišanja v stopnji in upravičenost do napredovanja;
ob koncu napotitve začne uradnik takoj ponovno delati na svojem prejšnjem delovnem mestu.
Člen 39
Napotitev na uradnikovo lastno zahtevo urejajo naslednja pravila:
odločitev o napotitvi sprejme organ za imenovanja, ki določi njeno trajanje;
v šestih mesecih po začetku opravljanja novih nalog uradnik lahko zahteva, da napotitev preneha; nato začne takoj ponovno delati na svojem prejšnjem delovnem mestu;
po koncu tega šestmesečnega obdobja je na njegovo delovno mesto lahko imenovana druga oseba;
med napotitvijo se pokojninski prispevki in vse pokojninske pravice izračunajo glede na plačo za aktivno zaposlitev v razredu in stopnji v njegovi matični instituciji. ►M56 Vendar pa uradnik, napoten po drugi alinei člena 37(1) (b), ki pridobiva pokojninske pravice v organu, v katerega je bil napoten, ni vključen v pokojninski sistem svoje matične institucije, dokler traja ta napotitev. ◄
Po teh kadrovskih predpisih imajo uradnik, ki med napotitvijo v smislu druge alinee člena 37(1) (b) postane invalid, in vzdrževani družinski člani uradnika, ki v času napotitve umre, pravico do ►M112 invalidnine ali družinske pokojnine ◄ , zmanjšane za vse zneske, ki jim jih je iz istih razlogov in za isto obdobje izplačal organ, v katerega je bil uradnik napoten.
Iz te določbe ne izhaja, da so uradnik ali njegovi vzdrževani družinski člani upravičeni do celotne pokojnine, višje od najvišjega zneska, ki bi ga prejemal na podlagi teh kadrovskih predpisov;
med napotitvijo uradnik ohrani pravico do povišanja v stopnji;
ko se napotitev konča, se mora uradnik ponovno zaposliti na prvem delovnem mestu, ki se izprazni v njegovi ►M112 funkcionalni skupini ◄ in ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji ►M112 funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje; če delovno mesto odkloni drugič, se po posvetovanju s skupnim odborom lahko zahteva, da odstopi. Uradnik ostane napoten, dokler se dejansko ponovno ne zaposli, vendar ne prejema plače.
Oddelek 3
DOPUST IZ OSEBNIH RAZLOGOV
Člen 40
Podaljšanja ne smejo preseči enega leta. V času celotne uradnikove kariere seštevek dopustov iz osebnih razlogov ne sme preseči ►M131 dvanajstih ◄ let.
Če pa uradnik zaprosi za tak dopust, da bi lahko:
skrbel za otroka, ki se šteje za uradnikovega vzdrževanca v smislu člena 2(2) Priloge VII in je hudo duševno ali telesno prizadet, kar potrdi uradni zdravnik institucije, ter potrebuje stalno skrb ali nadzor; ali
bil skupaj z zakoncem, prav tako uradnikom ali drugim uslužbencem Unije, ki se mora zaradi delovnih dolžnosti stalno naseliti tako daleč od kraja zaposlitve uradnika prosilca, da bi vzpostavitev njunega družinskega doma v takem kraju uradnika prosilca ovirala pri opravljanju njegovih dolžnosti; ali
pomagal zakoncu, predniku, potomcu, bratu ali sestri v primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti.
se dopust lahko podaljša brez omejitev, pod pogojem, da so ob vsakokratnem podaljšanju izpolnjeni pogoji, zahtevani za odobritev dopusta.
►M112 Vendar uradnik, ki se ne ukvarja s plačano dejavnostjo, lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov dopust iz osebnih razlogov, zaprosi, da je še naprej zavarovan po navedenih členih, če v prvem letu dopusta iz osebnih razlogov sam nosi polovico zneska prispevkov za pokritje tveganj iz členov 72(1) in 73(1), preostalo obdobje tega dopusta pa celoten znesek. Zavarovanje v skladu s členom 73 je mogoče le, če je pridobljeno v skladu s členom 72. Prispevki se izračunajo glede na uradnikovo zadnjo osnovno plačo. ◄ Poleg tega uradnik, ki dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic v drugem pokojninskem sistemu, lahko zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic za največ eno leto, če sam plača prispevke v višini trikratne stopnje iz ►M56 člena 83(2); prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za uradnikov razred in stopnjo ◄ .
Dopust iz osebnih razlogov urejajo naslednja pravila:
odobri ga organ za imenovanja na zahtevo uradnika;
vlogo za podaljšanje je treba vložiti dva meseca pred koncem dopusta;
na uradnikovo delovno mesto je lahko imenovana druga oseba;
po izteku dopusta je treba uradnika ponovno zaposliti na prvem prostem delovnem mestu v njegovi ►M112 funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji ►M112 funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje; če delovno mesto odkloni drugič, se od njega po posvetovanju s skupnim odborom lahko zahteva, da odstopi. Uradnik ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov, dokler se dejansko ponovno ne zaposli ►M112 ali napoti ◄ .
Oddelek 4
NEAKTIVNI STATUS
Člen 41
Po posvetovanju s skupnim odborom se organ za imenovanja odloči, na katere vrste delovnih mest se bodo taki ukrepi nanašali.
Organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom sestavi seznam s temi ukrepi prizadetih uradnikov, pri čemer upošteva sposobnosti, učinkovitost, obnašanje v službi, družinske razmere in delovno dobo uradnikov. Vsak uradnik, zaposlen na enem od delovnih mest iz prejšnjega pododstavka, ki izrazi željo, da se mu dodeli neaktivni status, se samodejno uvrsti na ta seznam.
Neaktivni status se uradnikom s seznama dodeli z odločitvijo organa za imenovanja.
Dve leti po datumu dodelitve neaktivnega statusa ima uradnik prednost pri ponovni zaposlitvi na katerem koli prostem ali novo odprtem delovnem mestu v njegovi ►M112 funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če ima zanj ustrezne kvalifikacije.
Uradnik z neaktivnim statusom prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.
Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega pododstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata celotni zadnji uradnikov osebni prejemek, ki je izračunan po tabeli plač, veljavni prvi dan tistega meseca, za katerega se nadomestilo izplača.
Uradnik predloži zahtevana pisna dokazila in obvesti institucijo o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na njegovo pravico.
Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.
Vendar pa se nadomestilo in celotni zadnji osebni prejemek iz četrtega pododstavka tega člena ►C2 ponderirata po stopnji iz člena 3(5)(a) Priloge XI, ◄ določeni za državo članico, za katero prejemnik dokaže, da v njej prebiva, pod pogojem, da je to država članica, v kateri je bil prejemnikov zadnji kraj zaposlitve. Če v takih primerih valuta države članice ni evro, se nadomestilo izračuna na podlagi menjalnih tečajev, predvidenih v členu 63 teh kadrovskih predpisov.
Oddelek 5
DOPUST ZARADI SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA
Člen 42
Uradniku, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka ali na vojaške vaje ali ki ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, se dodeli status „dopust zaradi služenja vojaškega roka“.
Uradnik, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka, ne dobiva osebnih prejemkov, obdrži pa pravico do povišanja v stopnji in napredovanja po teh kadrovskih predpisih. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka poplača pokojninske prispevke za nazaj.
Uradnik, ki ga pokličejo na vojaške vaje ali ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, med vajami ali ponovnim služenjem še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih se odšteje znesek, ki ga prejema kot plačilo za služenje vojski.
Oddelek 6
STARŠEVSKI ALI DRUŽINSKI DOPUST
Člen 42a
Uradnik ima za vsakega otroka pravico do največ šest mesecev starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejme organ za imenovanje vsake institucije, in za starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik institucije, se trajanje tega dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.
Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se trajanje dopusta, določeno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom so uradniki upravičeni do nadomestila v višini ►M157 1 189,07 EUR ◄ mesečno ali 50 % tega zneska, če dopust izrabijo tako, da delajo s polovičnim delovnim časom, ne smejo pa opravljati nobenega drugega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, določen v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bi bil zaposlen za poln delovni čas.
Za starše samohranilce ali starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, ki jo potrdi uradni zdravnik, iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo ►M140 ►M157 1 585,45 EUR ◄ za starše samohranilce ◄ mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom.
Starševski dopust se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz drugega odstavka. Za starše samohranilce iz prvega pododstavka se lahko starševski dopust podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz tretjega odstavka.
Zneski iz tega člena se prilagajajo skladno z osebnimi prejemki.
Člen 42b
V primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti uradnikovega zakonca, sorodnika v ravni črti, potomca, brata ali sestre ima uradnik pravico do družinskega dopusta brez osnovne plače. V času celotne uradnikove kariere seštevek takih dopustov ne sme preseči devetih mesecev.
Uporablja se drugi odstavek člena 42a.
Dopust v interesu službe
Člen 42c
Organ za imenovanja lahko odloči, da se uradniku, ki ima najmanj 10 let delovne dobe, največ pet let pred njegovo upokojitveno starostjo določi dopust v interesu službe zaradi organizacijskih potreb, povezanih s pridobitvijo novih pristojnosti v institucijah.
Skupno število uradnikov, ki se jim vsako leto določi dopust v interesu službe, ne sme biti višje od 5 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Tako izračunano skupno število se razdeli med institucije glede na število uradnikov posamezne institucije 31. decembra v preteklem letu. Tako izračunano število za vsako institucijo se zaokroži navzgor na najbližje celo število.
Navedeni dopust ni disciplinski ukrep.
Trajanje dopusta se načeloma ujema s preostalim obdobjem do upokojitvene starosti uradnika. V izjemnih okoliščinah lahko organ za imenovanje odloči, da uradniku dopust preneha in da se mora uradnik vrniti na delovno mesto.
Ko uradnik, ki se mu je določil dopust v interesu službe, doseže upokojitveno starost, se samodejno upokoji.
Dopust v interesu službe urejajo naslednja pravila:
na uradnikovo delovno mesto je lahko imenovan drug uradnik;
uradnik na dopustu v interesu službe ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu.
Uradnik, ki se mu tako določi dopust, prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.
Na zahtevo uradnika se od tega nadomestila obračunajo prispevki, ki se plačujejo v pokojninski sistem. V tem primeru se obdobje, ko je uradnik na dopustu v interesu službe, upošteva za namene izračuna let pokojninske dobe v smislu člena 2 Priloge VIII.
Za nadomestilo se ne uporablja korekcijski koeficient.
POGLAVJE 3
Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje
Člen 43
Za vsakega uradnika se pripravi letno poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in ravnanju v službi, kakor predvidi organ za imenovanja vsake institucije v skladu s členom 110. V tem poročilu se navede, ali je bila raven delovne uspešnosti uradnika zadostna ali ne. Organ za imenovanja vsake institucije predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku priprave poročila, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).
Za razred AST 5 ali višje lahko poročilo vsebuje tudi mnenje, ali bi bil uradnik na podlagi njegove delovne uspešnosti sposoben opravljati funkcijo upravnega uslužbenca.
Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico podati vsa ustrezna pojasnila.
Člen 44
Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda, razen če je bila v zadnjem letnem poročilu iz člena 43 njegova delovna uspešnost ocenjena kot nezadostna. Uradnik napreduje v naslednjo stopnjo svojega razreda najpozneje po štirih letih, razen če se uporabi postopek iz člena 51(1).
Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in je svoje naloge prvih devet mesecev po imenovanju opravljal uspešno v smislu člena 43, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. S tem povišanjem se njegova osnovna mesečna plača poviša za odstotek, ki je enak razliki med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je povišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se njegova osnovna plača poviša tako, da prejema razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.
Člen 45
Člen 45a
Z odstopanjem od člena 5(3)(b) in (c) je uradnik iz funkcionalne skupine AST, od razreda 5, lahko imenovan na delovno mesto v funkcionalni skupini AD, pod pogojem, da:
je bil izbran v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena za sodelovanje v obveznem programu usposabljanja, kakor je določeno v točki (b) tega odstavka,
je končal program usposabljanja, ki ga sprejme organ za imenovanja, in se sestoji iz niza obveznih modulov in
je na seznamu kandidatov, ki ga pripravi organ za imenovanja, ki so opravili ustni in pisni izpit, s katerim dokažejo, da so uspešno sodelovali v programu usposabljanja iz točke (b) tega odstavka. Vsebina izpita se določi v skladu s členom 7(2)(c) Priloge III.
Odbor lahko zasliši uradnike, ki so prosili za sodelovanje v navedenem programu usposabljanja, in zastopnike organa za imenovanja. Z večino glasov sprejme utemeljeno mnenje o seznamu, ki ga pripravi organ za imenovanja. Organ za imenovanja določi seznam uradnikov, ki so upravičeni do sodelovanja v navedenem programu usposabljanja.
Člen 46
Uradnik, imenovan v višji razred v skladu s členom 45, se razporedi na začetno stopnjo tega razreda. Vendar pa se uradniki iz razredov AD 9 do AD 13, ki opravljajo delo vodje enote in so imenovani v višji razred v skladu s členom 45, razporedijo na drugo stopnjo novega razreda. Enako velja za vsakega uradnika, ki:
je ob napredovanju imenovan za direktorja ali generalnega direktorja ali
je direktor ali generalni direktor in se zanj uporablja zadnji stavek drugega odstavka člena 44.
POGLAVJE 4
Prenehanje delovnega razmerja
Člen 47
Delovno razmerje preneha z:
odstopom;
obveznim odstopom;
upokojitvijo v interesu službe;
odpustom zaradi nesposobnosti;
odstranitvijo z delovnega mesta;
upokojitvijo ali
smrtjo.
Oddelek 1
ODSTOP
Člen 48
Uradnik, ki želi odstopiti, pisno navede svojo nedvoumno namero, da bo nepreklicno prenehal delati v instituciji.
Organ za imenovanje sprejme odločitev o potrditvi odstopa v enem mesecu po prejemu pisne odpovedi. ►M23 Lahko pa odstop odkloni, če na dan prejema pisne odpovedi teče proti uradniku disciplinski postopek ali če se tak postopek začne v naslednjih tridesetih dneh. ◄
Odstop začne veljati na dan, ki ga določi organ za imenovanja; navedeni dan ne sme biti več kot tri mesece po datumu, ki ga je v pisni odpovedi predlagal uradnik iz funkcionalne skupine AD in več kot en mesec v primeru uradnikov iz ►M131 funkcionalnih skupin AST in AST/SC. ◄
Oddelek 2
OBVEZNI ODSTOP
Člen 49
Od uradnika se lahko zahteva odstop le, kadar preneha izpolnjevati pogoje, določene v členu 28(a), ali ►M23 v primerih, predvidenih v členih ►M112 ————— ◄ 39, 40 in 41(4) in (5) ter v drugem odstavku člena 14 Priloge VIII. ◄
Organ za imenovanja sprejme obrazložen sklep o zahtevanem odstopu uradnika po posvetovanju s skupnim odborom in zaslišanju uradnika.
Oddelek 3
UPOKOJITEV V INTERESU SLUŽBE
Člen 50
S sklepom organa za imenovanja se v interesu službe lahko upokoji ►M112 visoki uradnik, opredeljen v členu 29(2) ◄ .
Taka upokojitev ni disciplinski ukrep.
Tako upokojeni uradnik, ki ni razporejen na drugo delovno mesto ►M112 ————— ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, prejema nadomestilo, ki se izračuna v skladu s Prilogo IV.
Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega odstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata skupni znesek zadnjega uradnikovega osebnega prejemka, ki se izračuna po tabeli plač, veljavni prvi dan meseca, za katerega se nadomestilo izplača.
Zadevna oseba mora na zahtevo predložiti pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na to upravičenost.
Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.
Smiselno se uporabljajo tretji, četrti in peti odstavek člena 45 iz Priloge VIII.
Če je uradnik ob prenehanju upravičenosti do nadomestila star ►M131 58 ◄ let, ima pravico do prejemanja pokojnine brez znižanja po členu 9 Priloge VIII.
Oddelek 4
POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE NESPOSOBNOSTI
Člen 51
Organ za imenovanja vsake institucije pri sprejetju notranjih predpisov upošteva naslednje zahteve:
uradnika, ki na podlagi treh zaporednih nezadostnih letnih poročil iz člena 43 še vedno ne kaže napredka pri svojih poklicnih sposobnostih, se degradira za en razred. Če je tudi iz naslednjih dveh letnih poročil razvidna nezadostna delovna uspešnost, se uradnika odpusti;
v vsakem predlogu za uradnikovo degradiranje ali odpustitev se navedejo razlogi, na katerih temelji, uradnik pa mora biti z njim seznanjen. Predlog organa za imenovanja se predloži skupnemu svetovalnemu odboru iz člena 9(6).
Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik da odpoved po začetku postopka iz odstavkov 1 in 2 ali če je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se ta znesek odšteje od zgoraj navedenega nadomestila.
Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 5 je:
tri mesece, kadar je uradnik na datum sprejetja odločitve o odpustitvi dopolnil manj kot pet let delovne dobe;
šest mesecev, kadar je dopolnil najmanj pet, vendar manj kot 10 let delovne dobe;
devet mesecev, kadar je dopolnil najmanj 10, vendar manj kot 20 let delovne dobe;
12 mesecev, kadar je uradnik dopolnil najmanj 20 let delovne dobe.
Oddelek 5
UPOKOJITEV
Člen 52
Brez poseganja v določbe člena 50 se uradnik upokoji:
bodisi samodejno zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni 66 let starosti, ali
na lastno zahtevo zadnji dan v mesecu, za katerega je vložil zahtevo, če je dosegel upokojitveno starost ali če je njegova starost med 58. letom in upokojitveno starostjo ter izpolnjuje zahteve za takojšnje izplačilo pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII. Smiselno se uporablja drugi stavek drugega odstavka člena 48.
Uradnik lahko na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67. leta ali v izjemnih primerih do 70. leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.
Kadar organ za imenovanja odloči, da se uradniku odobri nadaljevanje dela v službi po 66. letu starosti, se ta odobritev sprejme za največ eno leto. Na zahtevo uradnika se lahko obnovi.
Člen 53
Če invalidska komisija ugotovi, da za uradnika veljajo določbe člena 78, ►M62 se samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem organ za imenovanja prizna njegovo trajno nezmožnost za delo. ◄
Oddelek 6
ČASTNI POLOŽAJ
Člen 54
Ob prenehanju delovnega razmerja se lahko uradniku s sklepom organa za imenovanja dodeli častni položaj v njegovem ►M112 razredu ali naslednjem višjem razredu ◄ .
Tak častni položaj ne prinaša nobenih denarnih nadomestil.
NASLOV IV
DELOVNI POGOJI URADNIKOV
POGLAVJE 1
Delovni čas
Člen 55
Poleg tega se lahko od uradnika ►M31 ————— ◄ zahteva, da zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov ostane v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma izven rednega delovnega časa. ►M131 L'autorité investie du pouvoir de nomination de chaque institution fixe les modalités d'application du présent paragraphe après consultation de son comité du personnel. ◄
◄Člen 55a
Organ za imenovanja to lahko dovoli, če je združljivo z interesi službe.
Uradnik lahko tako dovoljenje dobi v naslednjih primerih:
za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, mlajšega od 9 let,
za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, starega od 9 do 12 let, če se delovni čas skrajša za največ 20 % običajnega delovnega časa,
za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če je uradnik samohranilec,
v primeru hude stiske, za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če se delovni čas skrajša za največ 5 % običajnega delovnega časa. V tem primeru se ne uporabljata prva dva odstavka člena 3 Priloge IVa. Kadar sta oba starša zaposlena v službi Unije, je do takega skrajšanja upravičen samo eden,
za nego hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre,
za nadaljnje usposabljanje ali
od dopolnjenega 58. leta starosti v zadnjih treh letih, preden doseže upokojitveno starost.
Če uradnik zaprosi za delo s krajšim delovnim časom zaradi nadaljnjega usposabljanja ali v zadnjih treh letih pred dosego upokojitvene starosti, vendar ne pred dopolnjenim 58. letom starosti, lahko organ za imenovanja zavrne ali odloži datum uveljavitve dela s krajšim delovnim časom samo v izjemnih okoliščinah in zaradi pomembnih, s službo povezanih razlogov.
Kadar se uveljavi ta pravica zaradi nege hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre ali zaradi nadaljnjega usposabljanja, v času celotne uradnikove kariere seštevek takih obdobij ne sme presegati petih let.
Člen 55b
Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom v obliki delitve delovnega mesta na delovnih mestih, ki jih kot ustrezne za ta namen določi organ za imenovanja. Dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom z delitvijo delovnega mesta ni časovno omejeno. V interesu službe pa ga organ za imenovanja lahko prekliče s šestmesečnim odpovednim rokom. Organ za imenovanja lahko z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom prav tako prekliče dovoljenje, če za to zaprosi zadevni uradnik. V tem primeru se uradnik lahko premesti na drugo delovno mesto.
Uporabljata se člen 59a in člen 3 Priloge IVa, razen tretjega stavka odstavka 2.
Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo tega člena.
Člen 56
Od uradnika se ne sme zahtevati nadurnega dela, razen v nujnih primerih ali zaradi izjemnega obsega dela; nočno delo in delo ob nedeljah ali praznikih se lahko dovoli le skladno s postopkom, ki ga določi organ za imenovanja. ►M23 Skupno trajanje nadurnega dela, ki se ga lahko zahteva od uradnika, ne sme presegati 150 ur v obdobju šestih mesecev. ◄
Uradniki iz ►M112 funkcionalne skupine AD in funkcionalne skupine AST 5 do 11 ◄ nimajo pravice do nadomestila ali osebnega prejemka za nadurno delo.
Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so delali preko polnega delovnega časa.
Člen 56a
Uradnik, ►M30 ————— ◄ od katerega se pričakuje, da redno dela ponoči, ob sobotah, nedeljah ali praznikih, ima pravico do posebnih dodatkov za izmensko delo, ki ga institucija zahteva zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov in obravnava kot običajno in stalno.
Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja dodatkov in njihove stopnje.
Običajni delovni čas uradnika, ki opravlja izmensko delo, ne sme biti daljši od običajnega skupnega letnega delovnega časa.
Člen 56b
Uradnik ►M31 ————— ◄ ►C5 ima pravico do posebnih dodatkov, če organ za imenovanja zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov redno zahteva, da mora biti izven običajnega delovnega časa v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma. ◄
Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.
Člen 56c
Nekaterim uradnikom se lahko dodelijo posebni dodatki kot nadomestilo za posebno težke delovne pogoje.
Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do posebnih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.
POGLAVJE 2
Dopust
Člen 57
Uradniki imajo pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiriindvajset in največ trideset delovnih dni v koledarskem letu, skladno s pravili, ki jih po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ ►M128 Unije ◄ .
Poleg tega letnega dopusta lahko uradnik izjemoma na svojo prošnjo dobi izredni dopust. Pravila za tak dopust so določena v Prilogi V.
Člen 58
Nosečnice imajo poleg dopusta iz člena 57 ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do 20 tednov dopusta. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva invalidnega otroka ali otroka s hudo boleznijo dopust traja 24 tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem 34. tedna nosečnosti.
Člen 59
Uradnik obvesti institucijo o nezmožnosti za delo takoj, ko je to mogoče, in obenem navede svoj trenutni naslov. Če je odsoten več kakor tri dni, predloži zdravniško potrdilo. To potrdilo je treba poslati najkasneje peti dan odsotnosti z dela, velja datum poštnega žiga. V nasprotnem primeru in razen če potrdila ne pošlje zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, se uradnikova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena.
Uradnik je lahko kadar koli napoten na zdravniški pregled, ki ga organizira institucija. Če pregleda ni mogoče opraviti zaradi razlogov na strani uradnika, se njegova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena od datuma, ko bi moral opraviti pregled.
Če se na pregledu ugotovi, da uradnik lahko opravlja delo, se ob upoštevanju spodnjega pododstavka njegova odsotnost z dela od datuma pregleda šteje kot neupravičena.
Če meni, da ugotovitve zdravniškega pregleda, ki ga organizira organ za imenovanja, niso medicinsko utemeljene, lahko uradnik sam, ali v njegovem imenu zdravnik, pri instituciji v dveh dneh vloži zahtevo, da se zadeva predloži neodvisnemu zdravniku, ki da mnenje.
Institucija nemudoma pošlje zahtevo drugemu zdravniku, o katerem se dogovorita uradnikov zdravnik in uradni zdravnik institucije. Če se v petih dneh po zahtevi o tem ne dogovorita, institucija izbere osebo s seznama neodvisnih zdravnikov, ki se v ta namen pripravi vsako leto v soglasju z organom za imenovanja in odborom uslužbencev. Uradnik lahko v dveh delovnih dneh vloži ugovor na izbiro institucije, nakar institucija s seznama izbere drugo osebo, ta izbira je dokončna.
Po posvetovanju z uradnikovim zdravnikom in uradnim zdravnikom institucije da neodvisni zdravnik mnenje, ki je zavezujoče. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju potrdi ugotovitve pregleda, ki ga je organizirala institucija, se odsotnost z dela od datuma pregleda dalje šteje kot neopravičena. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju ne potrdi ugotovitev navedenega pregleda, se odsotnost z dela za vse namene šteje kot opravičena.
V primeru spora se uporablja postopek, določen v petem do sedmem pododstavku odstavka 1.
V slednjem primeru plača institucija stroške pregleda do višine, ki jo za obdobje največ treh let določi organ za imenovanja po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise.
Člen 59a
Letni dopust uradnika, ki lahko dela s krajšim delovnim časom, se med trajanjem dovoljenja sorazmerno skrajša.
Člen 60
Uradnik ne sme biti odsoten z dela brez predhodnega dovoljenja svojega neposredno nadrejenega, razen ob bolezni ali nesreči. Brez vpliva na kateri koli možen disciplinski ukrep se vsaka pravilno ugotovljena odsotnost, ki ni bila odobrena, uradniku odšteje od letnega dopusta. Če je letni dopust že izrabil, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.
Če želi uradnik prebiti dopust zunaj kraja zaposlitve, mora prej dobiti dovoljenje organa za imenovanja.
POGLAVJE 3
Prazniki
Člen 61
Organi za imenovanja institucij Unije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno pripravijo sezname praznikov.
NASLOV V
PREJEMKI IN DAJATVE IZ SOCIALNE VARNOSTI
POGLAVJE 1
Osebni prejemki in stroški
Oddelek 1
OSEBNI PREJEMKI
Člen 62
Skladno s Prilogo VII in razen če ni izrecno drugače predvideno, je pravilno imenovani uradnik upravičen do osebnih prejemkov, ki ustrezajo njegovemu razredu in stopnji.
Uradnik se ne more odpovedati upravičenosti do osebnih prejemkov.
Osebni prejemki vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.
Člen 63
Osebni prejemki uradnika se izrazijo v eurih. Izplačajo se v valuti države, v kateri uradnik opravlja delo, ali v eurih.
Osebni prejemki, ki niso izplačani v eurih, se izračunajo na podlagi menjalnih tečajev, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije 1. julija zadevnega leta.
Menjalni tečaji se vsako leto ob letni posodobitvi prejemkov iz člena 65 posodobijo z učinkom za nazaj.
Člen 64
Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v eurih, se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v posameznih krajih zaposlitve.
Korekcijski koeficienti se določajo ali ukinjajo ter letno posodabljajo v skladu s Prilogo XI. Ob upoštevanju posodobitve se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg glede na njuno posebno referenčno vlogo, ki izhaja iz dejstva, da sta glavna in prvotna sedeža večine institucij.
Člen 65
Zneski iz drugega in tretjega odstavka člena 42a, členov 66 in 69, členov 1(1), 2(1), 3(1) in (2), 4(1), 7(2), 8(2), 10(1) Priloge VII in člena 8(2) Priloge XIII ter zneski iz prejšnjega člena 4a Priloge VII, ki se posodabljajo v skladu s členom 18(1) Priloge XIII, zneski iz člena 24(3), drugega pododstavka člena 28a(3), členov 28a(7), 93 in 94, drugega pododstavka člena 96(3), ter členov 96(7), 133, 134 in 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zneski iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 ( 14 ) in koeficient za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 ( 15 ) se posodabljajo letno v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Člen 65a
Pravila za izvajanje členov 64 in 65 so določena v Prilogi XI.
Člen 66
Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalnih skupinah AD in AST, kakor določa naslednja tabela:
1.1.2024 |
STOPNJE |
||||
RAZREDI |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
16 |
22 065,99 |
22 993,24 |
23 959,44 |
|
|
15 |
19 502,65 |
20 322,19 |
21 176,13 |
21 765,29 |
22 065,99 |
14 |
17 237,05 |
17 961,41 |
18 716,16 |
19 236,87 |
19 502,65 |
13 |
15 234,71 |
15 874,88 |
16 541,94 |
17 002,20 |
17 237,05 |
12 |
13 464,92 |
14 030,73 |
14 620,34 |
15 027,08 |
15 234,71 |
11 |
11 900,73 |
12 400,81 |
12 921,91 |
13 281,43 |
13 464,92 |
10 |
10 518,29 |
10 960,26 |
11 420,84 |
11 738,57 |
11 900,73 |
9 |
9 296,39 |
9 687,04 |
10 094,12 |
10 374,93 |
10 518,29 |
8 |
8 216,45 |
8 561,72 |
8 921,49 |
9 169,71 |
9 296,39 |
7 |
7 261,98 |
7 567,14 |
7 885,11 |
8 104,50 |
8 216,45 |
6 |
6 418,36 |
6 688,09 |
6 969,11 |
7 163,02 |
7 261,98 |
5 |
5 672,78 |
5 911,15 |
6 159,54 |
6 330,93 |
6 418,36 |
4 |
5 013,79 |
5 224,46 |
5 444,00 |
5 595,48 |
5 672,78 |
3 |
4 431,32 |
4 617,56 |
4 811,59 |
4 945,44 |
5 013,79 |
2 |
3 916,56 |
4 081,14 |
4 252,63 |
4 370,96 |
4 431,32 |
1 |
3 461,58 |
3 607,04 |
3 758,60 |
3 863,22 |
3 916,56 |
Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC, kakor določa naslednja tabela:
1.1.2024 |
STOPNJE |
||||
RAZREDI |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
5 627,76 |
5 864,25 |
6 110,67 |
6 280,65 |
6 367,44 |
5 |
4 973,98 |
5 183,00 |
5 401,57 |
5 551,06 |
5 627,76 |
4 |
4 396,18 |
4 580,90 |
4 773,42 |
4 906,21 |
4 973,98 |
3 |
3 885,48 |
4 048,75 |
4 218,91 |
4 336,26 |
4 396,18 |
2 |
3 434,11 |
3 578,44 |
3 728,82 |
3 832,54 |
3 885,48 |
1 |
3 035,19 |
3 162,74 |
3 295,65 |
3 387,31 |
3 434,11 |
Člen 66a
Osnova za odmero solidarnostne dajatve je osnovna plača, ki se uporabi za izračun osebnih prejemkov, od katere se odštejejo:
prispevki za socialno varnost in pokojnino ter davki pred solidarnostno dajatvijo, ki jih plačuje uradnik iz istega razreda in stopnje, ki nima vzdrževanih družinskih članov v smislu člena 2 Priloge VII, in
znesek, enak osnovni plači uradnika iz stopnje 1 razreda AST 1.
Elementi, uporabljeni za določitev osnove za solidarnostno dajatev, se izrazijo v eurih in ponderirajo s 100.
Člen 67
Pri izplačevanju družinskih dodatkov taki osebi se uporabita odstavka 2 in 3.
Člen 68
Izplačevanje družinskih dodatkov iz člena 67(1) se ohrani, če je uradnik upravičen do nadomestila po členu 41 ali po členu 34 ali 42 prejšnjih Kadrovskih predpisov Evropske skupnosti za premog in jeklo.
Zadevna oseba prijavi podobne dodatke, ki jih prejema za istega otroka iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od dodatkov, plačanih po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.
Člen 68a
Uradnik, ki ima dovoljenje za delo s krajšim delovnim časom, je upravičen do osebnih prejemkov, ki se izračunajo, kakor je določeno v Prilogi IVa.
Člen 69
Izselitveni dodatek je enak 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25 gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, do katerih je uslužbenec upravičen. Izselitveni dodatek znaša najmanj ►M153 633,60 EUR ◄ mesečno.
Člen 70
V primeru uradnikove smrti prejemajo preživeli zakonec ali vzdrževani otroci uradnikove osebne prejemke v celoti do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je umrl.
Če umre upravičenec do pokojnine ali invalidnine, se prejšnje določbe uporabijo za pokojnino ali invalidnino umrlega.
▼M112 —————
Oddelek 2
STROŠKI
Člen 71
Skladno s Prilogo VII je uradnik upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela, in tudi do povračila stroškov, ki jih ima med delom ali v zvezi z njegovim opravljanjem.
POGLAVJE 2
Dajatve iz socialne varnosti
Člen 72
Neporočeni partner uradnika se v sistemu zdravstvenega zavarovanja šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.
Po pravilih iz prvega pododstavka lahko ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ eno izmed njih pooblastijo, da določi pravila, ki urejajo povračila stroškov v skladu s postopkom, določenim v členu 110.
Ta stopnja se poviša na 85 % za naslednje storitve: posvetovanja in obiski, kirurške operacije, hospitalizacija, farmacevtski proizvodi, radiologija, analize, laboratorijski testi in proteze na recept, razen zobnih. Stopnja se poviša na 100 % ob tuberkulozi, otroški paralizi, raku, duševni bolezni in drugih boleznih, ki jih organ za imenovanja prizna kot primerljivo težke bolezni, ter za zgodnje odkrivanje bolezni in porod. Vendar pa se 100 % povračilo ne uporabi v primeru poklicnih bolezni ali nesreče, za katere se uporabi člen 73.
Ena tretjina prispevka za tako zavarovanje se zaračuna uradniku, vendar tako, da zaračunani znesek ne presega 2 % njegove osnovne plače.
Na podlagi sklepa, ki ga sprejme organ za imenovanja po posvetovanju z uradnim zdravnikom institucije, se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila, preden je prenehala delati, in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega pododstavka, pod pogojem, da je opravila zdravniški pregled, ki ga je organizirala institucija.
Te pravice ima tudi oseba, upravičena do družinske pokojnine zaradi smrti aktivno zaposlenega uradnika ali uradnika, ki je bil v ►M128 Uniji ◄ zaposlen ►M131 do upokojitvene starosti ◄ , ali prejemnika invalidnine. Znesek prispevka se izračuna na podlagi zneska družinske pokojnine.
Pravice iz odstavka 1 pripadajo tudi naslednjim osebam, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela:
Prispevek iz odstavka 1 se izračuna glede na pokojnino nekdanjega uradnika, kadar je to primerno, pred uporabo koeficienta znižanja, predvidenega v členu 9 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.
Vendar pa upravičenci do pokojnine po starših nimajo pravice do prejemkov iz odstavka 1, razen če zanje zaprosijo. Prispevek se izračuna na podlagi pokojnine po starših.
Če skupni znesek povračila, ki naj bi ga prejeli, presega znesek povračil iz odstavka 1, se razlika odšteje od zneska, ki se povrne na podlagi odstavka 1, z izjemo povračil iz naslova zasebnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja za tisti del izdatkov, ki niso zajeti v sistem zdravstvenega zavarovanja ►M128 Unije ◄ .
Člen 73
V teh pravilih je določeno, za katera tveganja zavarovanje ne velja.
Izplačujejo se naslednje denarne dajatve:
V primeru smrti:
Izplačilo pavšalnega zneska v višini petkratne letne osnovne plače umrlega, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v 12-ih mesecih pred nesrečo, naslednjim osebam:
V primeru popolne trajne invalidnosti:
Uradniku se izplača pavšalni znesek v osemkratni višini njegove letne osnovne plače, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v 12-ih mesecih pred nesrečo.
V primeru delne trajne invalidnosti:
Uradniku se izplača del zneska iz pododstavka (b), ki se izračuna glede na lestvico iz pravil, navedenih v odstavku 1.
Kakor predvidevajo ta pravila, se zgoraj našteta izplačila lahko zamenjajo z rento.
Zgoraj navedene dajatve se lahko izplačujejo poleg dajatev, predvidenih v poglavju 3.
Vendar pa se povračilo izplača le, če znesek, ki je bil plačan uradniku na podlagi člena 72, ne pokriva celotnih stroškov.
▼M62 —————
Člen 74
Enaka dotacija se izplača uradniku, ki posvoji otroka, mlajšega od pet let in vzdrževanega v smislu člena 2(2) Priloge VII.
Člen 75
Ob smrti uradnika, uradnikovega zakonskega partnerja ali vzdrževanega otroka, ali vsake druge vzdrževane osebe v smislu člena 2 Priloge VII, ki je bila član uradnikovega gospodinjstva, institucija povrne stroške za prevoz trupla od uradnikovega kraja zaposlitve do njegovega matičnega kraja.
Če uradnik umre na službeni poti, institucija poravna stroške prevoza trupla od kraja, v katerem je smrt nastopila, do uradnikovega matičnega kraja.
Člen 76
Uradnikom, nekdanjim uradnikom ali upravičencem po umrlem uradniku, ki so v zelo težkem položaju tudi zaradi ►M112 invalidnosti ali ◄ hude ali dolgotrajne bolezni ali družinskih razmer, se lahko dajo darila, posojila ali predplačila.
Člen 76a
Preživeli zakonec, ki ima hudo ali dolgotrajno bolezen ali je invalid, lahko na podlagi presoje socialnih in zdravstvenih okoliščin zadevne osebe od institucije za čas bolezni ali invalidnosti dobi finančno pomoč, s katero se poveča pokojnina. Pravila za uporabo tega člena po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ .
POGLAVJE 3
Pokojnine in invalidnine
Člen 77
Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Do nje je upravičen ne glede na delovno dobo, če je presegel upokojitveno starost, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni bilo mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.
Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. Uradniku se za vsako leto delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII, izplača 1,80 % zadnje osnovne plače.
V primeru uradnikov, ki so pomagali nosilcem funkcij iz Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta, se upravičenost do pokojnine za pokojninsko dobo, pridobljeno z delom na takem položaju, izračuna glede na zadnjo osnovno plačo, prejeto v tistem času, če ta presega referenčno plačo za namene iz drugega odstavka tega člena.
Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma za vsako leto dela.
Upokojitvena starost je 66 let.
Upokojitvena starost se oceni vsakih pet let z začetkom 1. januarja 2014 na podlagi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo oceni predvsem gibanje upokojitvene starosti osebja v javnih upravah držav članic in spremembe pričakovane življenjske dobe uradnikov v institucijah.
Po potrebi Komisija pripravi predlog o spremembi upokojitvene starosti v skladu z ugotovitvami iz tega poročila, pri čemer posebno pozornost nameni dogajanju v državah članicah.
Člen 78
Uradnik ima, kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svoji funkcionalni skupini.
Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52. Če se prejemnik invalidnine upokoji, preden dopolni 66 let starosti, in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v katerima je bil uradnik ob nastanku invalidnosti.
Invalidnina znaša 70 % uradnikove zadnje osnovne plače, ne sme pa biti nižja od zneska življenjskega minimuma.
Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.
Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem uradnikovega dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja življenja pri reševanju drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. Poleg tega se v takem primeru prispevki v pokojninski sistem v celoti plačajo iz proračuna institucije ali organa iz člena 1b.
Člen 79
►M112 Preživeli zakonec ◄ uradnika ali nekdanjega uradnika je, tako kakor je predvideno v poglavju 4 Priloge VIII, ►M112 upravičen ◄ do družinske pokojnine v višini ►M5 60 % ◄ ►M112 starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , ki jo je prejemal ►M112 umrli ◄ ali ki bi jo prejemal ne glede na delovno dobo ►M62 ali starost ◄ , če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo.
Znesek družinske pokojnine, izplačan ►M112 preživeli zakonec ◄ uradnika, ki je imel ob smrti enega od upravnih statusov iz člena 35 ►M62 ————— ◄ , ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma niti nižji od ►M23 35 % ◄ uradnikove zadnje osnovne plače.
Ta znesek ne sme biti nižji od 42 % zadnje osnovne plače uradnika, če je ta umrl zaradi ene od okoliščin iz ►M112 petega odstavka člena 78 ◄ .
▼M112 —————
Člen 80
Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ob smrti nima zakonca, ki bi bil upravičen do družinske pokojnine, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII ob njegovi smrti upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VIII.
Do takšne pokojnine so upravičeni tudi otroci, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je ►M62 prejemnik ◄ družinske pokojnine.
Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do ►M112 starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, so vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VII; vendar je znesek pokojnine enak polovici pokojnine, izračunane v skladu z navedenim členom.
Za osebe, ki se štejejo kot vzdrževani otroci v smislu člena 2(4) Priloge VII, pokojnina po starših ne sme presegati zneska v višini dvakratnega otroškega dodatka.
Kadar gre za posvojenega otroka, smrt biološkega roditelja, ki ga je nadomestil posvojitelj, ne povzroči plačila pokojnine po starših.
Upravičenost, opredeljena v prvem, drugem in tretjem odstavku, se uporablja, če umre nekdanji uradnik, upravičen do dodatka po členu 50 Kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 16 ), po členu 3 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ( 17 ), ali po členu 3 Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 ( 18 ), ali če umre nekdanji uradnik, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost.
Osebe, ki prejemajo pokojnino po starših, lahko od ►M128 Unije ◄ prejemajo samo eno tako pokojnino. Kadar je preživeli otrok upravičen do več kot ene pokojnine ►M128 Unije ◄ , dobiva tisto z višjim ali najvišjim zneskom.
Člen 81
Upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine ali družinske pokojnine ima pod pogoji iz Priloge VII pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67; gospodinjski dodatek se izračuna glede na prejemnikovo pokojnino ali invalidnino. Ti dodatki se prejemniku družinske pokojnine izplačujejo le za otroke, ki jih je umrli uradnik ali nekdanji uradnik vzdrževal ob smrti.
Vendar pa je otroški dodatek, ki se izplačuje upravičencu do družinske pokojnine, dvakratni znesek dodatka iz člena 67(1) (b).
Člen 81a
Ne glede na katere koli druge določbe, zlasti tiste o najnižjih zneskih, ki se izplačujejo upravičencem do družinske pokojnine, skupni znesek družinske pokojnine in družinskih dodatkov, ki se mu odštejejo davki in drugi obvezni odtegljaji, izplačan vdovi in drugim upravičencem, ne sme presegati:
v primeru smrti uradnika z enim od administrativnih statusov iz člena 35, zneska osebnih prejemkov, ki bi jih uradnik dobival za isti razred in stopnjo, če bi bil še vedno v delovnem razmerju, skupaj z družinskimi dodatki, ki bi jih v tem primeru dobival, in kateremu bi bili odšteti davek in drugi obvezni odtegljaji;
za obdobje po datumu, ko bi uradnik iz (a) zgoraj dopolnil ►M131 66 let starosti ◄ , zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi bil še živ, na podlagi razreda in stopnje ob času smrti, ki se mu prištejejo vsi družinski dodatki, ki bi jih prejemal, ter odštejejo davek in drugi obvezni odtegljaji;
v primeru smrti nekdanjega uradnika, upravičenega do starostne ali ►M112 invalidnine ◄ , zneska pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b);
v primeru smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen pri upokojitveni starosti, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz točke (b);
v primeru smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je na dan smrti upravičen do ►M131 nadomestila po členu 41, 42c ali 50 ◄ teh kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, po členu 3 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72, po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) 1543/73, po členu 2 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2150/82 ali po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1679/85, zneska nadomestila, do katerega bi bil upravičen, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b);
za obdobje po datumu, ko nekdanji uradnik iz (e) ne bi bil več upravičen do nadomestila, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na ta datum, če bi bil še živ in če bi izpolnjeval ustrezne starostne pogoje za dodelitev pokojninskih pravic, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b).
Za tako razdeljene zneske se uporabijo drugi, ►M112 in tretji ◄ pododstavek člena 82(1).
Člen 82
Korekcijski koeficient se ne uporablja za pokojnine.
Pokojnine, izražene v evrih, se izplačujejo v eni od valut, navedenih v členu 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.
Člen 83
▼M131 —————
▼M112 —————
Člen 83a
Člen 84
Podrobna pravila, ki urejajo zgornji pokojninski sistem, so v Prilogi VIII.
POGLAVJE 4
Izterjava neupravičenih plačil
Člen 85
Vsak preplačani znesek se mora povrniti, če je prejemnik vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, ali če je bila odsotnost pravne podlage tako očitna, da bi moral vedeti zanjo.
Izterjavo je treba zahtevati najkasneje pet let po datumu, ko je bil znesek plačan. Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da je prejemnik namerno zavedel upravo z namenom, da pridobi zadevni znesek, zahtevek za izterjavo po preteku tega roka ne zapade.
POGLAVJE 5
Subrogacija v korist ►M128 Unije ◄
Člen 85a
Subrogacija, predvidena v odstavku 1, med drugim vključuje tudi naslednje:
NASLOV VI
DISCIPLINSKI UKREPI
Člen 86
▼M112 —————
NASLOV VII
PRITOŽBE
Člen 90
Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki je imel zanjo negativne posledice, ne glede na to, ali je omenjeni organ sprejel odločitev ali pa ni sprejel nobenega od ukrepov, predpisanih v Kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:
Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih po datumu vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka ni odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba na podlagi člena 91.
▼M112 —————
Člen 90a
Vsak posameznik, za katerega veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju OLAF-a vloži zahtevo v smislu člena 90(1), da direktor sprejme odločitev, ki se nanaša nanj v zvezi s preiskavo, ki jo vodi OLAF. Ta oseba lahko pri direktorju OLAF-a vloži tudi pritožbo v smislu člena 90(2) zoper akt, ki ima v zvezi s preiskavo OLAF zanj negativne posledice.
Člen 90b
Vsak posameznik, za katerega veljajo ti Kadrovski predpisi, lahko pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, v okviru njegovih pristojnosti, vloži zahtevo ali pritožbo v smislu člena 90(1) in (2).
Člen 90c
Zahteve in pritožbe s področja, ki ga ureja člen 2(2), se vložijo pri organu za imenovanja, ki izvaja pooblastila.
Člen 91
Pritožba na Sodišče ►M128 Evropske unije ◄ je mogoča le, če:
Pritožbe na podlagi odstavka 2 je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:
Člen 91a
Vloge in pritožbe s področij, za katera se uporablja člen 2(2), se vložijo proti instituciji, ki ji je odgovoren organ za imenovanja, ki izvaja pooblastila.
▼M131 —————
NASLOV VIIIa
POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA ESZD
Člen 95
Za namene uporabe člena 43 se opravi posvetovanje s Komisijo.
Člen 96
Ne glede na člen 11 se uradnik Komisije, ki dela v delegaciji Unije, ravna po navodilih vodje delegacije, skladno z njegovo vlogo, kakor to določa člen 5 Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje ( 19 ).
Uradnik ali uradnica ESZD, ki pri svojem delu opravlja naloge za Komisijo, se v zvezi s temi nalogami ravna po navodilih Komisije, v skladu s členom 221(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Komisija in ESZD se dogovorita o podrobnostih izvajanja tega člena.
Člen 97
Organa za imenovanja zadevnih institucij lahko z odstopanjem od členov 4 in 29 in pod pogoji iz člena 7(1) Kadrovskih predpisov do 30. junija 2014 uradnike, ki so bili v skladu s Sklepom 2010/427/EU premeščeni v ESZD, v izjemnih primerih in s skupnim dogovorom ter izključno v interesu službe, po razgovoru s temi uradniki premestita iz ESZD na prosto delovno mesto istega razreda v generalnem sekretariatu Sveta ali v Komisiji, ne da bi uslužbence obvestila o prostem delovnem mestu.
Člen 98
Vendar lahko v izjemnih primerih in po tem, ko so bile izčrpane vse možnosti zaposlovanja v skladu z navedenimi določbami, pa se organ za imenovanje lahko odloči, da bo zaposloval izven virov, navedenih v prvem stavku prvega pododstavka, tehnično podporno osebje na ravni AD, ki je potrebno za dobro delovanje ESZD, na primer izvedence za obvladovanje kriznih razmer, varnost in IT.
S 1. julijem 2013 organ za imenovanja obravnava tudi prijave uradnikov iz drugih institucij, ki niso navedene v prvem pododstavku, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov.
Člen 99
Do ustanovitve disciplinske komisije ESZD sta dva dodatna člana iz člena 5(2) Priloge IX imenovana izmed uradnikov ESZD. Organ za imenovanja in odbor uslužbencev iz členov 5(5) in 6(4) Priloge IX sta organ za imenovanja in odbor uslužbencev ESZD.
NASLOV VIIIB
POSEBNE IN IZJEMNE DOLOČBE ZA URADNIKE, KI DELAJO V TRETJI DRŽAVI
Člen 101a
Brez poseganja v druge določbe Kadrovskih predpisov so v Prilogi X predpisane posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi.
NASLOV IX
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Prehodne določbe
▼M112 —————
▼M23 —————
▼M62 —————
▼M112 —————
Člen 107a
Prehodne določbe so določene v Prilogi XIII.
▼M23 —————
POGLAVJE 2
Končne določbe
Člen 110
Izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati devet mesecev po začetku njihove veljavnosti pri Komisiji ali devet mesecev po datumu, ko je Komisija o sprejetju izvedbenega pravila obvestila agencije, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči tudi, da bodo izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.
Z odstopanjem lahko agencija pred potekom omenjenega devetmesečnega obdobja iz drugega pododstavka tega odstavka in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za soglasje, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V slednjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.
Devetmesečno obdobje iz drugega pododstavka tega odstavka se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za soglasje, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje stališče.
Agencija lahko po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se nanašajo na druge zadeve kot izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.
Agencije za namene sprejetja izvedbenih pravil zastopa upravni odbor ali enakovreden organ, naveden v aktu Unije o njihovi ustanovitvi.
Člen 111
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 112 v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev in nekaterimi vidiki izvajanja pravil o osebnih prejemkih in sistemu socialne varnosti.
Člen 112
Člen 113
Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh kadrovskih predpisov.
PRILOGA I
A. Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(4)
1. Funkcionalna skupina AD
Generalni direktor |
AD 15 – AD 16 |
Direktor |
AD 14 – AD 15 |
Svetovalec ali enakovredna funkcija |
AD 13 – AD 14 |
Vodja enote ali enakovredna funkcija |
AD 9 – AD 14 |
Upravni uslužbenec |
AD 5 – AD 12 |
2. Funkcionalna skupina AST
Višji strokovno-tehnični uslužbenec Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo samostojnosti in pomenijo znatne odgovornosti v smislu upravljanja kadrov, izvrševanja proračuna ali političnega usklajevanja. |
AST 10 – AST 11 |
Strokovno-tehnični uslužbenec Izvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo določeno stopnjo samostojnosti, zlasti glede izvajanja pravil in predpisov ali splošnih navodil, ali izvajanje nalog kot osebni pomočnik člana institucije, vodje zasebne pisarne tega člana ali (namestnika) generalnega direktorja ali enakovrednega višjega vodstvenega delavca. |
AST 1 – AST 9 |
3. Funkcionalna skupina AST/SC
Tajnik/referent Izvajanje referentskih in tajniških del, vodenje pisarne in izvajanje drugih enakovrednih nalog, ki zahtevajo določeno stopnjo samostojnosti (1) |
SC 1 – SC 6 |
(1)
Število delovnih mest parlamentarnega sejnega osebja v Evropskem parlamentu ne presega 85. |
B. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere
1. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalnih skupinah AST in AD:
Razred |
Strokovno-tehnični uslužbenci |
Upravni uslužbenci |
13 |
— |
15 % |
12 |
— |
15 % |
11 |
— |
25 % |
10 |
20 % |
25 % |
9 |
8 % |
25 % |
8 |
25 % |
33 % |
7 |
25 % |
36 % |
6 |
25 % |
36 % |
5 |
25 % |
36 % |
4 |
33 % |
— |
3 |
33 % |
— |
2 |
33 % |
— |
1 |
33 % |
— |
2. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalni skupini AST/SC:
Razred |
Tajniki/referenti |
SC 6 |
— |
SC 5 |
12 % |
SC 4 |
15 % |
SC 3 |
17 % |
SC 2 |
20 % |
SC 1 |
25 % |
PRILOGA II
Sestava in postopki organov, predvidenih v členu 9 Kadrovskih predpisov
VSEBINA |
|
Oddelek 1: |
Odbor uslužbencev Člen 1 |
Oddelek 2: |
Skupni odbor 2 – 3a |
Oddelek 3: |
Invalidska komisija 7 – 9 |
Oddelek 4: |
Odbor za poročila 10 in 11 |
Oddelek 5: |
Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti 12 |
Oddelek 1
ODBOR USLUŽBENCEV
Člen 1
Odbor uslužbencev sestavljajo člani in njihovi morebitni namestniki, mandat članov traja tri leta. ►M131 Organ za imenovanje vsake institucije ◄ lahko določi krajši mandat, ki pa ne sme trajati manj kakor eno leto. Vsak uradnik institucije ima pravico voliti in kandidirati na volitvah.
Pogoji za izvolitev v odbor uslužbencev, če ta ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali za izvolitev v lokalno sekcijo, če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se določijo na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. ►M131 Vendar se organ za imenovanja vsake institucije lahko odloči, da se pogoji za izvolitev določijo v skladu z izbiro uslužbencev institucije, izraženo na referendumu. ◄ Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.
Če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se način imenovanja članov centralnega odbora iz vsakega kraja zaposlitve določi na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. Za člane centralnega odbora so lahko imenovani le člani zadevne lokalne sekcije.
Članstvo v odboru uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalni sekciji, če je organiziran v lokalnih sekcijah, mora zagotavljati zastopanost ►M131 treh funkcionalnih skupin ◄ iz člena 5 Kadrovskih predpisov, pa tudi uslužbencev iz prvega odstavka člena 7 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ►M128 Unije ◄ . Centralni odbor odbora uslužbencev se veljavno konstituira, ko je vanj imenovana večina članov.
Volitve v odbor uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalno sekcijo, če je organiziran v lokalnih sekcijah, so veljavne le, če se jih udeležita dve tretjini uradnikov z volilno pravico. Če taka volilna udeležba ni dosežena, je drugi krog volitev veljaven, če se ga udeleži večina volilnih upravičencev.
Dolžnosti, ki jih prevzamejo člani odbora uslužbencev in uradniki, ki jih odbor imenuje v telesa, ustanovljena na podlagi Kadrovskih predpisov, ali ki jih ustanovi institucija, so del njihovih običajnih delovnih dolžnosti v instituciji. Opravljanje takih dolžnosti tej osebi nikakor ne sme škodovati
Oddelek 2
SKUPNI ODBOR
Člen 2
Skupni odbor ali odbore institucije sestavljajo:
Splošni skupni odbor za eno ali več institucij sestavljajo:
Postopek za ustanovitev splošnega skupnega odbora sprejmejo z medsebojnim dogovorom institucije, zastopane v splošnem skupnem odboru, po posvetovanju s svojimi odbori uslužbencev.
Namestnik glasuje le, če je član odsoten.
Člen 3
Skupni odbor se sestane na sklic organa za imenovanja ali na zahtevo odbora uslužbencev.
Delo odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali, v njihovi odsotnosti, namestniki.
Predsednik odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.
▼M23 —————
►M23 Mnenje ◄ odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja in odboru uslužbencev.
Vsak član odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju odbora.
Člen 3a
Splošni skupni odbor se sestane bodisi na zahtevo organa za imenovanja iz ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov bodisi na zahtevo organa za imenovanja ali odbora uslužbencev ene od institucij, zastopanih v tem skupnem odboru.
Delo splošnega skupnega odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali njihovi namestniki.
Predsednik splošnega skupnega odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.
Mnenje splošnega skupnega odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja v smislu ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov, drugim organom za imenovanja in njihovim odborom uslužbencev.
Vsak član splošnega skupnega odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju skupnega odbora.
Oddelek 3
INVALIDSKA KOMISIJA
Člen 7
Invalidsko komisijo sestavljajo trije zdravniki:
Če zadevni uradnik zdravnika ne imenuje, ga imenuje predsednik Sodišča ►M128 Evropske unije ◄ .
Če se o imenovanju tretjega zdravnika ni mogoče dogovoriti v dveh mesecih po imenovanju drugega zdravnika, imenuje tretjega predsednik Sodišča ►M128 Evropske unije ◄ na zahtevo ene od zadevnih strani.
Člen 8
Stroške, nastale v zvezi z delom invalidske komisije, poravna institucija, v kateri je zaposlen zadevni uradnik.
Če uradnikov izbrani zdravnik ne prebiva v kraju zaposlitve uradnika, nosi dodatne stroške uradnik, razen stroškov potovanja v prvem razredu, ki jih povrne institucija.
Člen 9
Uradnik lahko invalidski komisiji predloži katero koli poročilo ali spričevalo svojega rednega zdravnika ali katerega koli zdravnika, ki ga je pregledal.
Invalidska komisija pošlje sklepe organu za imenovanja in zadevnemu uradniku.
Delo invalidske komisije je tajno.
Oddelek 4
ODBOR ZA POROČILA
Člen 10
Člane odbora za poročila vsako leto imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev, vsak imenuje enako število članov izmed uradnikov institucije iz funkcionalne skupine AD. Odbor izvoli predsednika. Člani skupnega odbora ne smejo biti člani odbora za poročila.
Kadar mora dati odbor za poročila priporočilo, ki se nanaša na uradnika, katerega neposredno nadrejeni je član odbora, ta ne sme sodelovati pri obravnavanju zadeve.
Člen 11
Delo odbora za poročila je tajno.
Oddelek 5
SKUPNI SVETOVALNI ODBOR ZA UGOTAVLJANJE STROKOVNE NESPOSOBNOSTI
Člen 12
Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti sestavljajo predsednik in vsaj dva člana, ki sta uradnika iz razreda AD 14 ali višjega. Predsednik in člani so imenovani za tri leta. Polovico članov imenuje odbor uslužbencev, polovico pa organ za imenovanja. Predsednika imenuje organ za imenovanja iz seznama kandidatov, ki se pripravi skupaj z odborom uslužbencev.
Kadar obravnava primer uradnika iz razreda AD 14 ali nižjega, se v skupni svetovalni odbor vključita dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni uradnik, ki sta imenovana na enak način kot stalni člani.
Kadar mora skupni svetovalni odbor preučiti primer visokega vodstvenega uradnika v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov, se ustanovi poseben priložnostni skupni svetovalni odbor, ki ga sestavljata dva člana, ki ju imenuje odbor uslužbencev in dva člana, ki ju imenuje organ za imenovanja, ki morajo biti vsaj iz razreda, enakega razredu zadevnega uradnika.
Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se sporazumeta o priložnostnem postopku, s katerim se določijo ostali člani iz drugega odstavka, ki sodelujejo pri zadevah uradnikov, zaposlenih v državi izven Unije ali pogodbenih uslužbencev.
PRILOGA III
Natečaji
Člen 1
Podrobno mora navajati:
vrsto natečaja (notranji natečaj v instituciji, notranji natečaj med institucijami, javni natečaj, kadar je to primerno ►M85 , dveh ali več institucij ◄ );
tip natečaja (bodisi na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih);
vrsto del in nalog za prosto delovno mesto ►M112 in za ponujeno funkcionalno skupino in razred ◄ ;
►M112 v skladu s členom 5(3) Kadrovskih predpisov ◄ diplome in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah ali izkušnje, zahtevane za prosto delovno mesto;
kadar natečaj temelji na preizkusih, njihovo vrsto in način ocenjevanja;
kjer je to primerno, znanje jezikov, zahtevano zaradi posebne vrste prostih delovnih mest;
kjer je to primerno starostno mejo in vsako povišanje starostne meje v primeru uslužbencev ►M128 Unije ◄ , ki so dopolnili vsaj eno leto delovne dobe;
rok za oddajo prošenj;
vse izjeme na podlagi člena 28(a) Kadrovskih predpisov.
Obvestilo o javnem natečaju, skupnem za dve ali več institucij, pripravi organ za imenovanja iz ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov po posvetovanju s splošnim skupnim odborom.
Člen 2
Kandidati izpolnijo obrazec, ki ga predpiše organ za imenovanja.
Lahko se zahteva, da predložijo dodatne dokumente ali podatke.
Člen 3
Komisijo za izbiro kandidatov sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja, in člani, ki jih v enakem številu imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev.
Komisijo za izbiro kandidatov na podlagi javnih natečajev, skupnih za dve ali več institucij, sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja iz ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov in člani, ki jih imenuje organ za imenovanja iz ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov na predlog institucij, kot tudi člani, imenovani z dogovorom med odbori uslužbencev institucij, tako da je zagotovljena enaka zastopanost.
Komisiji za izbiro kandidatov pri nekaterih preskusih lahko pomaga en ali več izpraševalcev v svetovalni funkciji.
Člani komisije ►M112 funkcionalne skupine in ◄ za izbiro kandidatov so izbrani med uradniki iz razreda, ki je najmanj enak razredu za prosto delovno mesto.
Če ima komisija za izbiro kandidatov več kot štiri člane, morata biti v njej vsaj po dva člana vsakega spola.
Člen 4
Organ za imenovanja sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 28(a) (b) in (c) Kadrovskih predpisov, in ga skupaj z dokumentacijo kandidatov pošlje predsedniku komisije za izbiro kandidatov.
Člen 5
Komisija za izbiro kandidatov po pregledu te dokumentacije sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve, določene v objavi natečaja.
Kadar natečaj temelji na preizkusih, jih opravljajo vsi kandidati s seznama.
Kadar natečaj temelji na kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov najprej določi, kako se kvalifikacije kandidatov ocenjujejo, nato pa preuči kvalifikacije kandidatov s seznama, predvidenega v prvem odstavku.
Kadar temelji natečaj na preizkusih in kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov določi, kateri kandidati s seznama naj opravijo preizkuse.
Komisija za izbiro kandidatov ob koncu postopka pripravi seznam ustreznih kandidatov, predviden v členu 30 Kadrovskih predpisov; na seznamu je vedno, ko je to mogoče, najmanj dvakrat toliko imen kot je prostih delovnih mest.
Komisija za izbiro kandidatov pošlje seznam in svoje obrazloženo poročilo z vsemi pripombami, ki jih lahko dajo člani, organu za imenovanja.
Člen 6
Delo komisije za izbiro kandidatov je tajno.
Člen 7
Naloga službe je:
na zahtevo posameznih institucij organizirati javne natečaje;
na zahtevo posameznih institucij zagotoviti tehnično pomoč pri notranjih natečajih, ki jih organizirajo same;
določiti vsebino vseh preizkusov, ki jih organizirajo institucije, da zagotovi, da so zahteve iz člena 45(1)(c) Kadrovskih predpisov izpolnjene enotno in dosledno;
prevzeti splošno odgovornost za opredelitev in organiziranje ocenjevanja jezikovnih sposobnosti, da zagotovi, da so zahteve iz člena 45(2) Kadrovskih predpisov izpolnjene enotno in dosledno.
PRILOGA IV
Nadomestilo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov
Edini člen
Uradnik, na katerega se nanaša člen 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, ima pravico do:
mesečnega nadomestila v višini njegove osnovne plače, ki ga dobiva tri mesece;
mesečnega nadomestila, za čas, ki je odvisen od starosti in delovne dobe v skladu s tabelo iz odstavka 3, v višini:
Pravica do nadomestila preneha na dan, ko uradnik dopolni ►M131 66 ◄ let starosti.
▼M131 —————
Osnovna plača za namene tega člena je tista iz tabele člena 66 Kadrovskih predpisov, ki je v veljavi prvi dan v mesecu, za katerega se nadomestilo izplača.
Obdobje, v katerem uradnik prejema nadomestilo, predvideno v členu 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, se določi tako, da se njegova delovna doba pomnoži z ustreznim odstotkom, kakor kaže tabela spodaj; kadar je to potrebno, se obdobje zaokroži navzdol na najbližji mesec.
Starost |
% |
20 |
18 |
21 |
19,5 |
22 |
21 |
23 |
22,5 |
24 |
24 |
25 |
25,5 |
26 |
27 |
27 |
28,5 |
28 |
30 |
29 |
31,5 |
30 |
33 |
31 |
34,5 |
32 |
36 |
33 |
37,5 |
34 |
39 |
35 |
40,5 |
36 |
42 |
37 |
43,5 |
38 |
45 |
39 |
46,5 |
40 |
48 |
41 |
49,5 |
42 |
51 |
43 |
52,5 |
44 |
54 |
45 |
55,5 |
46 |
57 |
47 |
58,5 |
48 |
60 |
49 |
61,5 |
50 |
63 |
51 |
64,5 |
52 |
66 |
53 |
67,5 |
54 |
69 |
55 |
70,5 |
56 |
72 |
57 |
73,5 |
58 |
75 |
►M131 59 do 65 ◄ |
►M23 76,5 ◄ |
Ob koncu obdobja iz prvega pododstavka in v skladu s pogoji iz prvega pododstavka lahko uradnik na lastno zahtevo še naprej prejema dajatve iz navedenega zdravstvena zavarovanja, če plača celoten prispevek iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov.
Ko uradnikova upravičenost do nadomestila preneha, se njegov prispevek izračuna glede na zadnjo prejeto mesečno nadomestilo.
Če je uradnik začel prejemati pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, predvidenega v Kadrovskih predpisih, se ga za namene člena 72 Kadrovskih predpisov obravnava enako kakor uradnika, ki je delal do ►M131 66 ◄ . leta starosti.
PRILOGA IVa
Delo z delovnim časom, krajšim od polnega
Člen 1
Uradnik odda prošnjo za delo s krajšim delovnim časom preko svojega neposredno nadrejenega vsaj dva meseca pred zahtevanim datumom, razen v upravičenih nujnih primerih.
Dovoljenje se izda za najmanj en mesec dni in največ tri leta, brez poseganja v primere iz člena 15 in ►M131 točke (g) člena 55a(2) ◄ .
Pod enakimi pogoji ga je mogoče obnoviti. Uradnik vloži prošnjo za obnovitev najmanj dva meseca pred iztekom obdobja, za katero je dovoljenje izdano. Delo s krajšim delovnim časom ne more biti krajše od polovice običajnega delovnega časa.
Delo s krajšim delovnim časom se začne prvi dan meseca, razen v upravičenih primerih.
Člen 2
Organ za imenovanja lahko na uradnikovo zahtevo dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano. Datum preklica ne sme biti več kot dva meseca po datumu, ki ga predlaga uradnik ali štiri mesece po tem datumu, če se delo s krajšim delovnim časom dovoli za več kot eno leto.
Organ za imenovanja lahko v izjemnih primerih in v interesu službe dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano, z dvomesečnim odpovednim rokom.
Člen 3
Uradnik ima v obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, pravico do odstotka svojih osebnih prejemkov, ki ustreza odstotku običajnega delovnega časa. Vendar pa se odstotek ne uporabi za otroški dodatek, osnovni znesek gospodinjskega dodatka ali dodatek za šolanje.
Prispevki za zdravstveno zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplača uradniku, ki dela s polnim delovnim časom. Prispevki za pokojninsko zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki jo dobiva uradnik, ki dela s krajšim delovnim časom. Uradnik lahko prav tako zahteva, da se prispevki za pokojninsko zavarovanje izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplačuje uradniku, ki dela s polnim delovnim časom, v skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov. Za namene členov 2, 3 in 5 Priloge VIII se pridobljene pokojninske pravice izračunajo v sorazmerju z odstotkom plačanih prispevkov.
V obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, uradnik ne sme delati preko polnega delovnega časa ali imeti kakršne koli zaposlitve ali dela, razen take, ki je v skladu s členom 15 Kadrovskih predpisov.
Člen 4
Ne glede na prvi stavek prvega odstavka člena 3 ►M131 uradnik, ki mu je v skladu s točko (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov dovoljeno, da dela s polovičnim delovnim časom ◄ , prejema znižano osnovno plačo, ki je enaka višjemu od dveh zneskov, dobljenih tako, da se za osnovno plačo za poln delovni čas uporabijo naslednji odstotki:
bodisi 60 %;
ali odstotek, ki ustreza delovni dobi v smislu členov 2, 3, 4, 5, 9 in 9a Priloge VIII na začetku dela s polovičnim delovnim časom, ki se mu prišteje 10 %.
Uradniki, ki vložijo prošnjo po tem členu, se morajo ob prenehanju dela s polovičnim delovnim časom bodisi upokojiti ali povrniti znesek, ki presega 50 % osnovne plače, ki so jo prejemali med delom s polovičnim delovnim časom.
Člen 5
Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo teh določb.
PRILOGA V
Dopust
VSEBINA |
|
Oddelek 1: |
Letni dopust 1 – 5 |
Oddelek 2: |
Izredni dopust 6 |
Oddelek 3: |
Potovalni čas 7 |
Oddelek 1
LETNI DOPUST
Člen 1
V letu, ko uradnik nastopi ali preneha delo, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nepopoln mesec z več kot 15-imi dnevi in do enega delovnega dne dopusta za nepopoln mesec s 15-imi ali manj delovnimi dnevi.
Člen 2
Letni dopust lahko uradnik na svojo željo in glede na zahteve dela izrabi naenkrat ali v več delih. Razporejen mora biti tako, da vsaj en del traja dva zaporedna tedna. Novo zaposleni uradnik ima pravico do letnega dopusta po dopolnjenih treh mesecih dela; v izjemnih primerih se lahko dopust zaradi utemeljenih razlogov odobri prej.
Člen 3
Uradniku, ki med letnim dopustom zboli in zaradi tega ne bi mogel opravljati svojega dela, če bi bil v službi, se pod pogojem, da predloži zdravniško potrdilo, letni dopust podaljša za čas nezmožnosti za delo.
Člen 4
Če uradnik iz razlogov, ki niso službeni, pred koncem koledarskega leta ne izrabi letnega dopusta, lahko v naslednje leto prenese največ 12 dni letnega dopusta.
Če uradnik ob prenehanju dela ni izrabil vsega letnega dopusta, dobi ob prenehanju dela kompenzacijsko plačilo v višini ene tridesetine mesečnih osebnih prejemkov za vsak dan neizrabljenega dopusta, ki mu pripada.
Znesek, izračunan na način iz prejšnjega odstavka, se odšteje od plače uradnika, ki je ob prenehanju dela izkoristil več dni dopusta, kolikor mu do tega dne pripada.
Člen 5
Uradniku, ki ga med letnim dopustom zaradi službenih razlogov pokličejo na delo ali mu dopust prekličejo, se povrnejo vsi zaradi tega nastali stroški, če predloži ustrezna dokazila, na novo se mu odobri tudi potovalni čas.
Oddelek 2
IZREDNI DOPUST
Člen 6
Poleg letnega dopusta se lahko uradniku na njegovo prošnjo odobri tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:
Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi člena 24a Kadrovskih predpisov.
Izredni dopust se lahko poleg tega izjemoma odobri uradnikom v primeru izrednega dela, ki presega njihove običajne obveznosti. Tak izredni dopust se odobri najpozneje tri mesece po tem, ko organ za imenovanja sprejme odločitev o izjemni naravi uradnikovega dela.
Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz točke (c) člena 1(2) Priloge VII.
V primeru odobritve izrednega dopusta v skladu s tem oddelkom se potovalni čas določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.
Oddelek 3
POTOVALNI ČAS
Člen 7
Uradniki, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, so vsako leto upravičeni do dveh dni in pol dodatnega dopusta za obisk svoje matične države.
Prvi odstavek se uporablja za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Če je kraj zaposlitve zunaj teh ozemelj, se trajanje dopusta za obisk doma določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.
PRILOGA VI
Kompenzacijski dopust in plačilo dela preko polnega delovnega časa
Člen 1
V okviru člena 56 Kadrovskih predpisov ima uradnik iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, in sicer:
za vsako naduro ima pravico do ene ure in pol kompenzacijskega dopusta; če opravi nadurno delo med 22. in 7. uro ali v nedeljo ali na državni praznik, ima pravico do dveh ur kompenzacijskega dopusta; pri odobritvi kompenzacijskega dopusta se upoštevajo zahteve službe in želje zadevnega uradnika;
če uradnik zaradi zahtev službe ne more izkoristiti kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita tistemu, v katerem je opravil nadurno delo, organ za imenovanja odobri plačilo nekompenziranih nadur po stopnji 0,56 % osnovne mesečne plače za vsako naduro na podlagi točke (a);
kompenzacijski dopust ali plačilo za eno opravljeno naduro se odobri, če traja dodatno delo več kot trideset minut.
Člen 2
Če je uradnik na službeni poti, se čas potovanja v kraj službenega potovanja in nazaj ne šteje kot nadurno delo v smislu te priloge. Organ za imenovanja lahko odloči, da dobi uradnik za ure, ki jih v kraju službenega potovanja opravi nad polnim delovnim časom, kompenzacijski dopust ali plačilo nadur glede na primer.
Člen 3
Ne glede na prejšnje določbe te priloge lahko dobijo nekatere skupine uradnikov iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za nadurno delo v posebnih razmerah plačilo v obliki fiksnega dodatka, znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka pa določi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.
PRILOGA VII
Osebni prejemki in povračilo stroškov
VSEBINA |
|
Oddelek 1: |
Družinski dodatki 1 – 3 |
Oddelek 2: |
Izselitveni dodatek 4 |
Oddelek 3: |
Povrnitev stroškov |
A — |
Nadomestilo za nastanitev 5 |
B — |
Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve 6 |
C — |
Potni stroški 7 in 8 |
D — |
Stroški selitve 9 |
E — |
Hranarina 10 |
F — |
Izdatki za službena potovanja 11 – 13a |
G — |
Povračilo stroškov v fiksnem znesku 14 in 15 |
Oddelek 4: |
Plačilo pripadajočih zneskov 16 in 17 |
Oddelek 1
DRUŽINSKI DODATKI
Člen 1
Gospodinjski dodatek dobi:
poročeni uradnik;
ovdoveli, razvezani, sodno ločeni ali neporočeni uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok v smislu člena 2(2) in (3) spodaj;
uradnik, ki živi v registrirani izvenzakonski skupnosti, pod pogojem, da:
par predloži dokument, ki ga država članica ali pristojni organ države članice prizna kot pravni dokument, ki potrjuje njun status izvenzakonskih partnerjev,
nobeden od partnerjev ni poročen ali ni v drugi izvenzakonski skupnosti,
partnerja nista v sorodu na kateri koli od naslednjih načinov: roditelj, otrok, stari starši, vnuk/-inja, brat, sestra, teta, stric, nečak, nečakinja, zet, snaha,
par nima pravne možnosti za poroko v državi članici; za namene te točke se šteje, da ima par zakonsko možnost poroke samo, kadar oba partnerja izpolnjujeta pogoje, določene v zakonodaji države članice, ki dovoljujejo poroke takih parov;
Če pa za uradnikove otroke skrbi več različnih oseb, se gospodinjski dodatek razdeli med njih glede na število otrok v njihovi oskrbi.
Če je oseba, po zgornjih določbah upravičena do prejemanja gospodinjskega dodatka, ki se izplačuje v uradnikovem imenu, upravičena tudi do prejemanja tega dodatka zaradi lastnega statusa uradnika ali drugega zaposlenega, prejema le višjega od obeh dodatkov.
Člen 2
Enako velja za otroka, za katerega je bila vložena prošnja za posvojitev in se je postopek posvojitve že začel.
Vsak otrok, ki ga mora uradnik vzdrževati po sodbi, ki temelji na zakonodaji države članice o varstvu mladoletnikov, se šteje kot vzdrževani otrok.
Dodatek se dodeli:
samodejno otrokom do dopolnjenega osemnajstega leta starosti;
na prošnjo, ki ji uradnik priloži dodatno dokumentacijo, otrokom uslužbenca, starim od osemnajst do šestindvajset let, če se šolajo ali poklicno usposabljajo.
Člen 3
Pravica do tega dodatka nastane prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati osnovno šolo, in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok zaključi izobraževanje, ali ob koncu meseca, ko dopolni šestindvajset let, kar nastopi prej.
V prvem pododstavku določeni najvišji znesek izplačanega dodatka se podvoji:
Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za plačila po tretjem pododstavku.
Če je skrbništvo otroka, za katerega se izplačuje dodatek za šolanje, po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se dodatek za šolanje izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika. V takem primeru se razdalja najmanj 50 kilometrov iz prejšnjega odstavka izračuna od kraja bivanja otrokovega skrbnika.
Oddelek 2
IZSELITVENI DODATEK
Člen 4
Izselitveni dodatek v višini 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25 gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, ►M25 se izplača uradniku ◄ :
uradnikom:
uradnikom, ki so ali so bili državljani države, na ozemlju katere je kraj njihove zaposlitve, vendar so v desetih letih pred datumom začetka svoje službe stalno prebivali zunaj evropskega ozemlja te države zaradi razlogov, ki niso povezani z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije.
Izselitveni dodatek ne sme biti manjši od ►M157 659,14 EUR ◄ mesečno.
▼M25 —————
▼M112 —————
Oddelek 3
POVRNITEV STROŠKOV
A.
Nadomestilo za nastanitev
Člen 5
Če sta mož in žena uradnika ►M112 ali druga uslužbenca ◄ ►M128 Evropske unije ◄ in imata oba pravico do nadomestila za ►M112 nastanitev ◄ , se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.
Nadomestilo za nastanitev se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je uradnik zaposlen.
Nadomestilo za nastanitev se izplača po predložitvi dokumentov, iz katerih je razvidno, da se je uradnik s svojo družino, če je upravičen ►M25 do gospodinjskega dodatka ◄ , preselil v kraj zaposlitve.
B.
Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve
Člen 6
Pri izračunu let zaposlitve se upoštevajo leta dela v katerem koli upravnem statusu iz člena 35 Kadrovskih predpisov, razen dopusta iz osebnih razlogov.
To minimalno obdobje se ne upošteva v primeru upokojitve v interesu službe.
Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je bil uradnik nazadnje zaposlen.
Uradnik, ali ob uradnikovi smrti njegova družina, se mora preseliti v treh letih po datumu prenehanja zaposlitve.
Ta časovna omejitev ne velja, če osebe, ki imajo po umrlem pravico do takega nadomestila, dokažejo, da za zgoraj omenjene določbe niso vedele.
C.
Potni stroški
Člen 7
Uradnik ima pravico do pavšalnega plačila za stroške svojega prevoza ter prevoza zakonca in vzdrževancev, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:
ob nastopu službe za pot iz kraja vpoklica v kraj zaposlitve;
ob prenehanju delovnega razmerja v smislu člena 47 Kadrovskih predpisov za pot iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v odstavku 4 tega člena;
ob vsaki premestitvi, zaradi katere se spremeni kraj zaposlitve.
V primeru smrti uradnika imajo preživeli zakonec in vzdrževanci pravico do pavšalnega plačila pod enakimi pogoji.
Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.
Kilometrina znaša:
0 –200 km |
0,0000 |
201 –1 000 km |
0,2451 |
1 001 –2 000 km |
0,4087 |
2 001 –3 000 km |
0,2451 |
3 001 –4 000 km |
0,0816 |
4 001 –10 000 km |
0,0393 |
Več kot 10 000 km |
0,0000 |
Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:
Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.
Vendar posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem je središče interesov uradnika, veljal kraj, ki je zunaj ozemelj držav članic Unije ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino.
Člen 8
Če sta mož in žena oba uradnika Evropske unije, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.
Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.
Če se osnova za izračun po datumu izplačila zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračilo.
Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.
Če je matični kraj, kot je določen v členu 7, zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in glavnim mestom države članice, katere državljan je. Uradniki, katerih matični kraj je zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino in ki niso državljani ene od držav članic, niso upravičeni do pavšalnega plačila.
Kilometrina znaša:
0 –200 km |
0,0000 |
201 –1 000 km |
0,4943 |
1 001 –2 000 km |
0,8238 |
2 001 –3 000 km |
0,4943 |
3 001 –4 000 km |
0,1646 |
4 001 –10 000 km |
0,0795 |
Več kot 10 000 km |
0,0000 |
Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:
Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.
Pavšalno plačilo temelji na stroških letalskega prevoza za ekonomski razred.
D.
Stroški selitve
Člen 9
Zgornje meje upoštevajo družinske okoliščine uradnika v času selitve ter povprečne selitvene stroške in s tem povezano zavarovanje.
Organ za imenovanja vsake institucije sprejme splošne izvedbene določbe za uveljavitev tega odstavka.
E.
Hranarina
Člen 10
Uradnik, ki predloži dokazila, da je moral zaradi izpolnitve določb člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja, je za obdobje, določeno v odstavku 2 tega člena, upravičen do hranarine na koledarski dan, kakor sledi:
Prejšnja lestvica se pregleda ob vsakem popravku osebnih prejemkov, ki se opravi na podlagi člena 65 Kadrovskih predpisov.
Kadar sta mož in žena uradnika ►M112 ali druga uslužbenca ◄ ►M128 Evropske unije ◄ in sta oba upravičena do osnovne hranarine, se za določitev časa prejemanja hranarine uporabi točka b za osebo, ki ima višjo osnovno plačo. Za drugega zakonca se uporabi obdobje iz točke a.
Nikakor pa se hranarine ne more dodeliti za obdobje po datumu, ko se uradnik preseli, da bi izpolnil pogoje iz člena 20 Kadrovskih predpisov.
▼M112 —————
F.
Izdatki za službena potovanja
Člen 11
▼M112 —————
Člen 12
1. Potovanje po železnici
Potni stroški za službena potovanja po železnici se povrnejo ob predložitvi dodatne dokumentacije na podlagi stroškov prevoza v prvem razredu po najkrajši poti med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja.
2. Potovanje z letalom
Uradnik lahko potuje z letalom, če bi bila povratna pot z vlakom dolga vsaj 800 kilometrov.
3. Potovanje po morju
Organ za imenovanja na podlagi dolžine in stroškov potovanja za vsak primer odobri razred, ki se uporabi in dodatke za kabino, ki se lahko povrnejo.
4. Potovanje z avtomobilom
Potni stroški se povrnejo kot pavšalni znesek na podlagi stroškov za prevoz po železnici v skladu s točko 1; ne izplačujejo se nobeni drugi dodatki.
V primeru, ko uradnik na službeni poti potuje v posebnih okoliščinah, lahko organ za imenovanja odloči, da dobi kilometrino namesto povračila potnih stroškov, predvidenih zgoraj, če je uporaba javnega prevoza nedvomno neugodna.
Člen 13
Lestvica za države članice je:
Namembna država |
Zgornja meja za stroške namestitve (hotel) |
Dnevnica |
Belgija |
148 |
102 |
Bolgarija |
135 |
57 |
Češka |
124 |
70 |
Danska |
173 |
124 |
Nemčija |
128 |
97 |
Estonija |
105 |
80 |
Irska |
159 |
108 |
Grčija |
112 |
82 |
Španija |
128 |
88 |
Francija |
180 |
102 |
Hrvaška |
110 |
75 |
Italija |
148 |
98 |
Ciper |
140 |
88 |
Latvija |
116 |
73 |
Litva |
117 |
69 |
Luksemburg |
148 |
98 |
Madžarska |
120 |
64 |
Malta |
138 |
88 |
Nizozemska |
166 |
103 |
Avstrija |
132 |
102 |
Poljska |
116 |
67 |
Portugalska |
101 |
83 |
Romunija |
136 |
62 |
Slovenija |
117 |
84 |
Slovaška |
100 |
74 |
Finska |
142 |
113 |
Švedska |
187 |
117 |
Združeno kraljestvo |
209 |
125 |
Če za prehrano in namestitev uslužbenca na službeni poti poskrbi ali povrne stroške ena od institucij ►M128 Unije ◄ , uprava ali zunanji organ, je treba to prijaviti. Ustrezen znesek se nato odšteje.
Organ za imenovanja določi lestvico za službena potovanja izven evropskih ozemelj držav članic in jo občasno prilagodi.
Člen 13a
Podrobna pravila za uporabo členov 11, 12 in 13 te priloge ►M131 organi za imenovanja različnih institucij ◄ določijo v splošnih izvedbenih določbah.
G.
Povračilo stroškov v fiksnem znesku
Člen 14
V posebnih primerih organ za imenovanja lahko odloči, da institucija krije tudi del stroškov nastanitve za te uradnike.
▼M112 —————
Člen 15
Organ za imenovanja lahko odloči, da ►M112 visoki vodstveni uslužbenci v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov ◄ , ki nimajo službenega avtomobila, dobijo fiksno nadomestilo, ki ne presega ►M97 892,42 EUR ◄ letno, za stroške običajnega prevoza po mestu, v katerem so zaposleni.
Organ za imenovanja z obrazloženim sklepom lahko dodeli tako nadomestilo, če mora uradnik zaradi svojih dolžnosti ves čas potovati in ima dovoljenje za uporabo lastnega avtomobila.
Oddelek 4
PLAČILO PRIPADAJOČIH ZNESKOV
Člen 16
Kadar se osebni prejemki ne izplačajo za poln mesec, se razdelijo na tridesetine in
če je dejansko število dni za izplačilo 15 ali manj, je število tridesetin enako številu dni za izplačilo;
če je dejansko število dni za izplačilo večje od 15, je število tridesetin enako razliki med dejanskim številom dni, za katere se izplačilo ne opravi, in trideset.
Člen 17
Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno določijo organi za imenovanja vsake institucije, lahko uradniki zaprosijo za posebno redno nakazilo dela svojih osebnih prejemkov.
◄Po prejšnjih določbah se lahko nakazujejo naslednji zneski, ločeno ali združeno:
za otroke, ki se šolajo v izobraževalni ustanovi v drugi državi članici, najvišji znesek za vzdrževanega otroka je enak znesku za tega otroka dejansko prejetega dodatka za izobraževanje;
ob predložitvi veljavne dodatne dokumentacije redna plačila vsem drugim osebam, ki prebivajo v ustrezni državi članici, in ima uradnik do njih na podlagi odločbe sodišča ali pristojnega upravnega organa dokazno obveznost.
Nakazila iz točke (b) ne smejo preseči 5 % uradnikove osnovne plače.
PRILOGA VIII
Sistem pokojninskega zavarovanja
VSEBINA |
|
Poglavje 1: |
Splošne določbe 1 |
Poglavje 2: |
Starostna pokojnina in odpravnina |
Oddelek 1: |
Starostna pokojnina 2 – 11 |
Oddelek 2: |
Odpravnina 12 |
Poglavje 3: |
Invalidnina 13 – 15 |
Poglavje 4: |
Družinska pokojnina 17 – 29 |
Poglavje 5: |
Začasne pokojnine 30 – 33 |
Poglavje 6: |
Povečanja pokojnin za vzdrževane otroke v34 in 35 |
Poglavje 7: |
|
Oddelek 1: |
Financiranje sistema pokojninskega zavarovanja 36 – 38 |
Oddelek 2: |
Izračun pokojnine 40 – 44 |
Oddelek 3: |
Plačilo dajatev 45 in 46 |
Poglavje 8: |
Prehodne določbe 48 – 51 |
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 1
Na ta sklep se uradnik lahko pritoži na invalidsko komisijo.
POGLAVJE 2
Starostna pokojnina in odpravnina
Oddelek 1
STAROSTNA POKOJNINA
Člen 2
Starostna pokojnina se izplača na podlagi skupnega števila let uradnikove pokojninske dobe. Vsako leto dela da uslužbencu po izračunu iz člena 3 pravico do enega leta pokojninske dobe, vsak dopolnjen mesec pa pravico do ene dvanajstine te dobe.
Pri izračunu pravic do starostne pokojnine se lahko upošteva največ ►M112 toliko let, kolikor je potrebnih za dosego najvišje pokojnine v smislu drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov ◄ let pokojninske dobe.
Člen 3
Pod pogojem, da je zadevni uslužbence plačal svoj del pokojninskih prispevkov za zadevna obdobja zaposlitve, se pri izračunu pokojninske dobe v smislu člena 2 upoštevajo:
obdobje, ko je bil uradnik zaposlen v eni od institucij in je imel enega od upravnih statusov, določenih v členu 35(a), (b), (c) ter (e) in (f) Kadrovskih predpisov. Vendar pa veljajo za uradnike, na katere se nanaša člen 40 Kadrovskih predpisov, pogoji, določeni v zadnjem stavku drugega pododstavka odstavka 3 navedenega člena;
čas upravičenosti do nadomestila ►M131 po členih 41, 42c in 50 ◄ Kadrovskih predpisov, največ do pet let;
čas upravičenosti do invalidnine;
obdobja, ko je bil v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev zaposlen na katerem koli drugem položaju. Če pa pogodbeni uslužbenci v smislu navedenih pogojev za zaposlitev postanejo uradniki, so na podlagi pokojninske dobe, ki so jo pridobili kot pogodbeni uslužbenci, do števila let dejanske zaposlitve, upravičeni do števila let pokojninske dobe na položaju uradnika, ki se izračuna na podlagi razmerja med zadnjo osnovno plačo, ki jo prejme kot pogodbeni uslužbenec in prvo osnovno plačo za delovno mesto uradnika. Presežni prispevki, če so, ki ustrezajo razliki med izračunanim številom let pokojninske dobe in številom let dejanske zaposlitve, se zadevni osebi povrnejo na osnovi zadnje osnovne plače, ki jo prejme kot pogodbeni uslužbenec. Ta določba se, s potrebnimi spremembami, uporablja kadar uradniki postanejo pogodbeni uslužbenci.
Člen 4
Uradnik, ki je kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec prenehal delati v eni od institucij in se nato ponovno aktivno zaposli v instituciji ►M128 Unije ◄ , pridobi nove pokojninske pravice. Lahko zahteva, da se v skladu s členom 3 te priloge, za izračun pokojninskih pravic upošteva celotna delovna doba, ko je bil zaposlen kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec, za katero so plačani prispevki, pod pogojem, da:
vrne odpravnino, plačano po členu 12, ki se ji prištejejo obrestne obresti po ►M156 2,2 % ◄ -odstotni letni stopnji. Kadar je bil v primeru zadevnega uradnika uporabljen člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, mora povrniti znesek, izplačan po navedenem členu, ki se mu prištejejo obrestne obresti po zgoraj navedeni stopnji;
ima za ta namen rezerviran znesek, pred izračunom priznanih anuitet, predviden v členu 11(2) in pod pogojem, da je uradnik po ponovni zaposlitvi to zahteval in se zanj uporabi navedeni člen, v višini dela zneska, prenesenega v pokojninski sistem ►M128 Unije ◄ , ki ustreza aktuarskemu ekvivalentu, izračunanemu in prenesenemu v matični sistem na podlagi člena 11(1) ali člena 12(1)(b), ki se mu prištejejo obrestne obresti po ►M156 2,2 % ◄ -odstotni letni stopnji.
Kadar se za zadevnega uradnika uporabi člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pri izračunu zneska, ki se rezervira, upošteva znesek, plačan po navedenih členih, ki se mu prištejejo obrestne obresti po ►M156 2,2 % ◄ -odstotni letni stopnji.
Kadar znesek, prenesen v sistem ►M128 Unije ◄ , ni dovolj visok, da bi v celoti pokril pokojninske pravice iz prejšnjega obdobja zaposlitve, uradnik na zahtevo lahko poravna znesek do višine, določene v točki (b) prvega odstavka.
Člen 5
Ne glede na določbe člena 2 te priloge ima uradnik, ki ostane zaposlen po upokojitveni starosti, pravico do povečanja pokojnine v višini 1,5 % osnovne plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine za vsako leto službe po tej starosti, vendar tako, da celotna pokojnina in povečanje skupaj ne presežeta 70 % njegove zadnje osnovne plače iz drugega ali, odvisno od primera, tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov.
Tako povečanje se izplača tudi v primeru smrti uradnika, ki je ostal zaposlen po upokojitveni starosti.
Člen 6
Znesek življenjskega minimuma za izračun pokojninskih pravic se ujema z osnovno plačo uradnika, razvrščenega ►M131 na prvo stopnjo razreda AST 1 ◄ .
▼M112 —————
Člen 8
Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine pomeni kapitalizirano vrednost prejemkov, ki se natečejo uradniku, izračunano glede na najnovejše tabele umrljivosti iz člena 9 Priloge XII in ob upoštevanju ►M156 2,2 % ◄ -odstotne letne obrestne mere, ki se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.
Člen 9
Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo, lahko zahteva, da se:
izplačevanje starostne pokojnine odloži do prvega dne v koledarskem mesecu, ki sledi tistemu, v katerem dopolni upokojitveno starost; ali
starostna pokojnina izplača takoj, če je star najmanj 58 let. V tem primeru se zniža za znesek, izračunan glede na njegovo starost ob začetku prejemanja pokojnine.
Pokojnina se zniža za 3,5 % za vsako leto pred letom, ko bi uradnik postal upravičen do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov. Če razlika med starostjo, v kateri oseba pridobi pravico do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, in njeno takratno dejansko starostjo ni polno število let, se znižanju doda še eno leto.
Člen 9a
Za namene določanja znižane pokojnine uradnikov, ki so pridobili pokojninske pravice, ki presegajo 70 % njihove zadnje osnovne plače, in ki zahtevajo takojšnje plačilo starostne pokojnine v skladu s členom 9, se znižanje po členu 9 uporablja za navidezno številko, ki ustreza pokojninski dobi, in ne za znesek, omejen na 70 % zadnje osnovne plače. Vendar pa tako izračunana znižana pokojnina v nobenem primeru ne sme presegati 70 % zadnje osnovne plače v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov.
Člen 10
Pravica do prejemanja starostne pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca, ki sledi tistemu, v katerem uradnik samodejno ali na lastno zahtevo postane upravičen do te pokojnine; osebne prejemke dobiva, dokler se ne začne izplačevati pokojnina.
Člen 11
Uradnik, ki preneha delati v ►M128 Uniji ◄ , da bi:
ima pravico, da se aktuarski ekvivalent njegovih pravic do starostne pokojnine, ►M112 ažuriranih na dejanski datum prenosa, ◄ pridobljenih v ►M128 Uniji ◄ , prenese v pokojninski sklad te uprave ali organizacije, ali v pokojninski sklad, v katerem pridobiva pokojninske pravice zaradi opravljanja dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba.
Uradnik, ki začne delati v ►M128 Uniji ◄ po tem, ko:
ima po tem, ko se zaposli, vendar preden izpolni pogoje za plačilo starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, pravico ►M128 Uniji ◄ plačati na dejanski datum prenosa ažurirano kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih na podlagi takega dela ali dejavnosti.
V takem primeru ►M131 organ za imenovanja institucije ◄ , v kateri je uradnik zaposlen, ob upoštevanju njegove osnovne plače, starosti in deviznega tečaja na dan, ko se za prenos zaprosi, s pomočjo splošnih izvedbenih določb določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnje zaposlitve priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi prenesenega kapitalskega zneska, po odbitku zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi in dejanskim datumom prenosa.
Uradniki lahko tako ureditev uporabijo samo enkrat za vsako državo članico in zadevni pokojninski sklad.
Oddelek 2
ODPRAVNINA
Člen 12
Uradnik, ki ne dopolni upokojitvene starosti in mu, razen zaradi smrti ali invalidnosti, preneha zaposlitev, in ki nima pravice do takojšnje ali odložene starostne pokojnine, ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:
odpravnine v višini trikratnega zneska, odtegnjenega od njegove osnovne plače za pokojninske prispevke, po odbitku katerega koli zneska, izplačanega po členih 42 in 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, če je delal manj kot eno leto in ni izkoristil ureditve, določene v členu 11(2);
v drugih primerih pa do prejemkov, določenih v členu 11(1), ali do plačila aktuarskega ekvivalenta takih prejemkov v zasebno zavarovalnico ali pokojninski sklad, ki ga sam izbere, pod pogojem, da zavarovalnica ali sklad jamči, da:
kapital ne bo vrnjen;
se bo mesečni dohodek izplačeval najprej od 60. leta starosti in najkasneje od 66. leta starosti;
uporablja določbe glede vsote, ki se mora izplačati po smrti upravičenca, ali družinskih pokojnin;
se prenos v drugo zavarovalnico ali drug sklad dovoli samo, če tak sklad izpolnjuje pogoje, določene v točkah (i), (ii) in (iii).
▼M112 —————
POGLAVJE 3
Invalidnina
Člen 13
Prejemnik invalidnine mora na zahtevo predložiti vsak pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na upravičenost do invalidnine.
Člen 14
Uradnik pridobi pravico do prejemanja ►M112 invalidnina ◄ prvi dan koledarskega meseca, ki sledi njegovi upokojitvi po členu 53 Kadrovskih predpisov.
Če nekdanji ►M62 uradnik ◄ ne izpolnjuje več pogojev za plačilo ►M112 invalidnina ◄ , ga je treba ponovno zaposliti na prvem praznem delovnem mestu v njegovi kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, se od njega lahko zahteva, da odstopi ►M112 ————— ◄ .
Če umre nekdanji ►M62 uradnik ◄ , ki prejema ►M112 invalidnina ◄ , ta upravičenost preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem je umrl.
Člen 15
Dokler nekdanji ►M62 uradnik ◄ , ki dobiva ►M112 invalidnino ◄ , ne dopolni ►M131 upokojitvene starosti ◄ , ga institucija lahko napoti na občasne zdravniške preglede, s katerimi preveri, ali še izpolnjuje pogoje za izplačevanje pokojnine.
▼M112 —————
POGLAVJE 4
Družinska pokojnina
Člen 17
►M23 Če umre uradnik, ki ima enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, ima ►M112 preživeli zakonec ◄ ◄ , ►M112 če je bil par v času smrti poročen ◄ vsaj eno leto in z upoštevanjem določb členov 1(1) in 22, pravico do ►M112 družinske pokojnine ◄ v višini ►M5 60 % ◄ ►M62 starostne ◄ pokojnine, do katere bi bil upravičen uradnik, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo.
Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik v zakonski zvezi ali v prejšnji zakonski zvezi enega ali več otrok, ki jih vzdržuje ali jih je vzdrževala ►M112 preživeli zakonec ◄ , ali če je uradnik umrl zaradi telesne okvare ali bolezni, ki je posledica opravljanja dela ali nesreče.
Člen 17a
Z upoštevanjem člena 1(1) in 22 ima ►M112 preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je bil odpuščen ali je prenehal delati na podlagi uredb (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 in ki je ob smrti prejemal mesečni dodatek po členu 50 Kadrovskih predpisov ali po eni od zgoraj omenjenih uredb, pravico do ►M112 družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil ob smrti upravičen ►M112 zakonec ◄ , če bi izpolnjeval pogoje za tako pokojnino, ne glede na delovno dobo ali starost, ►M112 če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ najmanj leto dni.
Znesek ►M112 družinska pokojnina ◄ iz prvega odstavka ne sme biti nižji od zneska iz drugega odstavka člena 79 Kadrovskih predpisov. Vendar pa znesek ►M112 družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme presegati zneska prvega izplačila starostne pokojnine, do katerega bi bil upravičen nekdanji uradnik, če bi preživel in izčrpal pravice do enega ali drugega zgoraj omenjenega dodatka in bil zato upravičen do starostne pokojnine.
Trajanje zakonske zveze, opredeljeno v prvem odstavku, se ne upošteva, če je imel uradnik, preden je prenehal delati, v zakonski zvezi enega ali več otrok, pod pogojem, da te vzdrževane otroke v smislu člena 2(2) Priloge VII ►M112 preživeli zakonec ◄ vzdržuje ali jih je vzdrževala.
Prav tako se ne upošteva trajanje zakonske zveze, če nekdanji uradnik umre v eni od okoliščin, opisanih v drugem odstavku člena 17.
Člen 18
Če je nekdanji uradnik prejemal starostno pokojnino, ima preživeli zakonec pravico do družinske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki jo je uradnik prejemal ob smrti, če sta bila, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, poročen vsaj eno leto in z upoštevanjem določb člena 22. Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska starostne pokojnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.
Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbel preživeli zakonec.
Člen 18a
►M112 Preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je prenehal delati pred ►M131 upokojitveno starostjo ◄ in je zahteval, da se izplačilo starostne pokojnine odloži do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem dopolni ►M131 upokojitveno starost ◄ , ima, ►M112 če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ , z upoštevanjem določb člena 22 pravico do ►M112 družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala ►M112 zakoncu ◄ ►M131 ob upokojitveni starosti ◄ . Najnižja ►M112 družinska pokojnina ◄ je 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek ►M112 družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme preseči zneska starostne pokojnine, do katere bi bil uradnik upravičen ►M131 ob dopolnitvi upokojitvene starosti ◄ .
Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel ►M62 uradnik ◄ pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbela ►M112 preživeli zakonec ◄ .
Člen 19
Če je nekdanji uradnik prejemal invalidnino, ima preživeli zakonec ob upoštevanju določb člena 22 te priloge in pod pogojem, da sta bila takrat, ko je postal upravičen do invalidnine, poročena, pravico do družinske pokojnine v višini 60 % invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.
Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.
Člen 20
V ►M62 členih 17a, 18, 18a in 19 ◄ se pogoj, ki se nanaša na trajanje zakonske zveze, ne upošteva, če je zakonska zveza, čeprav sklenjena po prenehanju delovnega razmerja, trajala vsaj pet let.
Člen 21
Z upoštevanjem določbe člena 22 ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma.
Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII.
Člen 22
Če uradnik zapusti ►M112 preživelega zakonca ◄ in tudi otroke iz prejšnjega zakona ali druge osebe, upravičene po njem, se celotna pokojnina, izračunana, kakor da bi bile vse te osebe odvisne od ►M112 preživelega zakonca ◄ , razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.
Če uradnik zapusti otroke iz več zakonov, se celotna pokojnina, izračunana kakor da bi bili vsi otroci iz istega zakona, razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.
Za izračun te razdelitve so vsi otroci obeh zakoncev iz prejšnjega zakona, ki so vzdrževani v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, vključeni v kategorijo zakonitih otrok uradnika ali bivšega uradnika, ki prejema ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ .
V primeru, ki je predviden v drugem odstavku, se predniki, priznani kot vzdrževanci iz člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, obravnavajo enako kakor vzdrževani otroci in se za izračun razdelitve vključijo v kategorijo potomcev.
▼M62 —————
Člen 24
Pravica do prejemanja družinske pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem uradnik ►M62 ali nekdanji uradnik, ki prejema ◄ ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , umre. ►M23 Če pa gre za izplačilo ob smrti uradnika ali upravičenca do pokojnine iz člena 70 Kadrovskih predpisov, se ta pravica pridobi prvi dan četrtega meseca po mesecu, v katerem je uradnik umrl. ◄
Pravica do prejemanja družinske pokojnine preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem prejemnik pokojnin umre ali preneha izpolnjevati pogoje za izplačilo pokojnine. ►M112 Podobno preneha pravica do pokojnine po starših, če prejemnik ne šteje več za vzdrževanega otroka v smislu člena 2 Priloge VII. ◄
Člen 25
Če je starostna razlika med umrlim uradnikom ►M62 ali nekdanjim uradnikom, ki je prejemal ◄ ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , in preživelo ženo, od katere se odštejejo leta trajanja zakonske zveze, več kakor deset let, se družinska pokojnina, izračunana na podlagi prejšnjih določb, zmanjša za vsako polno leto razlike v višini:
Člen 26
►M112 Preživeli zakonec ◄ izgubi pravico do družinske pokojnine, če se ponovno poroči. Če se ne uporablja člen 80 Kadrovskih predpisov, ►M112 je upravičen ali upravičena ◄ do takojšnjega izplačila glavnice v višini dvakratnega letnega zneska svoje družinske pokojnine.
Člen 27
Razvezani zakonec uradnika ali nekdanjega uradnika je upravičen do družinske pokojnine, opredeljene v tem poglavju, če ob smrti bivšega zakonca lahko dokaže upravičenost do preživnine, dodeljene po odločbi sodišča ali z uradno registriranim dogovorom med njim/njo in bivšim zakoncem.
Vendar pa družinska pokojnina ne sme presegati zneska preživnine, izplačane ob smrti bivšega zakonca, pri čemer se znesek ►M131 posodobi ◄ v skladu s postopkom iz člena 82 Kadrovskih predpisov.
Upravičenost razvezanega zakonca preneha, če se ponovno poroči preden bivši zakonec umre. Če se ponovno poroči po smrti bivšega zakonca, veljajo določbe člena 26.
Člen 28
Če je imel umrli uradnik več kot ►M112 enega razvezanega zakonca ◄ , upravičeno do družinske pokojnine ali ►M112 enega ali več razvezanih zakoncev ◄ in ►M112 preživelega zakonca ◄ , ki so upravičene do družinske pokojnine, se pokojnina razdeli sorazmerno s trajanjem posamezne zakonske zveze. Uporabijo se določbe drugega in tretjega odstavka člena 27.
Če kateri koli upravičenec do pokojnine umre ali se odpove ►M112 njegovemu ali njenemu deležu ◄ prišteje k deležu drugih oseb, razen če gre za pravice otrok umrlega uradnika po drugem odstavku člena 80 Kadrovskih predpisov.
Pri dodelitvi pokojnin na podlagi tega člena se znižanje zaradi razlike v letih iz člena 25 uporabi ločeno.
Člen 29
Če ►M112 razvezani zakonec ◄ po členu 42 ni več upravičena do pokojnine, se celotni znesek pokojnine izplača ►M112 razvezanemu zakoncu ◄ , če se ne uporabi drugi pododstavek člena 80 Kadrovskih predpisov.
POGLAVJE 5
Začasne pokojnine
Člen 30
Zakonec ali vzdrževanci uradnika, ►M62 ki je imel enega od upravnih statusov iz člena 35 Kadrovskih predpisov ◄ , začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je bivališče tega uradnika več kot eno leto neznano.
Člen 31
Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika, ki prejema ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , čigar bivališče ►M62 ————— ◄ je več kot eno leto neznano, lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi.
Člen 31a
Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika v smislu člena 18a Priloge VIII, ali bivšega uradnika, upravičenega do nadomestila po členu 50 Kadrovskih predpisov, ►M112 ali po Uredbi (EGS) št. 1857/89 ( 20 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002 ( 21 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ( 22 ), ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002 ( 23 ) ◄ , lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je prebivališče bivšega uradnika neznano več kot eno leto.
Člen 32
Določbe člena 31 se uporabljajo za vzdrževance prejemnika ali upravičenca do družinske pokojnine, čigar bivališče je več ►M62 ————— ◄ kot eno leto neznano.
Člen 33
Začasne pokojnine po členih 30, 31 ►M62 , 31a ◄ in 32 se spremenijo v dokončne pokojnine, ko se pravilno ugotovi smrt uradnika, ►M62 bivšega uradnika ◄ ali upravičenca do družinske pokojnine ali ko je pogrešanec razglašen za mrtvega.
POGLAVJE 6
Povečanja pokojnin za vzdrževane otroke
Člen 34
Določbe drugega odstavka člena 81 Kadrovskih predpisov se uporabljajo za prejemnike začasne pokojnine.
Člena 80 in 81 Kadrovskih predpisov se uporabljata tudi za otroke, rojene manj kot 300 dni po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je prejemal starostno pokojnino ali invalidnino.
▼M23 —————
Člen 35
Upokojencu dodelitev ►M112 starostne ali družinske pokojnine ali invalidnine ◄ ne daje pravice do dodatka za izselitev.
POGLAVJE 7
Oddelek 1
FINANCIRANJE SISTEMA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Člen 36
Od plač ►M112 in invalidnin ◄ se v vsakem primeru odvajajo prispevki za pokojninsko zavarovanje, predvideno v členih 77 do 84 Kadrovskih predpisov.
Člen 37
Napoteni uradnik nadaljuje s plačevanjem prispevka iz prejšnjega člena na podlagi plače za svoj razred in stopnjo. To se za največ pet let, kakor predvideva člen 3 ►M39 , uporablja tudi za uradnike, ki dobivajo nadomestilo, predvideno za neaktivni status ali upokojitev v interesu službe, in uradnike na dopustu iz osebnih razlogov, ki še naprej pridobivajo pokojninske pravice pod pogoji iz člena 40(3) Kadrovskih predpisov. ◄
Vse dajatve, do katerih so lahko upravičeni ta uradnik ali njegovi upravičenci po tem pokojninskem sistemu, se izračunajo na temelju take plače.
Člen 38
Pravilno odtegnjenih prispevkov se ne refundira. Napačno odtegnjeni prispevki ne dajejo pravice do prejemanja pokojnine; taki prispevki se na zahtevo uslužbenca ali njegovih upravičencev povrnejo brez obresti.
▼M112 —————
Oddelek 2
IZRAČUN POKOJNINE
Člen 40
Za izračun zneska ►M112 starostne, ali družinske, ali začasne pokojnine, ali invalidnine ◄ je pristojna institucija, v kateri je bil uradnik zaposlen v času, ko se je njegova aktivna zaposlitev končala. Nadrobni izpisek izračuna se predloži uradniku ali njegovim upravičencem ter ►M128 Evropski komisiji ◄ , ki je plačilna agencija, skupaj z odločbo o dodelitvi pokojnine.
Starostna pokojnina ali invalidnina se ne izplačuje sočasno s plačo, ki se izplačuje iz splošnega proračuna Evropske unije ali ki jo izplačuje ena od agencij, niti sočasno z nadomestilom iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov. Podobno sta nezdružljivi s kakršnimi koli osebnimi prejemki, ki izhajajo iz delovnega mesta v eni od institucij ali agencij.
Člen 41
Če je bila narejena kakršna koli napaka ali je bilo kaj prezrto, se znesek pokojnine lahko kadar koli izračuna na novo.
Pokojnina se lahko spremeni ali odvzame, če je bila dodeljena v nasprotju z določbami Kadrovskih predpisov ali te priloge.
Člen 42
Če umre uradnik ►M62 ali nekdanji uradnik, ki prejema ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ ◄ in po njem upravičene osebe ne zaprosijo za pokojnino ►M112 ali invalidnino ◄ v enem letu po datumu smrti, izgubijo to pravico, razen če je dokazana višja sila.
Člen 43
Nekdanji ►M62 uradnik ◄ ali po njem upravičene osebe, ki imajo pravice iz tega pokojninskega zavarovanja, predložijo zahtevana pisna dokazila in obvestijo institucijo iz drugega odstavka člena 45 o vseh dejstvih, ki lahko vplivajo na njihovo pravico.
Člen 44
Kadar so bile uradniku v celoti ali delno ►M112 začasno ◄ kratene pokojninske pravice ►M112 po členu 9 Priloge IX ◄ , ima pravico, da v sorazmernem znesku, za katerega je bila pokojnina manjša, zahteva povračilo plačanih pokojninskih prispevkov.
Oddelek 3
PLAČILO DAJATEV
Člen 45
Dajatve iz pokojninskega zavarovanja se izplačujejo mesečno za nazaj.
V ►M15 imenu ►M128 Unije ◄ ◄ jih zagotavlja institucija, ki jo določi proračunski organ; nobena druga institucija ne sme pod nobeno navedbo iz lastnih virov izplačati dajatev, predvidenih v tem pokojninskem zavarovanju.
Upokojencem, ki stalno prebivajo v Evropski uniji, se prejemki izplačujejo v evrih na banko v ►M131 Evropski uniji ◄ .
Upokojencem, ki stalno prebivajo izven Evropske unije, se pokojnine izplačujejo v evrih na ►M131 banko v Evropski uniji ali ◄ v državi, v kateri stalno prebivajo. Izjemoma se pokojnine lahko izplačujejo ►M131 ————— ◄ v tuji valuti v državi stalnega prebivališča upokojenca, pretvorjeni pa najnovejšem deviznem tečaju, ki se uporablja za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije.
Ta člen se smiselno uporablja za prejemnike invalidnine.
▼M62 —————
Člen 46
Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se odštejejo vsi zneski, ki jih uradnik ►M62 ali nekdanji uradnik, prejemnik ►M112 starostne pokojnine ali invalidnine ◄ ◄ , dolguje ►M128 Uniji ◄ na datum, ko postane pravica iz tega pokojninskega sistema izplačljiva. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.
▼M62 —————
POGLAVJE 8
Prehodne določbe
Člen 48
Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, je upravičen do pokojninskih pravic, ki se izračunajo od dne, ko se je vključil v začasni skupni sistem socialnega zavarovanja institucij ►M128 Unije ◄ .
Na uradnikovo zahtevo se njegove pokojninske pravice, ne glede na katere koli nasprotne določbe v Kadrovskih predpisih, izračunajo od datuma začetka dela na katerem koli položaju v instituciji ►M128 Evropske unije ◄ . Če ves čas ali del časa prejšnje zaposlitve ni plačeval prispevkov v sklad socialnega zavarovanja, je upravičen do obročnega nakupa pokojninskih pravic, za katere ni mogel plačevati prispevka. Šteje se, da so zneski prispevkov uradnika in ustrezni zneski prispevkov institucije na datum začetka veljavnosti teh kadrovskih predpisov knjiženi v dobro uradnika v začasnem skladu socialnega zavarovanja.
Člen 49
Če uradnik uveljavi možnost, da s svojega računa pri začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja institucij ►M128 Unije ◄ dvigne zneske, ki jih je moral plačati kot prispevke v matični državi, da je tam obdržal svoje pokojninske pravice, se njegove pokojninske pravice za obdobje članstva v začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja znižajo sorazmerno z zneski, ki jih dvigne z računa.
Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uradnik v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti.
Člen 50
Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, ki preneha delati v 65. letu starosti in ne dopolni po prvem odstavku člena 77 Kadrovskih predpisov zahtevanih desetih let, ima pravico izbrati odpravnino, ki se izračuna v skladu s členom 12 te priloge ali sorazmerni del pokojnine, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom člena 77 Kadrovskih predpisov.
Člen 51
Ta pokojninski sistem se uporablja za vdovo in upravičence po katerem koli uslužbencu ►M128 Unije ◄ , ki je umrl med aktivno zaposlitvijo pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov in za vsakega uslužbenca ►M128 Unije ◄ , ki je bil pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov popoln trajen invalid v smislu člena 78 Kadrovskih predpisov, pod pogojem, da se ►M15 na ►M128 Unijo ◄ ◄ prenesejo zneski, ki jih ima na računu začasnega skupnega sklada socialnega zavarovanja institucij ►M128 Unije ◄ . ►M15 ►M128 Unija ◄ prevzame obveznost ◄ plačevanja dajatev, predvidenih v tem pokojninskem sistemu.
PRILOGA IX
Disciplinski postopek
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 1
Člen 2
Člen 3
Po tem, ko je zadevni uradnik obveščen o vseh dokazih v spisu in po njegovem zaslišanju lahko organ za imenovanja na podlagi poročila o preiskavi:
odloči, da uradniku ni mogoče dokazati krivde, in o tem pisno obsveti uradnika; ali
odloči, da se ne sprejmejo nobeni disciplinski ukrepi, čeprav je, ali se zdi, da je prišlo do neizpolnjevanja obveznosti in, kadar je to primerno, uradnika opomni; ali
v primeru neizpolnjevanja obveznosti v smislu člena 86 Kadrovskih predpisov:
odloči, da začne disciplinski postopek, predviden v oddelku 4 te priloge ali
odloči, da začne disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo.
Člen 4
Uradnika, ki ga iz objektivnih razlogov ni mogoče zaslišati po določbah te priloge, se lahko pozove, da da pisne pripombe, lahko pa ga zastopa oseba, ki jo sam izbere.
Oddelek 2
Disciplinska komisija
Člen 5
Člen 6
Dva člana komisije, razširjene v skladu s členom 5(2) te priloge, sta imenovana na naslednji način:
organ za imenovanja pripravi seznam, na katerem sta, če je to mogoče, imeni po dveh uradnikov iz vsakega razreda vsake funkcionalne skupine. Istočasno pošlje odbor uslužbencev organu za imenovanja seznam, ki ga pripravi na enaki podlagi;
v desetih dneh po obvestilu o poročilu, na katerem temelji odločitev o začetku disciplinskega postopka ali postopka, določenega v členu 22 Kadrovskih predpisov, predsednik komisije v prisotnosti zadevne osebe iz zgoraj omenjenih seznamov izžreba imeni dveh članov komisije, po enega iz vsakega seznama. Predsednik lahko odloči, da ga v tem postopku nadomešča tajnik. Predsednik obvesti zadevnega uradnika in posamezne člane komisije o njeni popolni sestavi.
V enakih mejah lahko člani komisije iz legitimnih razlogov prosijo za oprostitev dolžnosti in se umaknejo, če gre za navskrižje interesov.
Če je to potrebno, predsednik komisije izžreba nove člane, imenovane v skladu z odstavkom 4.
Člen 7
Komisiji pomaga tajnik, ki ga imenuje organ za imenovanja.
Člen 8
Oddelek 3
Disciplinski ukrepi
Člen 9
Organ za imenovanja lahko izreče eno od naslednjih kazni:
pisno opozorilo;
opomin;
odlog povišanja v stopnji za obdobje od enega do triindvajset mesecev;
nazadovanje v stopnji;
začasno degradiranje za obdobje med petnajst dnevi in enim letom;
degradiranje v isti funkcionalni skupini;
razporeditev v nižjo funkcionalno skupino, z ali brez degradiranja;
odstranitev z delovnega mesta in, kadar je to primerno, pro tempore znižanje pokojnine ali zadržanje določenega zneska od invalidnine za določen čas; učinki tega ukrepa ne zadevajo uradnikovih vzdrževancev. V primeru takega znižanja pa dohodek nekdanjega uradnika, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.
Člen 10
Teža disciplinskih kazni je sorazmerna s težo kršitve. Pri določitvi teže kršitve in odločitvi glede disciplinske kazni, ki se naloži, je treba upoštevati predvsem:
vrsto kršitve in okoliščine, v katerih je do nje prišlo,
v kakšni meri je kršitev negativno vplivala na integriteto, ugled ali interese institucij,
v kakšni meri je bila kršitev posledica namernega dejanja ali malomarnosti,
uradnikove razloge za kršitev,
uradnikov razred in staž,
stopnjo uradnikove osebne odgovornosti,
raven uradnikovih dolžnosti in odgovornosti,
ali kršitev vključuje ponavljajoča se dejanja ali obnašanje,
uradnikovo obnašanje med kariero.
Oddelek 4
Disciplinski postopek, v katerem ne sodeluje disciplinska komisija
Člen 11
Organ za imenovanja se brez posvetovanja s komisijo lahko odloči za kazen v obliki pisnega opozorila ali opomina. Preden organ za imenovanja izreče tak ukrep, je uradnik zaslišan.
Oddelek 5
Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo
Člen 12
Člen 13
Člen 14
Če zadevni uradnik v prisotnosti predsednika prizna svojo kršitev in brez pridržkov sprejme poročilo iz člena 12 te priloge, lahko organ za imenovanja v skladu z načelom sorazmernosti med vrsto kršitve in zagroženo kaznijo, zadevo umakne s komisije. Kadar se zadeva umakne s komisije, da predsednik mnenje o možni kazni.
Po tem postopku lahko organ za imenovanja, z odstopanjem od člena 11 te priloge, naloži eno od kazni, predvidenih v členu 9(1) (a) do (d) te priloge.
Pred priznanjem krivde je treba zadevnega uradnika seznaniti z možnimi posledicami takega priznanja.
Člen 15
Pred prvim sestankom komisije predsednik zadolži enega od članov, da pripravi splošno poročilo o zadevi in o tem obvesti druge člane komisije.
Člen 16
Člen 17
Člen 18
Po proučitvi predloženih dokumentov in ob upoštevanju vseh ustnih ali pisnih izjav ter izidov opravljene preiskave komisija z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje o tem, ali so dejstva v zvezi z obtožbo dokazana in o kakršni koli kazni, ki bi morala izhajati iz njih. Mnenje podpišejo vsi člani komisije. K mnenju lahko vsak član priloži ločeno mnenje. Komisija pošlje mnenje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku v dveh mesecih po datumu prejema poročila organa za imenovanja, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve. Kadar se preiskava vodi na pobudo komisije, je rok štiri mesece, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve.
Člen 19
Člen 20
Zapisnike sestan kov disciplinske komisije pripravi tajnik. Priče podpišejo zapisnik o svojem pričanju.
Člen 21
Člen 22
Oddelek 6
Začasna odstranitev z delovnega mesta
Člen 23
Člen 24
Oddelek 7
Vzporeden kazenski pregon
Člen 25
Če pa uradnika za ta ista dejanja kazensko preganjajo, se končna odločitev sprejme šele po pravnomočni sodbi sodišča, ki je obravnavalo zadevo.
Oddelek 8
Končne določbe
Člen 26
Odločitve iz členov 11, 14, 22 in 23 te priloge se v primerih, ko se je preiskava začela na pobudo OLAF, pošljejo Uradu v vednost.
Člen 27
Uradnik, ki mu je bila izrečena disciplinska kazen, razen odstranitve z delovnega mesta, lahko vloži prošnjo za izbris tega ukrepa iz osebnega spisa, v primeru pisnega opozorila ali opomina po treh letih, v primeru vseh drugih kazni pa po šestih letih. Organ za imenovanja odloči, ali prošnji ugodi.
Člen 28
Če se ugotovijo nova z dokazi podprta dejstva, organ za imenovanja lahko obnovi disciplinski postopek na lastno pobudo ali na zahtevo zadevnega uradnika.
Člen 29
Če uradniku ni bila dokazana krivda po členih 1(3) in 22(2) te priloge, ima pravico zahtevati, da se s pomočjo primerne objave odločitve organa za imenovanja popravi škoda, ki jo je utrpel.
Člen 30
Brez poseganja v člen 2(3) organ za imenovanja vsake institucije, če se mu to zdi primerno, po posvetovanju z odborom uslužbencev sprejme izvedbene postopke za to prilogo.
PRILOGA X
Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 1
Ta priloga predpisuje posebne in izjemne določbe za uradnike ►M128 Evropske unije ◄ , ki delajo v tretji državi.
Za delo v tretji državi se lahko zaposli le državljane držav članic ►M128 Unije ◄ , organ za imenovanja se ne sme sklicevati na izjemo iz člena 28(a) Kadrovskih predpisov.
Splošne določbe za izvajanje se sprejmejo v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.
Člen 2
Organ za imenovanja sprejme odločitev v interesu službe, če je to potrebno ne glede na prosta delovna mesta, s katero uradnike periodično premešča.
Organ za imenovanja opravi taka premeščanja po posebnem postopku, imenovanem „mobilnostni postopek“;, za katerega po posvetovanju z odborom uslužbencev določi podrobna pravila za izvajanje.
Člen 3
►M112 Po mobilnostnem postopku je uradnik, ki dela v tretji državi, z odločitvijo organa za imenovanje lahko začasno razporejen na sedež institucije ali kateri koli drug kraj zaposlitve v ►M128 Uniji ◄ ; taka razporeditev, za katero ni potrebna predhodna objava prostega delovnega mesta, ne sme trajati dlje kakor štiri leta. ◄ Kot izjema od prvega pododstavka člena 1 se organ za imenovanja na podlagi splošnih določb za izvajanje lahko odloči, da se za uradnika med začasno razporeditvijo še naprej uporabljajo nekatere določbe te priloge, razen njenih členov 5, 10 in 12.
POGLAVJE 2
Obveznosti
Člen 4
Uradnik opravlja svoje naloge v kraju, v katerega je razporejen ob zaposlitvi ali premestitvi v interesu službe na osnovi mobilnostnega postopka.
Člen 5
POGLAVJE 3
Delovni pogoji
Člen 6
Uradnik ima v koledarskem letu pravico do dveh delovnih dni letnega dopusta za vsak mesec dela.
Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo uradniki, ki že delajo v tretji državi na dan 1. januarja 2014 pravico do:
Člen 7
V letu, v katerem uradnik začne ali preneha opravljati delo v tretji državi, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nedopolnjen mesec z več kot 15 dnevi in do enega delovnega dneva za nedopolnjen mesec s 15 dnevi ali manj.
Če uradnik zaradi neslužbenih razlogov ne izkoristi letnega dopusta pred koncem tekočega koledarskega leta, lahko v prihodnje leto prenese največ 14 delovnih dni dopusta.
Člen 8
Organ za imenovanja lahko izjemoma s posebnim obrazloženim sklepom uradniku prizna dopust za počitek zaradi zelo težkih življenjskih razmer v kraju zaposlitve. Organ za imenovanja določi kraje oziroma mesto/a, za katera se tak dopust lahko odobri.
Uradniki, ki se udeležijo strokovnih izobraževanj in usposabljanj v skladu s členom 24a Kadrovskih predpisov in ki se jim odobri dopust za počitek v skladu s prvim odstavkom tega člena, se zavežejo, kadar primerno, združiti obdobja navedenih izobraževanj in usposabljanj s svojim dopustom za počitek.
Člen 9
Trajanje dopusta za počitek se podaljša za čas potovanja, ki se izračuna v skladu s členom 7 Priloge V h Kadrovskim predpisom.
Člen 9a
Med starševskim dopustom iz člena 42a ali družinskim dopustom iz člena 42b Kadrovskih predpisov za uradnike se členi 5, 23 in 24 te priloge uporabljajo še naprej za kumulativno obdobje največ šestih mesecev za vsaki dve leti razporeditve v tretjo državo, člen 15 te priloge pa se uporablja še naprej za kumulativno obdobje največ devetih mesecev za vsaki dve leti razporeditve v tretjo državo.
POGLAVJE 4
Prejemki in dajatve iz socialne varnosti
Oddelek 1
PREJEMKI IN DRUŽINSKI DODATKI
Člen 10
Dodatek iz prejšnjega odstavka se ne izplačuje, če je uradnik zaposlen v državi, kjer se lahko šteje, da so življenjske razmere enake običajnim razmeram v Evropski uniji.
Za druge kraje zaposlitve se dodatek za življenjske razmere določi med drugim ob upoštevanju naslednjih meril:
Organ za imenovanja pregleda dodatek za življenjske razmere, določen za vsak kraj zaposlitve, in ga po potrebi po pridobitvi mnenja odbora uslužbencev vsako leto prilagodi.
Organ za imenovanja se lahko odloči, da bo poleg dodatka za življenjske razmere odobril dodatno premijo, če je bil uradnik večkrat razporejen na kraj zaposlitve, ki velja za težkega ali zelo težkega. Ta dodatna premija ne presega 5 % referenčnega zneska iz prvega pododstavka, da pa bi se upoštevala enaka obravnava, organ za imenovanja posamezne odločitve ustrezno utemelji, pri čemer se opre na raven težavnosti predhodne prerazporeditve.
Če so življenjske razmere v kraju zaposlitve take, da je uradnik osebno ogrožen, se mu na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja izplača začasno povišani dodatek. Ta dodatek se določi kot odstotek od referenčnega zneska iz prvega pododstavka odstavka 1:
V ustrezno utemeljenih primerih lahko organ za imenovanja tudi določi, da se uradnik napoti na delovno mesto brez družine. Zgoraj omenjeni dodatek se izplača članom osebja, ki spoštujejo to določilo.
Člen 11
Osebni prejemki in tudi dodatki iz člena 10 se izplačujejo v ►M94 eurih ◄ v ►M131 Evropski uniji ◄ . Zanje velja ponderiranje, ki se uporabi za osebne prejemke uradnikov, zaposlenih v Belgiji.
Člen 12
Na uradnikovo zahtevo lahko organ za imenovanja sklene, da se izplačilo prejemkov iz dela v celoti ali delno opravi v valuti države zaposlitve. V tem primeru se uporabi ponderiranje za kraj zaposlitve, konverzijo pa se opravi na podlagi ustreznega menjalnega tečaja.
V pravilno utemeljenih izjemnih primerih organ za imenovanja celotno izplačilo ali njegov del lahko opravi v valuti, ki ni valuta države zaposlitve, tako, da se ohrani kupna moč.
Člen 13
Da bi uradnikom v največji možni meri zagotovili enako kupno moč ne glede na kraj zaposlitve, se enkrat letno v skladu s prilogo XI posodobijo ponderji iz člena 12. Po posodobitvi se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Če pa se za določeno državo ugotovi, da se je razlika med življenjskimi stroški, izmerjenimi na podlagi ponderiranja, in ustreznimi menjalnimi tečaji od zadnje posodobitve povečala za več kot 5 %, se opravi začasna posodobitev za prilagoditev ponderjev v skladu s postopkom iz prvega odstavka.
Člen 14
Komisija predloži Svetu letno poročilo o izvajanju te priloge in zlasti o določanju zneska dodatka za življenjske razmere, predvidenega v členu 10.
Člen 15
Pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, dobi uradnik dodatek za šolanje, s katerim pokriva dejanske stroške šolanja, dodatek se izplača ob predložitvi dokazil. Razen v primerih, ki jih organ za imenovanja šteje za izjemne, ta dodatek ne sme presegati trikratnega dvojnega najvišjega dodatka za šolanje.
Člen 16
Povračila se izplačajo uradniku na podlagi obrazložene zahteve ►M112 v eurih ali v valuti države zaposlitve ali v valuti, v kateri so stroški nastali ◄ .
Uradniki lahko izberejo izplačilo nadomestila za nastanitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v ►M94 eurih ◄ ali v valuti države nastanitve ali preselitve; v primeru preselitve se nadomestilo ponderira glede na kraj in pretvori po ustreznem deviznem tečaju.
Oddelek 2
PRAVILA, KI SE NANAŠAJO NA POVRAČILO STROŠKOV
Člen 17
Če se mora uradnik, ki ►M112 prebiva v stanovanju, preskrbljenem na podlagi člena 5 ali 23 te priloge in ◄ , zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, v kraju zaposlitve preseliti, dobi na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja in ob predložitvi dokazil povrnjene stroške za selitev pohištva in osebnih stvari v skladu s pravili, ki se nanašajo na selitev.
V takih primerih mu ob predložitvi dokazil povrnejo ►M112 druge stroške, nastale zaradi spremembe bivališča ◄ , ob upoštevanju najvišjega zneska v višini polovice nadomestila za nastanitev.
Člen 18
Ob predložitvi hotelskih računov in po predhodni odobritvi organa za imenovanja se uradniku povrnejo hotelski stroški zanj in za njegovo družino, če v kraju zaposlitve prebiva v hotelu, ker mu stanovanja iz člena 5 še ni mogoče dodeliti ali mu ni več na voljo, ali če zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, ni mogel zasesti dodeljenega stanovanja.
Uradnik dobiva tudi hranarino, predvideno v členu 10 Priloge VII, znižano za 50 %, razen v primerih višje sile, kar določi organ za imenovanja.
Če uradniku ni mogoče preskrbeti nastanitve v hotelu, ima po predhodni odobritvi organa za imenovanje pravico do povračila dejanskih stroškov najema začasnega stanovanja.
Člen 19
Uradnik, ki za službena potovanja, neposredno povezana z opravljanjem njegovih nalog, nima na voljo službenega avtomobila, dobi obrabnino za uporabo svojega avtomobila. Znesek obrabnine določi organ za imenovanja.
Člen 20
Ob dopustu za počitek se uradniku povrnejo stroški potovanja od kraja zaposlitve do odobrenega kraja dopusta, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka se stroški povrnejo tudi za zakonca in vzdrževance, če živijo z njim.
Ne glede na razdaljo in če potovanje z vlakom ni mogoče ali ni izvedljivo, se na podlagi posebnega sklepa in po predložitvi letalskih vozovnic povrnejo stroški zanje.
Člen 21
Če mora uradnik ob začetku dela ali premestitvi spremeniti kraj bivanja, da bi izpolnil določbe člena 20 Kadrovskih predpisov, institucija pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, in glede na vrsto nastanitve, ki se uradniku lahko preskrbi v kraju zaposlitve, plača stroške:
selitve dela ali vsega pohištva in osebnih stvari iz kraja, kjer se nahajajo, v kraj zaposlitve, in stroške prevoza osebnih stvari, če je zagotovljeno neopremljeno stanovanje;
prevoza osebnih stvari in skladiščenja pohištva in osebnih stvari, če je zagotovljeno opremljeno stanovanje.
V primeru prenehanja delovnega razmerja ali smrti uradnika institucija plača dejanske stroške selitve njegovega pohištva in osebnih stvari iz kraja, kjer se takrat nahajajo, v matični kraj, ali stroške prevoza osebnih stvari iz kraja zaposlitve v matični kraj, pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja. Povrne se lahko posamezne ali vse zgoraj navedene stroške.
V primeru smrti neporočenega uradnika dobijo povračilo njegovi upravičenci.
Člen 22
Institucija uradniku na poskusnem delu vnaprej izplača dodatek za začasno namestitev in stroške prevoza osebnih stvari njegove žene in vzdrževancev.
Če se uradnik po koncu poskusne dobe ne zaposli, institucija lahko v izjemnih primerih ukrepa tako, da na podlagi določb, ki jih predpiše organ za imenovanja, dobi povračilo do polovice teh zneskov.
Člen 23
Organ za imenovanja uradniku na podlagi seznama držav, ki ga ta organ opredeli, in če institucija uradniku ne preskrbi stanovanja, plačuje dodatek za namestitev ali povrne najemnino, ki jo je uradnik plačal.
Dodatek za namestitev se plačuje na podlagi predložitve najemne pogodbe, razen če se organ za imenovanja tej obveznosti odpove iz ustrezno utemeljenih razlogov, povezanih s praksami in lokalnimi razmerami v kraju zaposlitve v zadevni tretji državi. Dodatek za namestitev se izračuna predvsem na podlagi ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi na podlagi sestave družine, ki jo vzdržuje.
Najemnina se povrne, če je organ za imenovanja namestitev izrecno odobril in če ustreza predvsem ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi sestavi družine, ki jo vzdržuje.
Podrobna pravila za uporabo tega člena določi organ za imenovanja. Dodatek za namestitev v nobenem primeru ne presega stroškov, ki so nastali uradniku.
Oddelek 3
DAJATVE IZ SOCIALNE VARNOSTI
Člen 24
Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so vključeni v dodatno zdravstveno zavarovanje, ki pokriva razliko med dejanskimi stroški in izplačili iz zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov; povračil po členu 72(3) ni.
Polovico premije plača uradnik, polovico pa institucija. Vendar pa uradnikov prispevek ne sme presegati 0,6 % njegove osnovne plače, morebitno razliko poravna institucija.
Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so zavarovani za repatriacijo iz zdravstvenih razlogov v primeru sile ali skrajne sile; celotno premijo plača institucija.
Člen 25
Uradnikova žena, otroci in drugi vzdrževanci so v državah iz seznama, ki ga v ta namen sprejme organ za imenovanja, zavarovani za primer nesreče izven ►M128 Unije ◄ .
Polovico premije plača uradnik, polovico pa institucija.
▼M112 —————
PRILOGA XI
PRAVILA ZA IZVAJANJE ČLENOV 64 IN 65 KADROVSKIH PREDPISOV
POGLAVJE 1
LETNA POSODOBITEV OSEBNIH PREJEMKOV, PREDVIDENA V ČLENU 65(1) KADROVSKIH PREDPISOV
Dejavniki za določitev letnih posodobitev
Člen 1
1. Poročilo Statističnega urada Evropske unije (Eurostat)
Eurostat za namen posodobitve iz člena 65(1) Kadrovskih predpisov in člena 13 Priloge X, vsako leto pred koncem oktobra pripravi poročilo o spremembah življenjskih stroškov v Bruslju in Luksemburgu, o ekonomskih paritetah med Brusljem in nekaterimi kraji v državah članicah in po potrebi v tretjih državah ter o spremembah kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav.
2. Spremembe življenjskih stroškov v Belgiji in Luksemburgu
Eurostat pripravi indeks, s katerim se izmerijo spremembe življenjskih stroškov za uradnike Unije v Belgiji in Luksemburgu. Ta indeks (v nadaljnjem besedilu „skupni indeks“) se izračuna s ponderiranjem nacionalne inflacije (kot ga merijo harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v primeru Belgije in indeks cen življenjskih potrebščin v primeru Luksemburga) od junija predhodnega leta do junija tekočega leta skladno s porazdelitvijo osebja, zaposlenega v teh državah članicah.
3. Spremembe življenjskih stroškov izven Bruslja
Eurostat v soglasju z nacionalnimi statističnimi inštituti ali drugimi ustreznimi organi v državah članicah, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ) (v nadaljnjem besedilu „statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic“) izračuna ekonomske paritete, s katerimi se ugotavlja enakovrednost kupne moči:
plač uradnikov Unije, zaposlenih v prestolnicah držav članic, razen na Nizozemskem, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag, in v nekaterih drugih krajih zaposlitve, glede na Bruselj,
pokojnin uradnikov, ki se izplačujejo v državah članicah, glede na Belgijo.
Ekonomske paritete se nanašajo na mesec junij vsakega leta.
Ekonomske paritete se izračunajo tako, da je vsak osnovni element mogoče posodobiti dvakrat letno in z neposrednim pregledom preveriti vsaj enkrat vsakih pet let. Eurostat posodobi ekonomske paritete z uporabo spremembe harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin držav članic in najustreznejših indeksov, kakor jih je opredelila delovna skupina za člena 64 in 65 Kadrovskih predpisov iz člena 13.
Izven Belgije in Luksemburga se spremembe življenjskih stroškov v referenčnem obdobju merijo z implicitnimi indeksi. Ti indeksi so izračunani tako, da se skupni indeks pomnoži s spremembo ekonomske paritete.
4. Spremembe kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav (posebni kazalniki)
Eurostat za merjenje odstotkovne spremembe kupne moči plač v nacionalnih javnih službah, bodisi navzgor ali navzdol, na podlagi informacij, ki jih pred koncem septembra posredujejo nacionalni statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic, izračuna posebne kazalnike, ki odražajo spremembe realnih osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav med julijem predhodnega leta in julijem tekočega leta. V oba bi bilo treba vključiti eno dvanajstino vseh elementov, ki se izplačujejo letno.
Posebni kazalniki so dveh vrst:
en kazalnik za vsako funkcionalno skupino, opredeljeno v Kadrovskih predpisih,
povprečni kazalnik, ponderiran tako, da upošteva število nacionalnih javnih uslužbencev, ki ustreza vsaki funkcionalni skupini.
Vsak od navedenih kazalnikov se izrazi kot realni bruto in realni neto vrednosti. Pri preračunavanju bruto vrednosti v neto vrednosti se upoštevajo obvezni odtegljaji in splošni davčni faktorji.
Eurostat za določitev bruto in neto kazalnikov za celo Evropsko unijo uporabi vzorec, v katerem so naslednje države članice: Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Švedska in Združeno kraljestvo. Evropski parlament in Svet lahko na predlog Komisije v skladu s členom 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejmeta nov vzorec, ki predstavlja vsaj 75 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije in se uporablja od leta, ki sledi letu njegovega sprejetja. Rezultati za posamezno državo se ponderirajo sorazmerno z ustreznim skupnim nacionalnim BDP, merjenim z uporabo paritet kupne moči iz najnovejših statističnih podatkov, objavljenih v skladu z opredelitvami nacionalnih računov v veljavnem Evropskem sistemu računov.
Nacionalni statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic Eurostatu na njegovo zahtevo predložijo dodatne podatke, ki jih potrebuje, da pripravi posebni kazalnik za točno merjenje sprememb kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev.
Če Eurostat po dodatnem posvetovanju z nacionalnimi statističnimi uradi, inštituti ali drugimi ustreznimi organi držav članic ugotovi, da pridobljeni podatki kažejo statistična odstopanja, ali če ne more pripraviti kazalnikov, ki omogočajo statistično točno merjenje sprememb realnih prejemkov javnih uslužbencev v eni od držav članic, o tem obvesti Komisijo in ji predloži vsa gradiva, potrebna za pripravo ocene.
Eurostat poleg posebnih kazalnikov izračuna ustrezne kontrolne kazalnike. Eden od takih kazalnikov je v obliki podatkov o realnih prejemkih na osebo v državni upravi, pripravljenih v skladu z opredelitvami nacionalnih računov v veljavnem Evropskem sistemu računov.
Poročilu Eurostata o posebnih kazalnikih so priložena pojasnila o razlikah med temi kazalniki in kontrolnimi kazalniki iz te točke.
Člen 2
Komisija za namene člena 15 te priloge redno preverja potrebe po kadrih v institucijah.
Ureditev letne posodobitve osebnih prejemkov in pokojnin
Člen 3
1. V skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov se osebni prejemki in pokojnine na podlagi meril iz oddelka 1 te priloge posodobijo pred koncem vsakega leta z učinkom od 1. julija.
2. Znesek posodobitve se izračuna tako, da se skupni indeks pomnoži s posebnim kazalnikom. Posodobitev se določi v neto vrednosti kot enoten linearen odstotek.
3. Tako določeni znesek posodobitve se v skladu z naslednjo metodo vključi v tabele osnovnih plač iz člena 66 Kadrovskih predpisov in v Prilogi XIII h Kadrovskim predpisom ter iz členov 20, 93 in 133 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:
neto osebni prejemki in neto pokojnine brez korekcijskega koeficienta se povišajo ali znižajo za zgoraj navedeno posodobitev,
nova tabela osnovnih plač se pripravi tako, da se izračuna bruto znesek, ki po odtegnitvi davka, opravljeni ob upoštevanju odstavka 4, in po obveznih odtegljajih prispevkov za socialno varnost in pokojnino, ustreza neto znesku,
neto zneski se pretvorijo v bruto zneske tako, da se za osnovo vzame položaj neporočenega uradnika, ki ne prejema dodatkov, določenih s Kadrovskimi predpisi.
4. Za namene uporabe Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 se zneski iz člena 4 navedene uredbe pomnožijo s faktorjem, ki je sestavljen iz:
faktorja, ki izhaja iz prejšnje prilagoditve in/ali
stopnje posodobitve osebnih prejemkov iz odstavka 2.
5. Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg. Korekcijski koeficient, ki se uporablja za:
plače uradnikov Evropske unije, ki delo opravljajo v drugih državah članicah in v nekaterih drugih krajih zaposlitve,
z odstopanjem od člena 82(1) Kadrovskih predpisov za pokojnine Evropske unije, ki se izplačujejo v drugih državah članicah za tisti del, ki ustreza pravicam, pridobljenim pred 1. majem 2004,
se določi na podlagi razmerij med ustreznimi ekonomskimi paritetami iz člena 1 te priloge in menjalnimi tečaji iz člena 63 Kadrovskih predpisov za ustrezne države.
V krajih zaposlitve z visoko stopnjo inflacije se uporabijo postopki iz člena 8 te priloge v zvezi z retroaktivno uporabo korekcijskih koeficientov.
6. Institucije opravijo ustrezno pozitivno ali negativno posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov, nekdanjih uradnikov in drugih upravičenih oseb z retroaktivnim učinkom za obdobje med dnem začetka učinkovanja in dnem začetka veljavnosti naslednje posodobitve.
Če ta retroaktivna posodobitev zahteva povračilo preplačanih zneskov, se tako povračilo lahko porazdeli na obdobje največ 12 mesecev od začetka veljavnosti naslednje letne posodobitve.
POGLAVJE 2
VMESNE POSODOBITVE OSEBNIH PREJEMKOV IN POKOJNIN (ČLEN 65(2) KADROVSKIH PREDPISOV)
Člen 4
1. Vmesna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin na podlagi člena 65(2) Kadrovskih predpisov, ki začne učinkovati 1. januarja, se izvrši, kadar se življenjski stroški med junijem in decembrom (glede na prag občutljivosti, opredeljen v členu 6 te priloge) bistveno spremenijo, pri čemer se upošteva napoved sprememb kupne moči v tekočem letnem referenčnem obdobju.
2. Takšne vmesne posodobitve se upoštevajo pri letni posodobitvi plač.
Člen 5
1. Eurostat vsako leto marca na podlagi podatkov, ki jih pridobi na sestanku iz člena 13 te priloge, poda napoved sprememb kupne moči za obravnavano obdobje.
Če napoved kaže negativen odstotek, se pri izračunu vmesne posodobitve upošteva polovica tega odstotka.
2. Sprememba življenjskih stroškov za Bruselj in Luksemburg se izmeri s skupnim indeksom za obdobje od junija do decembra predhodnega koledarskega leta.
3. Za vsak kraj, za katerega je določen korekcijski koeficient (razen za Belgijo in Luksemburg), se za december izračuna ocena ekonomskih paritet iz člena 1(3). Sprememba življenjskih stroškov se izračuna v skladu s pravili iz člena 1(3).
Člen 6
1. Prag občutljivosti za šestmesečno obdobje, navedeno v členu 5(2) te priloge, je odstotek, ki ustreza 6 % za dvanajstmesečno obdobje.
2. Prag se uporabi v skladu z naslednjim postopkom, ob upoštevanju uporabe drugega pododstavka člena 5(1) te priloge:
če je prag občutljivosti v Bruslju ali Luksemburgu (kakor je izmerjen s skupnim indeksom med junijem in decembrom) dosežen ali presežen, se osebni prejemki za vse kraje posodobijo po postopku letne posodobitve,
če prag občutljivosti v Bruslju in Luksemburgu ni dosežen, se posodobijo samo korekcijski koeficienti za kraje, kjer so spremembe življenjskih stroškov (kakor so izmerjene z implicitnimi indeksi med junijem in decembrom) presegle prag.
Člen 7
V členu 6 te priloge:
je znesek posodobitve skupni indeks, pomnožen, kadar je to ustrezno, s polovico napovedanega posebnega kazalnika, če je ta negativen.
Korekcijski koeficienti so razmerje med ustrezno ekonomsko pariteto in menjalnim tečajem iz člena 63 Kadrovskih predpisov, pomnoženo z vrednostjo posodobitve, če prag posodobitve za Bruselj in Luksemburg ni dosežen.
POGLAVJE 3
DATUM, KO ZAČNE UČINKOVATI KOREKCIJSKI KOEFICIENT (KRAJI ZAPOSLITVE Z VISOKO RASTJO ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV)
Člen 8
1. Za kraje z visoko rastjo življenjskih stroškov (kakor je izmerjena s spremembo implicitnih indeksov) začne v primeru vmesne prilagoditve korekcijski koeficient učinkovati pred 1. januarjem, v primeru letne prilagoditve pa 1. julija. Na ta način se izguba kupne moči uskladi s kupno močjo v kraju zaposlitve, kjer je bila sprememba življenjskih stroškov enaka pragu občutljivosti.
2. Datuma začetka učinkovanja letne posodobitve sta:
16. maj za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 6 %, in
1. maj za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 10 %.
3. Datuma začetka učinkovanja vmesne posodobitve sta:
16. november za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 6 %,
1. november za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 10 %.
POGLAVJE 4
OBLIKOVANJE IN ODPRAVA KOREKCIJSKIH KOEFICIENTOV (ČLEN 64 KADROVSKIH PREDPISOV)
Člen 9
1. Oblikovanje posebnega korekcijskega koeficienta za določen kraj zaposlitve lahko zahtevajo ustrezni organi zadevnih držav članic, uprava institucije Unije ali predstavniki uradnikov Unije.
Taka zahteva bi morala temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki kažejo na več let trajajočo znatno razliko v življenjskih stroških med krajem zaposlitve in glavnim mestom zadevne države članice (razen za Nizozemsko, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag). Če Eurostat potrdi, da je razlika znatna (več kot 5 %) in trajna, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov določi korekcijski koeficient za ta kraj.
2. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov odloči, da se uporaba korekcijskega koeficienta za določen kraj odpravi. V tem primeru odločitev temelji na:
zahtevi ustreznih organov zadevne države članice, uprave institucije Unije ali predstavnikov uradnikov Unije v določenem kraju zaposlitve, ki kaže, da se življenjski stroški v tem kraju ne razlikujejo več znatno (manj kot 2 %) od tistih v glavnem mestu zadevne države članice. Takšno zbliževanje bi moralo biti trajno, potrditi pa bi ga moral Eurostat; ali na
dejstvu, da v tem kraju ni več zaposlenih uradnikov in začasnih uslužbencev Unije.
POGLAVJE 5
UBLAŽITVENE DOLOČBE IN DOLOČBE O IZJEMAH
Člen 10
Za vrednost posebnega kazalnika, uporabljenega za letno posodobitev, veljata zgornja omejitev 2 % in spodnja omejitev – 2 %. Če vrednost posebnega kazalnika presega zgornjo omejitev ali je nižja od spodnje, se za izračun vrednosti posodobitve uporabi vrednost omejitve.
Prvi odstavek se ne uporablja, če se uporablja člen 11.
Preostala letna posodobitev, ki nastane iz razlike med vrednostjo posodobitve, izračunano s posebnim kazalnikom, in vrednostjo posodobitve, izračunano z omejitvijo, se uporabi od 1. aprila naslednjega leta.
Člen 11
1. V primeru zmanjšanja realnega bruto BDP Unije za tekoče leto, kakor izhaja iz napovedi Komisije in je posebni kazalnik pozitiven, se za izračun vrednosti posodobitve uporabi le del posebnega kazalnika. Preostanek vrednosti posodobitve, ki ustreza preostanku posebnega kazalnika, se uporablja od poznejšega datuma naslednjega leta. Ta preostanek vrednosti posodobitve se ne upošteva za namene člena 10. Vrednost BDP Unije, posledice v zvezi z delitvijo posebnega kazalnika in datum uporabe se določijo v skladu z naslednjo tabelo.
BDP Unije |
Posledice za posebni kazalnik |
Datum za plačilo drugega dela |
[– 0,1 %; – 1 %] |
33 %; 67 % |
1. april leta n + 1 |
[– 1 %; – 3 %] |
0 %; 100 % |
1. april leta n + 1 |
pod – 3 % |
0 % |
— |
2. Kadar obstaja razlika med napovedjo iz odstavka 1 in končnimi podatki o BDP Unije, ki jih da na voljo Komisija, in če bi se s temi končnimi podatki spremenile posledice, določene v tabeli iz odstavka 1, se v skladu s to tabelo opravijo potrebne pozitivne oziroma negativne popravke, vključno z retroaktivnimi prilagoditvami.
3. Komisija vse posodobljene referenčne zneske, ki so posledica popravka, informativno objavi v dveh tednih po popravku v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
4. Če vrednost posebnega kazalnika zaradi uporabe odstavka 1 ali 2 ni služila za posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin, se uporabi kot podlaga za izračun prihodnje posodobitve, ko bo skupno povečanje BDP Unije, merjenega od leta, v katerem je bil uporabljen odstavek 1 ali 2, pozitivno. V vsakem primeru za vrednost iz prvega stavka smiselno veljajo omejitve in načela iz člena 10 te priloge. Eurostat v ta namen redno meri gibanje BDP Unije.
5. Če je ustrezno, imajo pravne posledice zaradi uporabe člena 10 in tega člena polni učinek tudi po datumu izteka veljavnosti te priloge, kakor je navedeno v členu 15.
POGLAVJE 6
VLOGA EUROSTATA IN ODNOSI Z NACIONALNIMI STATISTIČNIMI INŠTITUTI ALI DRUGIMI USTREZNIMI ORGANI DRŽAV ČLANIC
Člen 12
Naloga Eurostata je spremljati kakovost temeljnih podatkov in statističnih metod, ki se uporabljajo za ugotovitev dejavnikov, ki se upoštevajo pri posodobitvi osebnih prejemkov. Eurostat zlasti opravi vse ocene ali študije, potrebne za tako spremljanje.
Člen 13
Eurostat marca vsako leto skliče sestanek delovne skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz nacionalnih statističnih uradov ali drugih ustreznih organov držav članic, imenovano „delovna skupina za člena 64 in 65 Kadrovskih predpisov“.
Na tem sestanku se preučita statistična metodologija in njeno izvajanje v zvezi s posebnimi in kontrolnimi kazalniki, skupnim indeksom in ekonomskimi paritetami.
Zagotovijo se tudi podatki, potrebni za pripravo napovedi sprememb kupne moči za namene vmesne posodobitve osebnih prejemkov, skupaj s podatki o delovnem času v državnih upravah.
Člen 14
Države članice Eurostat na njegovo zahtevo obvestijo o kakršnih koli dejavnikih, ki neposredno ali posredno vplivajo na sestavo in spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav.
POGLAVJE 7
KONČNA DOLOČBA IN DOLOČBA O PREGLEDU
Člen 15
1. Določbe te priloge se uporabljajo od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023.
2. Komisija pred 31. marcem 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu upošteva preverjanje, izvedeno v skladu s členom 2 te priloge, in oceni zlasti, ali je gibanje kupne moči osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov Unije v skladu s spremembami kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev v državnih upravah. Komisija na podlagi tega poročila, če je primerno, poda predlog za spremembo te priloge in člena 66a Kadrovskih predpisov na podlagi člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
3. Dokler Evropski parlament in Svet ne sprejmeta uredbe na podlagi predloga Komisije, se ta priloga in člen 66a Kadrovskih predpisov še naprej začasno uporabljata po datumih izteka veljavnosti, določenih v odstavku 1 tega člena in v členu 66a Kadrovskih predpisov.
4. Komisija ob koncu leta 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o uporabi te priloge in člena 66a Kadrovskih predpisov.
PRILOGA XII
Pravila za izvajanje člena 83a kadrovskih predpisov
POGLAVJE 1
SPLOŠNA NAČELA
Člen 1
Člen 2
POGLAVJE 2
OCENA AKTUARSKEGA RAVNOTEŽJA
Člen 3
V petletnih aktuarskih ocenah se določijo pogoji za uravnoteženje, pri čemer se kot obremenitve sistema upoštevajo starostne pokojnine, opredeljene v členu 77 Kadrovskih predpisov, invalidnine, opredeljene v členu 78 Kadrovskih predpisov, družinske pokojnine, opredeljene v členih 79 in 80 Kadrovskih predpisov.
Člen 4
Pri določanju aktuarskih vrednosti:
se upoštevajo prihodnje spremembe uradnikove osnovne plače med datumom izračuna in domnevno upokojitveno starostjo;
se ne upoštevajo pokojninske pravice, prislužene pred datumom izračuna (pretekla obveznost iz delovnega razmerja).
Člen 5
Strošek iz delovnega razmerja je znesek:
stroška iz delovnega razmerja za upokojitev (podrobnosti v členu 6 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo pridobljene med letom n, vključno z vrednostjo tistega dela te pokojnine, ki bo postal izplačljiv preživelemu zakoncu in/ali vzdrževanim otrokom ob smrti uradnika po upokojitvi (vsota, ki se izplača po smrti);
stroška iz delovnega razmerja za invalidnost (podrobnosti v členu 7 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive aktivnim uradnikom, za katere se pričakuje, da bodo v letu n postali invalidi; in
stroška iz delovnega razmerja za družinske pokojnine (podrobnosti v členu 8 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive na račun aktivnih uradnikov, za katere se pričakuje, da bodo v letu n umrli.
Aktuarska sedanja vrednost anuitet je en EUR letno, ob upoštevanju obrestne mere, stopnje letne sprememb plačnih lestvic in verjetnosti preživetja do upokojitvene starosti.
Člen 6
Če so kumulativne pokojninske pravice (pravice iz zaposlitve, vključno s premestitvami), pripisane uradniku na dan 31. decembra leta n-1, vsaj 70 %, se šteje, da v letu n ni pridobil pravice do pokojnine.
Predvidena osnovna plača (PS) ob upokojitvi se izračuna iz osnovne plače na dan 31. decembra predhodnega leta in ob upoštevanju stopnje letne rasti plačnih lestvic ter ocenjene letne stopnje rasti zaradi delovne dobe in napredovanja, kakor sledi:
pri čemer je:
SAL = sedanja plača
GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)
ISP = ocenjena letna stopnja rasti zaradi delovne dobe in napredovanj
m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)
Ker se opravijo realni izračuni, brez inflacije, sta stopnja letne spremembe v plačnih lestvicah in letna stopnja rasti zaradi delovne dobe in napredovanj, stopnji rasti brez inflacije.
Na podlagi izračuna pokojninskih pravic, ki jih zasluži uradnik, se aktuarska vrednost teh pokojninskih pravic (in pokojnin, izplačljivih preživelim družinskim članom) izračuna tako, da se letne pokojninske pravice, opredeljene zgoraj, pomnožijo z vsoto:
takoj plačljive, za m let odložene anuitete, v starosti x:
pri čemer je:
x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1
τ = obrestna mera
kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa
m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)
GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)
ω = zgornja meja iz tablic umrljivosti;
in
takoj plačljive odložene anuitete, izplačljive preživelim družinskim članom v starostih x in y, pri čemer je y domnevna starost zakonca. Ta slednja anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen in s stopnjo, veljavno za izplačilo preživelim družinskim članom, določeno v skladu s prilogo VIII:
pri čemer je:
x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1
y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1
τ = obrestna mera
kpx = verjetnost, da bo uradnik, star x let, čez k let še živ
kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec uradnika, starega x let), čez k let še živa
m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)
GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)
ω = zgornja meja iz tablic umrljivosti.
Izračun stroškov iz delovnega razmerja za upokojitev upošteva:
odmerno premijo za uradnike, ki ostanejo v delovnem razmerju po upokojitveni starosti;
koeficient znižanja za uradnike, ki prenehajo delati pred upokojitveno starostjo.
Člen 7
Pri izračunu aktuarske vrednosti invalidnin, ki se prvič izplačajo v letu n, se uporabijo naslednje anuitete:
takoj plačljiva začasna anuiteta v starosti x let:
pri čemer je:
x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1
τ = obrestna mera
kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa
m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)
GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic),
in
takoj plačljiva anuiteta, ki se izplača preživelim družinskim članom. Ta slednja anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen in z stopnjo, veljavno za izplačilo preživelim družinskim članom:
pri čemer je:
x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1
y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1
τ = obrestna mera
kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa
m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)
kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec osebe, stare x let), čez k let še živa
GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)
Člen 8
Pri izračunu aktuarske vrednosti pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive preživelim družinskim članom v letu n, se uporabi takoj plačljiva anuiteta. Ta anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen:
pri čemer je:
y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1
τ = obrestna mera
kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec osebe, stare x let), čez k let še živa
GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)
ω = zgornja meja iz tabel umrljivosti.
POGLAVJE 3
SISTEM IZRAČUNAVANJA
Člen 9
Na podlagi opazovanja te populacije se sklepa predvsem na strukturo populacije, povprečno upokojitveno starost in preglednice invalidnosti.
Člen 10
Člen 11
Člen 11a
Do leta 2020 se za uporabo členov 4(6), 10(2) in 11(2) te priloge drseča sredina izračunava na podlagi naslednje časovne lestvice:
Člen 12
Obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII za izračun obrestnih obresti je efektivna obrestna mera iz člena 10 te priloge in se ob petletnih aktuarskih ocenah po potrebi posodobi.
V zvezi s posodobitvijo se obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII razume kot referenčna obrestna mera. Komisija informativno objavi posodobljene efektivne obrestne mere v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
POGLAVJE 4
IZVAJANJE
Člen 13
POGLAVJE 5
KLAVZULA O REVIZIJI
Člen 14
PRILOGA XIII
Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za uradnike ►M128 Unije ◄ (člen 107a Kadrovskih predpisov)
Oddelek 1
Člen 1
V obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 se člen 5(1) in (2) Kadrovskih predpisov nadomesti z naslednjim:
Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v padajočem vrstnem redu v štiri kategorije, in sicer A*, B*, C* in D*.
V kategoriji A* je dvanajst, v kategoriji B* devet, v kategoriji C* sedem in v kategoriji D* pet razredov.“
Člen 2
1. maja 2004 se, ob upoštevanju člena 8 te priloge, razredi uradnikov, ki imajo enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, preimenujejo na naslednji način:
Prejšnji razred |
Nov (vmesni razred) |
Prejšnji razred |
Nov (vmesni razred) |
Prejšnji razred |
Nov (vmesni razred) |
Prejšnji razred |
Nov (vmesni razred) |
A1 |
A*16 |
|
|
|
|
|
|
A2 |
A*15 |
|
|
|
|
|
|
A3/LA3 |
A*14 |
|
|
|
|
|
|
A4/LA4 |
A*12 |
|
|
|
|
|
|
A5/LA5 |
A*11 |
|
|
|
|
|
|
A6/LA6 |
A*10 |
B1 |
B*10 |
|
|
|
|
A7/LA7 |
A*8 |
B2 |
B*8 |
|
|
|
|
A8/LA8 |
A*7 |
B3 |
B*7 |
C1 |
C*6 |
|
|
|
|
B4 |
B*6 |
C2 |
C*5 |
|
|
|
|
B5 |
B*5 |
C3 |
C*4 |
D1 |
D*4 |
|
|
|
|
C4 |
C*3 |
D2 |
D*3 |
|
|
|
|
C5 |
C*2 |
D3 |
D*2 |
|
|
|
|
|
|
D4 |
D*1 |
Ob upoštevanju določb člena 7 te priloge se osnovne mesečne plače določijo za vsak razred in stopnjo, kakor predvidevajo naslednje tabele (v evrih):
Prejšnji razredi |
Nov vmesni razred |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
A1 |
A*16 |
14 822,86 |
15 445,74 |
16 094,79 |
16 094,79 |
16 094,79 |
16 094,79 |
|
|
|
|
12 717,09 |
13 392,63 |
14 068,17 |
14 743,71 |
15 419,25 |
16 094,79 |
|
|
|
|
0,8579377 |
0,8670760 |
0,8740822 |
0,9160548 |
0,9580274 |
1,0 |
|
|
A2 |
A*15 |
13 100,93 |
13 651,45 |
14 225,11 |
14 620,87 |
14 822,86 |
15 445,74 |
|
|
|
|
11 285,38 |
11 930,01 |
12 574,64 |
13 219,27 |
13 863,90 |
14 508,53 |
|
|
|
|
0,8614182 |
0,8739006 |
0,8839749 |
0,9041370 |
0,9353053 |
0,9393224 |
|
|
A3 |
A*14 |
11 579,04 |
12 065,60 |
12 572,62 |
12 922,41 |
13 100,93 |
13 651,45 |
14 225,11 |
14 822,86 |
|
|
9 346,34 |
9 910,20 |
10 474,06 |
11 037,92 |
11 601,78 |
12 165,64 |
12 729,50 |
13 293,36 |
|
|
0,8071775 |
0,8213599 |
0,8330849 |
0,8541688 |
0,8855692 |
0,8911610 |
0,8948613 |
0,8968148 |
|
A*13 |
10 233,93 |
10 663,98 |
11 112,09 |
11 421,25 |
11 579,04 |
|
|
|
A4 |
A*12 |
9 045,09 |
9 425,17 |
9 821,23 |
10 094,47 |
10 233,93 |
10 663,98 |
11 112,09 |
11 579,04 |
|
|
7 851,92 |
8 292,03 |
8 732,14 |
9 172,25 |
9 612,36 |
10 052,47 |
10 492,58 |
10 932,69 |
|
|
0,8680864 |
0,8797751 |
0,8891086 |
0,9086411 |
0,9392638 |
0,9426565 |
0,9442490 |
0,9441793 |
A5 |
A*11 |
7 994,35 |
8 330,28 |
8 680,33 |
8 921,83 |
9 045,09 |
9 425,17 |
9 821,23 |
10 233,93 |
|
|
6 473,51 |
6 857,02 |
7 240,53 |
7 624,04 |
8 007,55 |
8 391,06 |
8 774,57 |
9 158,08 |
|
|
0,8097606 |
0,8231440 |
0,8341307 |
0,8545377 |
0,8852925 |
0,8902821 |
0,8934288 |
0,8948742 |
A6 |
A*10 |
7 065,67 |
7 362,57 |
7 671,96 |
7 885,41 |
7 994,35 |
8 330,28 |
8 680,33 |
9 045,09 |
|
|
5 594,32 |
5 899,56 |
6 204,80 |
6 510,04 |
6 815,28 |
7 120,52 |
7 425,76 |
7 731,00 |
|
|
0,7917607 |
0,8012909 |
0,8087633 |
0,8255804 |
0,8525121 |
0,8547756 |
0,8554698 |
0,8547179 |
|
A*9 |
6 244,87 |
6 507,29 |
6 780,73 |
6 969,38 |
7 065,67 |
|
|
|
A7 |
A*8 |
5 519,42 |
5 751,35 |
5 993,03 |
6 159,77 |
6 244,87 |
6 507,29 |
|
|
|
|
4 815,59 |
5 055,21 |
5 294,83 |
5 534,45 |
5 774,07 |
6 013,69 |
|
|
|
|
0,8724812 |
0,8789606 |
0,8834980 |
0,8984832 |
0,9246101 |
0,9241466 |
|
|
A8 |
A*7 |
4 878,24 |
5 083,24 |
5 296,84 |
5 444,21 |
5 519,42 |
|
|
|
|
|
4 258,95 |
4 430,71 |
|
|
|
|
|
|
|
|
0,8730505 |
0,8716311 |
|
|
|
|
|
|
|
A*6 |
4 311,55 |
4 492,73 |
4 681,52 |
4 811,77 |
4 878,24 |
|
|
|
|
A*5 |
3 810,69 |
3 970,82 |
4 137,68 |
4 252,80 |
4 311,55 |
|
|
|
(1)
Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic.
(2)
Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004. |
Prejšnji razredi |
Nov vmesni razred |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
|
B*11 |
7 994,35 |
8 330,28 |
8 680,33 |
8 921,83 |
9 045,09 |
|
|
|
B1 |
B*10 |
7 065,67 |
7 362,57 |
7 671,96 |
7 885,41 |
7 994,35 |
8 330,28 |
8 680,33 |
9 045,09 |
|
|
5 594,32 |
5 899,56 |
6 204,80 |
6 510,04 |
6 815,28 |
7 120,52 |
7 425,76 |
7 731,00 |
|
|
0,7917607 |
0,8012909 |
0,8087633 |
0,8255804 |
0,8525121 |
0,8547756 |
0,8554698 |
0,8547179 |
|
B*9 |
6 244,87 |
6 507,29 |
6 780,73 |
6 969,38 |
7 065,67 |
|
|
|
B2 |
B*8 |
5 519,42 |
5 751,35 |
5 993,03 |
6 159,77 |
6 244,87 |
6 507,29 |
6 780,73 |
7 065,67 |
|
|
4 847,05 |
5 074,29 |
5 301,53 |
5 528,77 |
5 756,01 |
5 983,25 |
6 210,49 |
6 437,73 |
|
|
0,8781810 |
0,8822781 |
0,8846160 |
0,8975611 |
0,9217181 |
0,9194688 |
0,9159029 |
0,9111280 |
B3 |
B*7 |
4 878,24 |
5 083,24 |
5 296,84 |
5 444,21 |
5 519,42 |
5 751,35 |
5 993,03 |
6 244,87 |
|
|
4 065,67 |
4 254,62 |
4 443,57 |
4 632,52 |
4 821,47 |
5 010,42 |
5 199,37 |
5 388,32 |
|
|
0,8334297 |
0,8369898 |
0,8389096 |
0,8509077 |
0,8735465 |
0,8711729 |
0,8675695 |
0,8628394 |
B4 |
B*6 |
4 311,55 |
4 492,73 |
4 681,52 |
4 811,77 |
4 878,24 |
5 083,24 |
5 296,84 |
5 519,42 |
|
|
3 516,44 |
3 680,31 |
3 844,18 |
4 008,05 |
4 171,92 |
4 335,79 |
4 499,66 |
4 663,53 |
|
|
0,8155860 |
0,8191701 |
0,8211393 |
0,8329679 |
0,8552101 |
0,8529580 |
0,8494989 |
0,8449312 |
B5 |
B*5 |
3 810,69 |
3 970,82 |
4 137,68 |
4 252,80 |
4 311,55 |
4 492,73 |
4 681,52 |
4 878,24 |
|
|
3 143,24 |
3 275,85 |
3 408,46 |
3 541,07 |
3 673,68 |
3 806,29 |
3 938,90 |
4 071,51 |
|
|
0,8248480 |
0,8249807 |
0,8237611 |
0,8326444 |
0,8520555 |
0,8472109 |
0,8413720 |
0,8346268 |
|
B*4 |
3 368,02 |
3 509,54 |
3 657,02 |
3 758,76 |
3 810,69 |
|
|
|
|
B*3 |
2 976,76 |
3 101,85 |
3 232,19 |
3 322,12 |
3 368,02 |
|
|
|
(1)
Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic.
(2)
Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004. |
Prejšnji razredi |
Nov vmesni razred |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
|
C*7 |
4 878,24 |
5 083,24 |
5 296,84 |
5 444,21 |
5 519,42 |
|
|
|
C1 |
C*6 |
4 311,55 |
4 492,73 |
4 681,52 |
4 811,77 |
4 878,24 |
5 083,24 |
5 296,84 |
5 519,42 |
|
|
3 586,63 |
3 731,26 |
3 875,89 |
4 020,52 |
4 165,15 |
4 309,78 |
4 454,41 |
4 599,04 |
|
|
0,8318656 |
0,8305106 |
0,8279127 |
0,8355595 |
0,8538223 |
0,8478411 |
0,8409561 |
0,8332470 |
C2 |
C*5 |
3 810,69 |
3 970,82 |
4 137,68 |
4 252,80 |
4 311,55 |
4 492,73 |
4 681,52 |
4 878,24 |
|
|
3 119,61 |
3 252,15 |
3 384,69 |
3 517,23 |
3 649,77 |
3 782,31 |
3 914,85 |
4 047,39 |
|
|
0,8186470 |
0,8190122 |
0,8180164 |
0,8270387 |
0,8465100 |
0,8418734 |
0,8362348 |
0,8296824 |
C3 |
C*4 |
3 368,02 |
3 509,54 |
3 657,02 |
3 758,76 |
3 810,69 |
3 970,82 |
4 137,68 |
4 311,55 |
|
|
2 910,01 |
3 023,56 |
3 137,11 |
3 250,66 |
3 364,21 |
3 477,76 |
3 591,31 |
3 704,86 |
|
|
0,8640121 |
0,8615260 |
0,8578323 |
0,8648224 |
0,8828349 |
0,8758292 |
0,8679526 |
0,8592873 |
C4 |
C*3 |
2 976,76 |
3 101,85 |
3 232,19 |
3 322,12 |
3 368,02 |
3 509,54 |
3 657,02 |
3 810,69 |
|
|
2 629,42 |
2 735,93 |
2 842,44 |
2 948,95 |
3 055,46 |
3 161,97 |
3 268,48 |
3 374,99 |
|
|
0,8833161 |
0,8820317 |
0,8794161 |
0,8876711 |
0,9071977 |
0,9009642 |
0,8937550 |
0,8856638 |
C5 |
C*2 |
2 630,96 |
2 741,52 |
2 856,72 |
2 936,20 |
2 976,76 |
|
|
|
|
|
2 424,48 |
2 523,83 |
2 623,18 |
2 722,53 |
|
|
|
|
|
|
0,9215191 |
0,9205951 |
0,9182489 |
0,9272291 |
|
|
|
|
|
C*1 |
2 325,33 |
2 423,04 |
2 524,86 |
2 595,11 |
2 630,96 |
|
|
|
(1)
Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic.
(2)
Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004. |
Prejšnji razredi |
Nov vmesni razred |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
|
D*5 |
3 810,69 |
3 970,82 |
4 137,68 |
4 252,8 |
4 311,55 |
|
|
|
D1 |
D*4 |
3 368,02 |
3 509,54 |
3 657,02 |
3 758,76 |
3 810,69 |
3 970,82 |
4 137,68 |
4 311,55 |
|
|
2 740,03 |
2 859,83 |
2 979,63 |
3 099,43 |
3 219,23 |
3 339,03 |
3 458,83 |
3 578,63 |
|
|
0,8135433 |
0,8148732 |
0,8147699 |
0,8245884 |
0,8447893 |
0,8408918 |
0,8359346 |
0,8300101 |
D2 |
D*3 |
2 976,76 |
3 101,85 |
3 232,19 |
3 322,12 |
3 368,02 |
3 509,54 |
3 657,02 |
3 810,69 |
|
|
2 498,38 |
2 604,79 |
2 711,20 |
2 817,61 |
2 924,02 |
3 030,43 |
3 136,84 |
3 243,25 |
|
|
0,8392951 |
0,8397537 |
0,8388121 |
0,8481361 |
0,8681718 |
0,8634835 |
0,8577585 |
0,8510926 |
D3 |
D*2 |
2 630,96 |
2 741,52 |
2 856,72 |
2 936,20 |
2 976,76 |
3 101,85 |
3 232,19 |
3 368,02 |
|
|
2 325,33 |
2 424,85 |
2 524,37 |
2 623,89 |
2 723,41 |
2 822,93 |
2 922,45 |
3 021,97 |
|
|
0,8838333 |
0,8844911 |
0,8836603 |
0,8936346 |
0,9148907 |
0,9100795 |
0,9041702 |
0,8972542 |
D4 |
D*1 |
2 325,33 |
2 423,04 |
2 524,86 |
2 595,11 |
|
2 630,96 |
|
|
|
|
2 192,47 |
2 282,38 |
2 372,29 |
2 462,20 |
|
|
|
|
|
|
0,9428640 |
0,9419476 |
0,9395718 |
0,9487849 |
|
|
|
|
(1)
Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic.
(2)
Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004. |
Člen 3
Postopek, opisan v členu 2(1) te priloge, ne vpliva na uradnikovo stopnjo in položaj, pridobljen v razredu in stopnji. Plače se določijo v skladu s členom 7 te priloge.
Člen 4
Za namene teh določb in za obdobje, opredeljeno v uvodnem stavku člena 1 te priloge, se:
besedi „funkcionalna skupina“ nadomestita s „kategorija“:
v Kadrovskih predpisih v:
v Prilogi II h Kadrovskim predpisom v četrtem odstavku člena 1;
v Prilogi III h Kadrovskim predpisom v:
v Prilogi IX h Kadrovskim predpisom v:
besedilo „funkcionalna skupina AD“ nadomesti s „kategorija A*“:
v Kadrovskih predpisih v:
v Prilogi II h Kadrovskim predpisom v prvem odstavku člena 10;
besedilo „funkcionalna skupina AST“ nadomesti s „kategorije B*, C* in D*“:
v Kadrovskih predpisih v:
v Prilogi VI h Kadrovskim predpisom v členih 1 in 3;
v tretjem odstavku člena 56 Kadrovskih predpisov se besedilo „razredi AST 1 do AST 4“ nadomesti s „kategorije C* in D* razredov 1 do 4“;
v členu 5(3)(a) Kadrovskih predpisov se besedilo „funkcionalna skupina AST“ nadomesti s „kategoriji B* in C*“;
člen 29(4) Kadrovskih predpisov se nadomesti z: „Evropski parlament organizira pred 1. majem 2006 vsaj en natečaj za kategorije C*, B* in A*“;
v drugem odstavku člena 43 Kadrovskih predpisov se besedi „funkcijo upravljavca“ nadomestita s „funkcijo v naslednji višji kategoriji“;
v členu 45a(1) Kadrovskih predpisov se besedilo „funkcionalne skupine AST lahko“ nadomesti s „kategorije B* lahko“, besedilo „v funkcionalni skupini AD“ pa z „na delovno mesto v kategoriji A*“;
v členu 46 Kadrovskih predpisov se besedilo „AD 9 do AD 14“ nadomesti z „A*9 do A*14“;
v odstavku 2 člena 29 Kadrovskih predpisov se besedilo „razredu AD 16 ali AD 15“ nadomesti z „razredu A*16 ali A*15“, besedilo „razredu AD 15 ali 14“ pa z „razredu A*15 ali A*14“;
v prvem odstavku člena 12 Priloge II h Kadrovskim predpisom se besedilo „AD 14“ nadomesti z „A*14“;
v členu 5 Priloge IX h Kadrovskim predpisom se:
v odstavku 2 besedilo „AD 13“ nadomesti z „A*13“;
v odstavku 3 besedilo „AD 14“ nadomesti z „A*14 ali višji“, besedilo „AD 16 ali 15“ pa z „A*16 ali A*15“;
v odstavku 4 besedilo „AD 16“ nadomesti z „A*16“, besedilo „AD 15“ pa z „A*15“;
v drugem odstavku člena 43 Kadrovskih predpisov se črta besedilo „v razred 4 ali višje“;
v členu 5(4) Kadrovskih predpisov se sklic na Prilogo I, točko A, nadomesti s sklicem na Prilogo XIII.1;
povsod v besedilu Kadrovskih predpisov se sklic na osnovno mesečno plačo uradnika iz razreda AST 1 nadomesti s sklicem na osnovno mesečno plačo uradnika iz razreda D*1.
Člen 5
Člen 6
Brez poseganja v člena 9 in 10 te priloge se za prvo napredovanje uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, odstotek iz člena 6(2) Kadrovskih predpisov in Priloge I, točke B h Kadrovskim predpisom prilagodi, da je skladen z ureditvijo, ki je v vsaki instituciji veljala pred tem datumom.
Če uradnik napreduje pred 1. majem 2004, urejajo tako napredovanje določbe Kadrovskih predpisov, ki so v veljavi na datum začetka veljavnosti napredovanja.
Člen 7
Osnovne mesečne plače uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, se določijo v skladu z naslednjimi pravili:
Preimenovanje razredov na podlagi člena 2(1) te priloge ne sme povzročiti nobenih sprememb uradniku izplačane osnovne plače.
Za vsakega uradnika se 1. maja 2004 izračuna množitelj. Ta množitelj je enak razmerju med osnovno mesečno plačo, ki jo je uradnik dobival pred 1. majem 2004, in veljavnim zneskom, določenim v členu 2(2) te priloge.
Osnovna mesečna plača, izplačana uradniku 1. maja 2004, je enaka zmnožku veljavnega zneska in množitelja.
Množitelj se uporabi za določitev osnovne plače uradnika po povišanju v stopnji ali ►M131 posodobitvi ◄ osebnih prejemkov.
Ne glede na prejšnje določbe v obdobju po 1. maju 2004 mesečna plača uradnika ne sme biti nižja od tiste, ki bi jo po sistemu, veljavnem pred tem datumom, prejemal zaradi samodejnega povišanja v stopnji prejšnjega razreda. Za vsak razred in stopnjo se upošteva prejšnja osnovna plača, ki je enaka veljavnemu znesku po 1. maju 2004, pomnoženem s koeficientom, opredeljenim v členu 2(2) te priloge.
Uradnik v razredih A*10 do A*16 in AD 10 do 16, ki je na dan 30. aprila 2004 vodja enote, direktor ali generalni direktor, ali ki je nato imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja in ki je prvih devet mesecev uspešno opravljal svoje nove naloge, je upravičen do povečanja osnovne mesečne plače, ki ustreza odstotku med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda, kakor je določeno v tabelah iz člena 2(1) in člena 8(1) te priloge.
Brez poseganja v odstavek 3 povzroči prvo napredovanje po 1. maju 2004, glede na uradnikovo kategorijo pred 1. majem 2004 in stopnjo ob uveljavitvi napredovanja, povečanje uradnikove osnovne mesečne plače, ki se določi na podlagi naslednje tabele:
Stopnja |
||||||||
Razred |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
A |
13,1 % |
11,0 % |
6,8 % |
5,7 % |
5,5 % |
5,2 % |
5,2 % |
4,9 % |
B |
11,9 % |
10,5 % |
6,4 % |
4,9 % |
4,8 % |
4,7 % |
4,5 % |
4,3 % |
C |
8,5 % |
6,3 % |
4,6 % |
4,0 % |
3,9 % |
3,7 % |
3,6 % |
3,5 % |
D |
6,1 % |
4,6 % |
4,3 % |
4,1 % |
4,0 % |
3,9 % |
3,7 % |
3,6 % |
Za določitev veljavnega odstotka se vsak razred razdeli na navidezne stopnje, ki ustrezajo dvema mesecema dela in na navidezne odstotke, zmanjšane za eno dvanajstino razlike med odstotkom za zadevno in naslednjo višjo stopnjo.
Pri izračunu plače pred napredovanjem za uradnika, ki ni v zadnji stopnji svojega razreda, se uporabi vrednost navidezne stopnje. Za namene te določbe se tudi vsak razred razdeli na navidezne plače, ki se povečajo za eno dvanajstino dveletnega povišanja za ta razred, kar velja za celoten razpon dejanskih stopenj.
Ob tem prvem napredovanju se določi nov množitelj. Navedeni množitelj je enak razmerju med novo osnovno mesečno plačo, ki izhaja iz uporabe odstavka 5 in veljavnim zneskom iz člena 2(2) te priloge. Ob upoštevanju odstavka 7 se množitelj uporabi za plačo po povišanju v stopnji in po prilagoditvi osebnih prejemkov.
Če je množitelj po napredovanju manjši od 1, ostane uradnik, z odstopanjem od člena 44 Kadrovskih predpisov, na prvi stopnji novega razreda ves čas, ko je množitelj manjši od 1 ali dokler ne napreduje. Izračuna se nov množitelj, da se upošteva vrednost povišanja v stopnji, do katerega bi bil ali bila upravičena po navedenem členu. Ko množitelj doseže 1, začne uradnik napredovati v stopnji v skladu s členom 44 Kadrovskih predpisov. Če je množitelj višji od 1, se preostanek pretvori v delovno dobo za to stopnjo.
Množitelj se uporabi ob naslednjih napredovanjih.
Člen 8
Z začetkom veljavnosti od 1. maja 2006 se razredi, uvedeni s členom 2(1), preimenujejo, kakor sledi:
Prejšnji (vmesni) razred |
Nov razred |
Prejšnji (vmesni) razred |
Nov razred |
A*16 |
AD 16 |
|
|
A*15 |
AD 15 |
|
|
A*14 |
AD 14 |
|
|
A*13 |
AD 13 |
|
|
A*12 |
AD 12 |
|
|
A*11 |
AD 11 |
B*11 |
AST 11 |
A*10 |
AD 10 |
B*10 |
AST 10 |
A*9 |
AD 9 |
B*9 |
AST 9 |
A*8 |
AD 8 |
B*8 |
AST 8 |
A*7 |
AD 7 |
B*7/C*7 |
AST 7 |
A*6 |
AD 6 |
B*6/C*6 |
AST 6 |
A*5 |
AD 5 |
B*5/C*5/D*5 |
AST 5 |
|
|
B*4/C*4/D*4 |
AST 4 |
|
|
B*3/C*3/D*3 |
AST 3 |
|
|
C*2/D*2 |
AST 2 |
|
|
C*1/D*1 |
AST 1 |
Brez poseganja v določbe člena 7 te priloge se osnovne mesečne plače določijo za vsak razred in stopnjo na podlagi tabele iz člena 66 Kadrovskih predpisov. Za uradnike, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, je do začetka veljavnosti njihovega prvega napredovanja po tem datumu tabela naslednja:
1.1.2024 |
STOPNJE |
|||||||
RAZREDI |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
16 |
22 065,99 |
22 993,24 |
23 959,44 |
|
|
|
|
|
15 |
19 502,65 |
20 322,19 |
21 176,13 |
21 549,79 |
21 847,52 |
22 765,58 |
|
|
14 |
17 237,05 |
17 961,41 |
18 716,16 |
19 236,87 |
19 502,65 |
20 322,19 |
21 176,13 |
22 065,99 |
13 |
15 234,71 |
15 874,88 |
16 541,94 |
17 002,20 |
17 237,05 |
|
|
|
12 |
13 464,92 |
14 030,73 |
14 620,34 |
15 027,08 |
15 234,71 |
15 874,88 |
16 541,94 |
17 237,05 |
11 |
11 900,73 |
12 400,81 |
12 921,91 |
13 281,43 |
13 464,92 |
14 030,73 |
14 620,34 |
15 234,71 |
10 |
10 518,29 |
10 960,26 |
11 420,84 |
11 738,57 |
11 900,73 |
12 400,81 |
12 921,91 |
13 464,92 |
9 |
9 296,39 |
9 687,04 |
10 094,12 |
10 374,93 |
10 518,29 |
|
|
|
8 |
8 216,45 |
8 561,72 |
8 921,49 |
9 169,71 |
9 296,39 |
9 687,04 |
10 094,12 |
10 518,29 |
7 |
7 261,98 |
7 567,14 |
7 885,11 |
8 104,50 |
8 216,45 |
8 561,72 |
8 921,49 |
9 296,39 |
6 |
6 418,36 |
6 688,09 |
6 969,11 |
7 163,02 |
7 261,98 |
7 567,14 |
7 885,11 |
8 216,45 |
5 |
5 672,78 |
5 911,15 |
6 159,54 |
6 330,93 |
6 418,36 |
6 688,09 |
6 969,11 |
7 261,98 |
4 |
5 013,79 |
5 224,46 |
5 444,00 |
5 595,48 |
5 672,78 |
5 911,15 |
6 159,54 |
6 418,36 |
3 |
4 431,32 |
4 617,56 |
4 811,59 |
4 945,44 |
5 013,79 |
5 224,46 |
5 444,00 |
5 672,78 |
2 |
3 916,56 |
4 081,14 |
4 252,63 |
4 370,96 |
4 431,32 |
4 617,56 |
4 811,59 |
5 013,79 |
1 |
3 427,31 |
3 571,33 |
3 721,39 |
3 863,22 |
3 916,56 |
|
|
|
Člen 9
Od 1. maja 2004 do 30. aprila 2011 in z odstopanjem od Priloge I, točka B, h Kadrovskim predpisom je za uradnike iz razredov AD 12 in 13 ter AST 10 odstotek iz člena 6(2) Kadrovskih predpisov, kakor sledi:
Razred |
1. maj 2004 do |
||||||
|
30.4.2005 |
30.4.2006 |
30.4.2007 |
30.4.2008 |
30.4.2009 |
30.4.2010 |
30.4.2011 |
A*/AD 13 |
- |
- |
5 % |
10 % |
15 % |
20 % |
20 % |
A*/AD 12 |
5 % |
5 % |
5 % |
10 % |
15 % |
20 % |
25 % |
B*/AST 10 |
5 % |
5 % |
5 % |
10 % |
15 % |
20 % |
20 % |
▼M131 —————
Člen 11
Člen 45(2) se ne uporablja za napredovanja, ki začnejo veljati pred 1. majem 2006.
Oddelek 2
Člen 12
Med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006 se sklic na razrede iz funkcionalnih skupin AST in AD v odstavkih 2 in 3 člena 31 Kadrovskih predpisov opravi, kakor sledi:
Uradniki, vključeni na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006, ki se zaposlijo med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, se:
Razred iz natečaja |
Razred zaposlitve |
A8/LA8 |
A*5 |
A7/LA7 in A6/LA6 |
A*6 |
A5/LA5 in A4/LA4 |
A*9 |
A3/LA3 |
A*12 |
A2 |
A*14 |
A1 |
A*15 |
|
|
B5 in B4 |
B*3 |
B3 in B2 |
B*4 |
|
|
C5 in C4 |
C*1 |
C3 in C2 |
C*2 |
Člen 13
Uradniki, ki so bili na seznamu primernih kandidatov pred 1. majem 2006 in se zaposlijo po tem datumu, se razporedijo v razrede v skladu z naslednjo tabelo:
Razred iz natečaja |
Razred zaposlitve |
|
|
|
|
A8/LA8 |
A*5 |
AD 5 |
A7/LA7 in A6/LA6 |
A*6 |
AD 6 |
|
A*7 |
AD 7 |
|
A*8 |
AD 8 |
A5/LA5 in A4/LA4 |
A*9 |
AD 9 |
|
A*10 |
AD 10 |
|
A*11 |
AD 11 |
A3/LA3 |
A*12 |
AD 12 |
A2 |
A*14 |
AD 14 |
A1 |
A*15 |
AD 15 |
B5 in B4 |
B*3 |
AST 3 |
B3 in B2 |
B*4 |
AST 4 |
C5 in C4 |
C*1 |
AST 1 |
C3 in C2 |
C*2 |
AST 2 |
Oddelek 3
▼M131 —————
Člen 18
▼M131 —————
Člen 19
Ne glede na določbe Uredbe (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 25 ), členi 63, 64, 65, 82 in 83a Kadrovskih predpisov, prilogi XI in XII h Kadrovskim predpisom in členi 20(1), 64, 92 in 132 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, kakor so veljali pred 1.11.2013, še naprej veljajo zgolj za namene kakršne koli prilagoditve, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije o uporabi teh členov.
Oddelek 4
Člen 20
Najnižji korekcijski koeficient je 100.
Če stalno prebivajo v tretji državi se uporabi korekcijski koeficient 100.
Z odstopanjem od člena 45 Priloge VIII se pokojnina upravičencem, ki prebivajo v državi članici, izplačuje v valuti države članice prebivališča pod pogoji, določenimi v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.
▼M131 —————
Za uradnike, zaposlene pred 1. majem 2004, ki na dan 1. maja 2004 ne dobivajo pokojnine, se način izračuna iz prejšnjih odstavkov uporabi ob ugotavljanju pokojninskih pravic za:
leta pokojninske dobe v smislu člena 3 Priloge VIII, pridobljena pred 1. majem 2004 in
leta pokojninske dobe, ki izhajajo iz prenosa po členu 11 Priloge VIII in se nanašajo na pokojninske pravice, ki jih je uradnik, zaposlen pred 1. majem 2004, pridobil v matičnem sistemu pred 1. majem 2004.
Korekcijski koeficient se za te pokojnine uporabi le, če uradnikovo stalno prebivališče sovpada z njegovim zadnjim krajem zaposlitve ali državo matičnega kraja v smislu člena 7(4) Priloge VII. Vendar uradniki, ki prejemajo pokojnino, zaradi družinskih ali zdravstvenih razlogov lahko zaprosijo organ za imenovanja, da spremeni njihov matični kraj; sklep v zvezi z navedenim se sprejme po tem, ko zadevni uradnik predloži ustrezna dokazila.
Z odstopanjem od člena 45 Priloge VIII se pokojnina upravičencem, ki prebivajo v državi članici, izplačuje v valuti države članice prebivališča pod pogoji, določenimi v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.
Člen 21
Ne glede na drugi stavek drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, pravico do 2 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.
Uradniki, ki so se zaposlili v času od 1. maja 2004 do 31. decembra 2013, imajo pravico do 1,9 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.
Člen 22
Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 stari 35 let ali več in so se zaposlili pred 1. januarjem 2014, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti iz spodnje tabele:
Starost na dan 1. maja 2014 |
Upokojitvena starost |
Starost na dan 1. maja 2014 |
Upokojitvena starost |
60 let in več |
60 let |
47 let |
62 let in 6 mesecev |
59 let |
60 let in 2 meseca |
46 let |
62 let in 8 mesecev |
58 let |
60 let in 4 mesece |
45 let |
62 let in 10 mesecev |
57 let |
60 let in 6 mesecev |
44 let |
63 let in 2 meseca |
56 let |
60 let in 8 mesecev |
43 let |
63 let in 4 mesece |
55 let |
61 let |
42 let |
63 let in 6 mesecev |
54 let |
61 let in 2 meseca |
41 let |
63 let in 8 mesecev |
53 let |
61 let in 4 mesece |
40 let |
63 let in 10 mesecev |
52 let |
61 let in 6 mesecev |
39 let |
64 let in 3 mesece |
51 let |
61 let in 8 mesecev |
38 let |
64 let in 4 mesece |
50 let |
61 let in 11 mesecev |
37 let |
64 let in 5 mesecev |
49 let |
62 let in 2 meseca |
36 let |
64 let in 6 mesecev |
48 let |
62 let in 4 mesecev |
35 let |
64 let in 8 mesecev |
Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 mlajši od 35 let, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti 65 let.
Vendar za uradnike, ki so na dan 1. maja 2014 stari 45 let ali več in so se zaposlili med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, ostaja upokojitvena starost 63 let.
Razen če ni drugače urejeno v teh kadrovskih predpisih, se upokojitvena starost uradnikov, zaposlenih pred 1. januarjem 2014, ki se upošteva pri vsakem sklicevanju na upokojitveno starost v teh kadrovskih predpisih, ugotovi v skladu z zgornjimi določbami.
Vendar za uradnike, ki so bili na dan 1. maja 2004 stari 50 let ali več ali so imeli 20 let ali več delovne dobe, povečanje pokojnine iz prejšnjega pododstavka ne znaša manj kot 5 % zneska pokojninskih pravic, pridobljenih v starosti 60 let.
Povečanje se dodeli tudi v primeru smrti, če je uradnik ostal na delu po starosti, v kateri je postal upravičen do starostne pokojnine.
Če uradnik, ki se je zaposlil pred 1. januarjem 2014 in na podlagi Priloge IVa dela z delovnim časom, krajšim od polnega, v pokojninski sistem prispeva sorazmerno z delovnim časom, se povečanje pokojninskih pravic, določeno v tem členu, uporabi le v enakem razmerju.
Vseeno pa uradnik po tej starosti in do starosti 65 let še naprej prejema nadomestilo, dokler ne doseže najvišje starostne pokojnine, razen kadar se je uporabil člen 42c Kadrovskih predpisov.
Člen 23
Ne glede na člen 52 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2014 in ki prenehajo delati pred starostjo, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine v skladu s členom 22 te priloge, lahko zaprosijo za uporabo točke (b) člena 9 Priloge VIII:
do 31. decembra 2015 od starosti 55 let
do 31. decembra 2016 od starosti 57 let.
Z odstopanjem od osmega odstavka člena 50 Kadrovskih predpisov ima uradnik, ki je upokojen v interesu službe v skladu s prvim odstavkom člena 50 Kadrovskih predpisov, pravico do prejemanja pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII v skladu s spodnjo tabelo:
Datum sklepa iz prvega odstavka člena 50 |
Starost |
Do 31. decembra 2016 |
55 let |
Po 31. decembru 2016 |
58 let |
Člen 24
Ne glede na prvi pododstavek prejemniki invalidskih ali družinskih pokojnin lahko zaprosijo, da zanje veljajo določbe, uporabne od 1. maja 2004.
Za namene uporabe prvega pododstavka se dodeli nadomestilo v višini razlike, če je pokojnina, izračunana na podlagi veljavnih določb, nižja od nominalne pokojnine, opredeljene spodaj.
Osebam, ki so prejemale pokojnino pred 1. majem 2004, se nominalna pokojnina vsak mesec izračuna ob upoštevanju družinskih razmer in države prebivališča ob izračunu ter pravil iz Kadrovskih predpisov, veljavnih pred 1. majem 2004.
Uradnikom, ki se upokojijo med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2007, se nominalna pokojnina vsak mesec izračuna ob upoštevanju družinskih razmer in države prebivališča ob izračunu ter pravil iz Kadrovskih predpisov, veljavnih na dan upokojitve.
V primeru, ko po 1. maju 2004 umre prejemnik pokojnine, določene pred tem datumom, se družinska pokojnina določi ob upoštevanju zajamčene nominalne pokojnine, ki jo je prejemal umrli.
Člen 24a
V primeru pokojnin, določenih pred 1. januarjem 2014, se prejemnikova upravičenost po tem datumu še naprej določa v skladu s pravili, ki so se uporabljala ob prvi določitvi upravičenosti. Enako velja za zavarovanje v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja.
Člen 25
Osnovna plača, ki se upošteva pri določitvi prejemnikove pokojnine, je enaka plači iz tabele v členu 66 Kadrovskih predpisov za tako določen novi razred, na isti stopnji, ponderirani z odstotkom, enakim razmerju med osnovno plačo po stari lestvici in po lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov za isto stopnjo.
Za tiste stopnje iz stare lestvice, ki nimajo ustreznic v lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov, se za izračun odstotka iz drugega pododstavka uporabi zadnja stopnja istega razreda.
Za stopnje razreda D4 stare lestvice se za izračun odstotka iz drugega pododstavka uporabi prva stopnja prvega razreda.
Za tiste stopnje iz stare lestvice, ki nimajo ustreznic v lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov, se za izračun množitelja uporabi zadnja stopnja istega razreda.
Za starostne pokojnine in invalidnine, določene med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, se uporablja člen 8(1).
Člen 26
Člen 27
Ob izračunu aktuarskega ekvivalenta iz člena 11(1) in člena 12(1)(b) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom veljajo za uradnike in začasne uslužbence glede dela njihovih pravic za čas zaposlitve pred 1. majem 2004 spodnje določbe.
zneskov, ki so bili kot pokojninski prispevki odtegnjeni od osnovne plače, ki se jim prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti;
odpravnine, sorazmerne z dejansko dopolnjeno delovno dobo, izračunane na podlagi ene in pol zadnje mesečne plače, ob upoštevanju odtegljaja za leto dela;
celotnega zneska, plačanega ►M128 Uniji ◄ v skladu s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se mu prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti.
Člen 28
Člen 29
Za začasne uslužbence, ki so se pred 1. majem 2004 v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev zaposlili za pomoč politični skupini v Evropskem parlamentu, se ne uporablja zahteva, določena v členu 29(3) in (4) Kadrovskih predpisov o tem, da mora začasni uslužbenec opraviti postopek izbire v skladu s členom 12(4) pogojev za zaposlitev.
Člen 30
Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AD:
Generalni direktor |
AD 15 – AD 16 |
Direktor |
AD 14 – AD 15 |
Vodja enote ali enakovredna funkcija |
AD 9 – AD 14 |
Svetovalec ali enakovredna funkcija |
AD 13 – AD 14 |
Višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju |
AD 14 |
Upravni uslužbenec v prehodnem obdobju |
AD 13 |
Upravni uslužbenec |
AD 5 – AD 12 |
Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AD, po naslednjih vrstah delovnih mest:
uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 14 in niso bili direktor, vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tem enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju;
uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 in niso bili vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tema enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta upravni uslužbenec v prehodnem obdobju;
uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 9 do AD 14 in so bili vodja enote ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta vodja enote ali enakovredna funkcija;
uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 ali AD 14 in so bili svetovalec ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta svetovalec ali enakovredna funkcija;
uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 5 do AD 12 in niso bili vodja enote ali niso opravljali enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta upravni uslužbenec.
Z odstopanjem od odstavka 5 se za uradnike v razredu AD 12 na delovnem mestu upravnega uslužbenca, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004 in ki niso napredovali med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, uporabljajo naslednje določbe:
če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v stopnji 8, 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 4, in razred AD 12, stopnja 3.
če zanje velja ukrep iz točke (a), se uradnikom stopnje 8 po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 5, in AD 12, stopnja 4.
Člen 31
Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AST:
Višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju |
AST 10–AST 11 |
Strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju |
AST 1–AST 9 |
Upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju |
AST 1–AST 7 |
Podporni uslužbenec v prehodnem obdobju |
AST 1–AST 5 |
Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AST, po naslednjih vrstah delovnih mest:
uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AST 10 ali AST 11, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju;
uradniki, ki niso zajeti v točki (a) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji B oziroma so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D in so postali člani funkcionalne skupine AST brez omejitve, ter uradniki iz funkcionalne skupine AST, ki so se zaposlili po 1. maju 2004, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju;
uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju;
uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji D, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta podporni uslužbenec v prehodnem obdobju.
Z odstopanjem od člena 6(1) Kadrovskih predpisov in oddelka B Priloge I se število prostih delovnih mest v naslednjem višjem razredu, ki so potrebna za napredovanje, za podporne uslužbence v prehodnem obdobju izračuna posebej. Uporabijo se naslednji multiplikatorji:
|
Razred |
Stopnja |
Podporni uslužbenci v prehodnem obdobju |
5 |
— |
4 |
10 % |
|
3 |
22 % |
|
2 |
22 % |
|
1 |
— |
Kar zadeva podporne uslužbence v prehodnem obdobju, se preučitev primerjalnih odlik za namene napredovanja (člen 45(1) Kadrovskih predpisov) opravi med uradniki v istem razredu in razvrstitvi, ki so upravičeni do napredovanja.
Člen 32
Z odstopanjem od prvega stavka četrtega odstavka člena 1 Priloge II h Kadrovskim predpisom zastopnikov funkcionalne skupine AST/SC v odboru uslužbencev ni treba zagotoviti do naslednjih volitev novega odbora uslužbencev, na katerem bodo uslužbenci AST/SC lahko zastopani.
Člen 33
Z odstopanjem od člena 40(2) Kadrovskih predpisov, za uradnika, ki je bil do 31. decembra 2013 v celotni karieri na dopustu iz osebnih razlogov več kot 10 let, velja, da seštevek dopusta iz osebnih razlogov ne sme preseči 15 let v času celotne uradnikove kariere.
PRILOGA XIII.1
Vrste delovnih mest v prehodnem obdobju
Vrste delovnih mest v vsaki kategoriji, kakor predvideva člen 4(n) te priloge.
Kategorija A |
Kategorija C |
||
A*5 |
Upravljavec/ |
C*1 |
Tajnik/referent |
|
Raziskovalec-upravljavec/ |
C*2 |
Tajnik/referent |
|
Lingvist- upravljavec |
C*3 |
Tajnik/referent |
A*6 |
Upravljavec/ |
C*4 |
Tajnik/referent |
|
Raziskovalec-upravljavec/ |
C*5 |
Tajnik/referent |
|
Lingvist- upravljavec |
C*6 |
Tajnik/referent |
A*7 |
Upravljavec/ |
C*7 |
Tajnik/referent |
|
Raziskovalec-upravljavec/ |
|
|
|
Lingvist- upravljavec |
|
|
A*8 |
Upravljavec/ |
|
|
|
Raziskovalec-upravljavec/ |
|
|
|
Lingvist- upravljavec |
|
|
A*9 |
Vodja enote/ |
|
|
|
Upravljavec/ |
|
|
|
Raziskovalec-upravljavec/ |
|
|
|
Lingvist- upravljavec |
|
|
A*10 |
Vodja enote |
|
|
|
Upravljavec/ |
|
|
|
Raziskovalec-upravljavec/ |
|
|
|
Lingvist- upravljavec |
|
|
A*11 |
Vodja enote |
|
|
|
Upravljavec/ |
|
|
|
Raziskovalec-upravljavec/ |
|
|
|
Lingvist- upravljavec |
|
|
A*12 |
Vodja enote |
|
|
|
Upravljavec/ |
|
|
|
Raziskovalec-upravljavec/ |
|
|
|
Lingvist- upravljavec |
|
|
A*13 |
Vodja enote |
|
|
|
Upravljavec/ |
|
|
|
Raziskovalec-upravljavec/ |
|
|
|
Lingvist- upravljavec |
|
|
A*14 |
Raziskovalec-upravljavec/ |
|
|
|
Lingvist- upravljavec |
|
|
|
Upravljavec/Vodja enote |
|
|
|
Direktor |
|
|
A*15 |
Direktor/Generalni direktor |
|
|
A*16 |
Generalni direktor |
|
|
Kategorija B |
Kategorija D |
||
B*3 |
Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec |
D*1 |
Uslužbenec |
B*4 |
Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec |
D*2 |
Uslužbenec |
B*5 |
Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec |
D*3 |
Uslužbenec |
B*6 |
Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec |
D*4 |
Uslužbenec |
B*7 |
Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec |
D*5 |
Uslužbenec |
B*8 |
Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec |
|
|
B*9 |
Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec |
|
|
B*10 |
Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec |
|
|
B*11 |
Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec |
|
|
POGOJI ZA ZAPOSLITEV DRUGIH USLUŽBENCEV EVROPSKE UNIJE
VSEBINA |
|
NASLOV I: |
Splošne določbe 1 – 7a |
NASLOV II: |
Začasni uslužbenci |
Poglavje 1: |
Splošne določbe 8 – 10 |
Poglavje 2: |
Pravice in obveznosti 11 |
Poglavje 3: |
Pogoji za zaposlitev 12 – 15 |
Poglavje 4: |
Delovni pogoji 16 – 18 |
Poglavje 5: |
Osebni prejemki in stroški 19 – 27 |
Poglavje 6: |
Dajatve iz socialne varnosti |
Oddelek A: |
Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, dajatve iz socialne varnosti 28 – 30 |
Oddelek B: |
Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti 31 – 38a |
Oddelek C: |
Starostna pokojnina in odpravnina 39 – 40 |
Oddelek D: |
Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja 41 in 42 |
Oddelek E: |
Poravnavanje zahtevkov začasnih uslužbencev 43 |
Oddelek F: |
Plačilo dajatev 44 |
Oddelek G: |
Subrogacija v korist Unije 44a |
Poglavje 7: |
Povrnitev preplačil 45 |
Poglavje 8: |
Pritožbe 46 |
Poglavje 9: |
Prenehanje delovnega razmerja 47 – 50a |
Poglavje 10: |
Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(e) 50b – 50c |
Poglavje 11: |
Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(f) 51 – 56 |
NASLOV IV: |
Pogodbeni uslužbenci |
Poglavje 1: |
Splošne določbe 79 in 80 |
Poglavje 2: |
Pravice in obveznosti 81 |
Poglavje 3: |
Pogoji za zaposlitev 82 – 84 |
Poglavje 4: |
Posebne določbe za pogodbene uslužbence iz člena 3a 85 – 87 |
Poglavje 5: |
Posebne določbe za pogodbene uslužbence iz člena 3b 88 – 90 |
Poglavje 6: |
Delovni pogoji 91 |
Poglavje 7: |
Prejemki iz dela in stroški 92 – 94 |
Poglavje 8: |
Prejemki socialne varnosti |
Oddelek A: |
Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, prejemki socialne varnosti 95 – 98 |
Oddelek B: |
Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti 99 – 108 |
Oddelek C |
Starostna pokojnina in odpravnina 109 in 110 |
Oddelek D: |
Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja 111 in 112 |
Oddelek E: |
Poravnavanje zahtevkov pogodbenih uslužbencev 113 |
Oddelek F: |
Izplačevanje dajatev 114 |
Oddelek G: |
Subrogacija v korist Unije 115 |
Poglavje 9: |
Povrnitev neupravičenih plačil 116 |
Poglavje 10: |
Pritožbe 117 |
Poglavje 11: |
Posebne in izjemne določbe za pogodbene uslužbence, ki delajo v tretji državi 118 |
Poglavje 12: |
Prenehanje delovnega razmerja 119 |
NASLOV V: |
Lokalni uslužbenci 120 – 122 |
NASLOV VI: |
Strokovni svetovalci 123 in 124 |
NASLOV VII: |
Parlamentarni pomočniki |
Poglavje 1: |
Splošne določbe 125 in 126 |
Poglavje 2: |
Pravice in obveznosti 127 |
Poglavje 3: |
Pogoji za zaposlitev 128 – 130 |
Poglavje 4: |
Delovni pogoji 131 |
Poglavje 5: |
Prejemki iz dela in stroški 132 – 134 |
Poglavje 6: |
Socialna varnost 135 in 136 |
Poglavje 7: |
Povrnitev neupravičenih plačil 137 |
Poglavje 8: |
Pritožbe 138 |
Poglavje 9: |
Prenehanje delovnega razmerja 139 |
NASLOV ►M124 VIII ◄ : |
Prehodne določbe ►M124 140 ◄ |
NASLOV ►M124 IX ◄ : |
Končne določbe 141 – 142a |
PRILOGA |
Prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence iz Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev |
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Pogoji za zaposlitev se uporabljajo za uslužbence, ki ►M128 z Unijo ◄ sklenejo pogodbo o zaposlitvi.
Mednje sodijo:
▼M131 —————
▼M33 —————
V teh Pogojih za zaposlitev se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.
Člen 2
V teh pogojih za zaposlitev „začasni uslužbenec“ pomeni:
uslužbenca, ki se zaposli na delovno mesto s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo in ga je proračunski organ opredelil kot začasno;
uslužbenca, ki se za določen čas zaposli na stalnem delovnem mestu s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo;
uslužbenca, razen uradnika ►M128 Unije ◄ , ki se zaposli za pomoč osebi, ki opravlja funkcijo iz ►M128 Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije ◄ ►M112 ali ene od političnih skupin v Evropskem parlamentu ali Odboru regij ali skupine v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru ◄ ;
uslužbenca, ki se za določen čas zaposli na stalnem delovnem mestu, plačanem iz odobrenih proračunskih sredstev za raziskave in naložbe in vključenem v seznam delovnih mest, ki je priložen proračunu za zadevno institucijo;
napotenega uslužbenca iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic, ki se za določen čas zaposli na stalnem delovnem mestu v ESZD;
uslužbenca, ki se zaposli na delovno mesto s seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna v zvezi z agencijo iz člena 1a(2) Kadrovskih predpisov, in sta ga proračunska organa opredelila kot začasno, razen vodij agencij in namestnikov vodij agencij, kot je navedeno v aktu Unije o ustanovitvi agencije, in uradnikov, ki so bili v interesu službe napoteni v agencijo.
▼M131 —————
Člen 3a
V teh Pogojih za zaposlitev pomeni „pogodbeni uslužbenec“; uslužbenca, ki ni razporejen na delovno mesto iz seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna za zadevno institucijo, in poln ali krajši delovni čas opravlja dela v:
instituciji, in sicer fizične ali upravno-administrativne naloge podpornih storitev,
agencijah iz člena 1a(2) Kadrovskih predpisov,
drugih subjektih znotraj Evropske unije, ki se po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise ustanovijo s posebnim pravnim aktom, ki ga izda ena ali več institucij in omogoča zaposlovanje takih uslužbencev,
predstavništvih in delegacijah institucij ►M128 Unije ◄ ,
drugih subjektih izven Evropske unije.
Osebje, ki poln ali krajši delovni čas opravlja dela v delegacijah Unije, se lahko začasno razporedi na sedež institucije v skladu s postopkom mobilnosti iz členov 2 in 3 Priloge X h Kadrovskim predpisom.
Člen 3b
V teh Pogojih za zaposlitev pomeni „pogodbeni uslužbenec za pomožne naloge“; uslužbenca ►C2 , ki ga institucija zaposli za čas iz člena 88, v eni od funkcionalnih skupin iz člena 89: ◄
za opravljanje dela s polnim ali krajšim delovnim časom, razen tistega iz člena 3a(1)(a), in ga ne razporedi na delovno mesto iz seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna za zadevno institucijo,
po tem, ko se preučijo možnosti za začasno razporeditev uradnikov v instituciji, za nadomeščanje nekaterih oseb, ki trenutno ne morejo opravljati dela, zlasti:
uradnikov ali začasnih uslužbencev iz funkcionalnih skupin AST/SC in AST;
izjemoma uradnikov ali začasnih uslužbencev iz funkcionalne skupine AD na visoko specializiranih delovnih mestih, razen vodij enot, direktorjev, generalnih direktorjev in enakovrednih položajev.
Kadar se uporablja člen 3a, je zaposlovanje pogodbenih uslužbencev za pomožne naloge izključeno, razen v primerih iz drugega pododstavka člena 3a(1).
Člen 4
V teh Pogojih za zaposlitev „lokalni uslužbenec“; pomeni uslužbenca, ki je ustrezno lokalni praksi zaposlen v krajih izven Evropske unije za fizična in upravno-administrativna dela na delovnem mestu, ki ni na seznamu delovnih mest, priloženem delu proračuna za posamezno institucijo, in je plačan iz skupnih sredstev naslova proračuna za ta namen. Za lokalne uslužbence v krajih zaposlitve zunaj Evropske unije se štejejo tudi uslužbenci, zaposleni za opravljanje dela, ki ni navedeno zgoraj in ga zaradi interesa službe ni mogoče dodeliti uradniku ali uslužbencu na drugem položaju v smislu člena 1.
Člen 5
V teh pogojih za zaposlitev „strokovni svetovalec“ pomeni osebo, ki se zaradi posebne usposobljenosti in ne glede na zaposlitev ali delo na drugem položaju zaposli za pomoč ►M15 eni od institucij ►M128 Unije ◄ ◄ , bodisi redno ali za določen čas, in je plačana iz skupnih sredstev dela proračuna za to institucijo za ta namen.
Člen 5a
Za namene Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev „akreditirani parlamentarni pomočnik“ pomeni osebo, ki jo izbere eden ali več poslancev in jo neposredno zaposli Evropski parlament za neposredno pomoč enemu ali več poslancem, pri opravljanju njihove funkcije poslancev Evropskega parlamenta v prostorih Evropskega parlamenta v enem izmed njegovih treh krajev dela, po navodilih in pod vodstvom poslancev, ter v odnosu vzajemnega zaupanja, v skladu s pravico izbire, kot je določena v členu 21 Sklepa Evropskega parlamenta 2005/684/ES, Euratom z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta ( 28 ).
Člen 6
Vsaka institucija določi pooblaščenca za sklepanje pogodb iz člena 1.
►M112 Člen 1a(2), člen 1b ◄ in ►M112 člen 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov se uporabljajo po analogiji.
Člen 7
Uslužbenec, ki sklene pogodbo za več kakor eno leto ali za nedoločen čas, ima pravico glasovati na volitvah in kandidirati za izvolitev v odbor uslužbencev, predviden v členu 9 Kadrovskih predpisov.
Pravico voliti ima tudi uslužbenec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za obdobje, krajše od enega leta, če je zaposlen že najmanj šest mesecev.
Institucija ali odbor uslužbencev se s skupnim odborom, predvidenim v členu 9 Kadrovskih predpisov, lahko posvetuje o splošnih vprašanjih, ki se nanašajo na uslužbence, za katere se uporablja člen 1.
Člen 7a
Člen ►M112 24b ◄ Kadrovskih predpisov se uporablja za uslužbence iz člena 1.
NASLOV II
ZAČASNI USLUŽBENCI
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 8
Začasni uslužbenci, za katere se uporablja ►M131 člen 2(a) ali člen2(f) ◄ , se lahko zaposlijo za določen ali nedoločen čas. Pogodbe takih uslužbencev, ki so zaposleni za določen čas, se lahko obnovijo samo enkrat za določen čas. Vsaka naslednja obnovitev je za nedoločen čas.
Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(b) ali (d), se zaposlijo za največ štiri leta, zaposlitev pa je lahko tudi krajša. Njihove pogodbe se lahko obnovijo samo enkrat za največ dve leti, če je obnovitev predvidena v prvi pogodbi, in v mejah iz te pogodbe. Po tem času niso več zaposleni kot začasni uslužbenci po teh določbah. Ob izteku veljavnosti pogodb se ti uslužbenci lahko razporedijo na stalna delovna mesta v instituciji le, če so imenovani za uradnike v skladu s Kadrovskimi predpisi.
Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(c), se zaposlijo za nedoločen čas.
Člen 9
Začasni uslužbenci se skladno z določbami tega oddelka lahko zaposlijo samo za zapolnitev prostih delovnih mest s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za to institucijo.
Člen 9a
Komisija zagotovi letno poročilo o zaposlovanju začasnih uslužbencev, vključno z njihovim številom, ravnjo in vrsto delovnih mest, geografsko uravnoteženostjo in proračunskimi viri po funkcionalnih skupinah.
Člen 10
▼M131 —————
POGLAVJE 2
Pravice in obveznosti
Člen 11
Določbe ►M131 členov 11 do 26a ◄ Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov, se uporabljajo po analogiji. Vendar se začasnemu uslužbencu, ki je sklenil pogodbo za določen čas, dopust iz osebnih razlogov iz drugega odstavka člena 15 Kadrovskih predpisov omeji na čas do izteka pogodbe o zaposlitvi.
Vse odločitve glede povrnitve škode, ki jo je utrpela ►M128 Unija ◄ zaradi hude kršitve obveznosti, kakor predvideva člen 22 Kadrovskih predpisov, sprejme organ iz prvega odstavka člena 6 ob upoštevanju formalnosti, predvidenih za odpust zaradi hude kršitve obveznosti.
Odločitve, ki se nanašajo na posamezne začasne uslužbence, se objavijo, kakor predvideva ►M131 tretji odstavek ◄ člena 25 Kadrovskih predpisov.
POGLAVJE 3
Pogoji za zaposlitev
Člen 12
Začasni uslužbenci se izberejo brez razlikovanja na podlagi rase, političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja, spola ali spolne usmerjenosti ter ne glede na zakonski stan ali družinsko stanje.
Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic. Vendar načelo enakosti državljanov Unije vsaki instituciji omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi očitno neravnovesje med državljanstvi začasnih uslužbencev, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ iz prvega odstavka člena 6 pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.
Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju prejšnjega pododstavka.
Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbujalo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.
Začasni uslužbenec se lahko zaposli, le če:
je državljan ene od držav članic ►M128 Unije ◄ , razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;
je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;
predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;
je fizično sposoben opravljati delo; in
Člen 13
Pred zaposlitvijo začasni uslužbenec opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki potrdi, da izpolnjuje zahteve iz člena 12(2) (d).
Člen 33 Kadrovskih predpisov se uporablja po analogiji.
Člen 14
Če začasni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.
Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da se začasni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se začasnega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.
Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni začasnega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.
Začasni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.
Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka ter tudi informacij v zvezi z ravnanjem začasnega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.
Člen 15
Če se začasni uslužbenec razporedi na delovno mesto v višji razred, kakor predvideva tretji odstavek člena 10, se razvrstitev v razred določi v skladu s členom 46 Kadrovskih predpisov.
POGLAVJE 4
Delovni pogoji
Člen 16
Smiselno se uporabljajo členi 42a, 42b in 55 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo, pripravljenost na delovnem mestu ali doma in državne praznike. Izredni dopust ter starševski in družinski dopust ne smejo trajati dlje od pogodbe. Poleg tega se za začasne uslužbence iz člena 29 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne glede na datum pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo členi 41, 42, 45 in 46 Kadrovskih predpisov.
Plačani bolniški dopust iz člena 59 Kadrovskih predpisov ne sme biti daljši od treh mesecev ali od obdobja, ki ga je začasni uslužbenec do takrat prestal na delu, če je ta daljši. Dopust ne sme trajati dlje od pogodbe.
Ko se ti roki iztečejo, je uslužbenec, čigar pogodba o zaposlitvi še traja, kljub nezmožnosti za delo razporejen na neplačani dopust.
Če pa uslužbenec pri opravljanju dela dobi poklicno bolezen ali doživi nesrečo pri delu, prejema celotne osebne prejemke ves čas nezmožnosti za delo, dokler ne pridobi invalidske pokojnine po členu 33.
Člen 17
Začasnemu uslužbencu se na lastno zahtevo in v izjemnih okoliščinah lahko odobri neplačani dopust iz nujnih osebnih razlogov. Člen 12b Kadrovskih predpisov se uporablja tudi med trajanjem neplačanega dopusta iz osebnih razlogov.
Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri začasnemu uslužbencu za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.
Organ iz prvega odstavka člena 6 določi trajanje takega dopusta, ki ne presega ene četrtine časa, ki ga je uslužbenec že prestal na delu, ali:
Kakršen koli dopust, odobren v skladu s prvim odstavkom, se ne upošteva za namene prvega odstavka člena 44 Kadrovskih predpisov.
V času, ko je začasni uslužbenec na neplačanem dopustu, pravice iz sistema socialne varnosti iz člena 28 mirujejo.
Vendar če začasni uslužbenec nima pridobitne zaposlitve, lahko najkasneje en mesec po mesecu, v katerem nastopi neplačani dopust, zaprosi, da se med dopustom zavarovanje za tveganja iz člena 28 podaljša, če med dopustom plačuje polovico stroškov prispevkov, določenih v navedenem členu; prispevek se izračuna na podlagi njegove zadnje osnovne plače.
Poleg tega začasni uslužbenec, za katerega se uporablja člen 2(c) ali (d), ki dokaže, da ne more pridobivati pokojninskih pravic po drugem sistemu pokojninskega zavarovanja, lahko zaprosi, da pokojninske pravice pridobiva ves čas trajanja neplačanega dopusta, če plačuje stroške prispevka v višini trikratne stopnje iz člena 41; prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za njegov razred in stopnjo.
Ženske, ki porodniški dopust nastopijo pred iztekom pogodbe, so upravičene do porodniškega dopusta in nadomestila.
Člen 18
Začasni uslužbenec, ki je vpoklican na služenje vojaškega roka, nadomestno služenje ali vojaške vaje ali katerega ponovno vpokličejo na služenje v oboroženih silah, dobi dopust za opravljanje vojaške službe; dopust za določen čas zaposlenega začasnega uslužbenca za opravljanje vojaške službe v nobenem primeru ne sme presegati časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Začasni uslužbenec, ki je vpoklican na služenje vojaškega roka ali na nadomestno civilno služenje, ne dobiva osebnih prejemkov, lahko pa po teh pogojih za zaposlitev napreduje v višjo stopnjo. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka ali nadomestnega civilnega služenja poplača pokojninske prispevke za nazaj.
Začasni uslužbenec, ki ga vpokličejo na vojaške vaje ali ki ga ponovno vpokličejo na služenje v oboroženih silah, v času vaj ali ponovnega vpoklica še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih pa se odšteje znesek plačila, ki ga dobi za služenje.
POGLAVJE 5
Osebni prejemki in stroški
Člen 19
Osebni prejemki začasnih uslužbencev vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.
Člen 20
Člen 21
Členi 1, 2, ►M112 3 in 4 ◄ Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na plačilo ►M112 družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka ◄ se uporabljajo po analogiji.
Člen 22
Ob upoštevanju členov 23 do 26 ima začasni uslužbenec v skladu s členi 5 do 15 Priloge VII h Kadrovskim predpisom 5 pravico do povračila stroškov, ki jih je imel zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela in tudi do povrnitve stroškov, ki jih je imel pri ali v povezavi z opravljanjem dela.
Člen 23
Začasni uslužbenec, zaposlen za določen čas, ki ni krajši od 12-ih mesecev, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje za zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, ima pravico do povračila stroškov selitve, kakor predvideva člen 9 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.
Člen 24
Začasni uslužbenec, zaposlen za določen čas, ki ni krajši od enega leta, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje za zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, dobi, kakor predvideva člen 5 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, nadomestilo za nastanitev za pričakovano obdobje zaposlitve v višini:
— najmanj eno, vendar manj kot dve leti, |
|
zneska, določenega v členu 5 Priloge VII h Kadrovskim predpisom. |
||
— najmanj dve, vendar manj kot tri leta, |
|
|||
— tri leta ali več |
|
Vendar pa nadomestilo za nastanitev, predvideno v odstavku 1, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v odstavku 2, ne smeta biti nižja od:
Če sta mož in žena uradnika ali druga uslužbenca ►M128 Unije ◄ in imata oba pravico do nadomestila za selitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.
Člen 25
Uporablja se člen 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom o hranarini. ►M60 Začasni uslužbenec, ki je zaposlen za določen čas, krajši od 12-ih mesecev, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje kot zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, in ki predloži dokazila, da ne more še naprej živeti v kraju stalnega prebivališča, je med trajanjem pogodbe ali za največ eno leto upravičen do hranarine. ◄
Člen 26
Člen 8 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanaša na letno plačilo potnih stroškov iz kraja zaposlitve v matični kraj, se uporablja za začasne uslužbence, ki dopolnijo najmanj devet mesecev dela.
Člen 27
Člena 16 in 17 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašata na plačilo pripadajočih zneskov, se uporabljata po analogiji.
POGLAVJE 6
Dajatve iz socialne varnosti
Oddelek A
Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, dajatve iz socialne varnosti
Člen 28
►M60 Člena 72 in 73 Kadrovskih predpisov glede zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja se po analogiji za začasne uslužbence uporabljata med zaposlitvijo, bolniškim dopustom in neplačanim dopustom iz členov 11 in 17 v skladu pogoji, določenimi v teh členih; člen 72 Kadrovskih predpisov glede zdravstvenega zavarovanja se po analogiji uporablja za začasne uslužbence, ki prejemajo ►M112 invalidnino ◄ in za prejemnike družinske pokojnine. ◄ ►M33 Člen 72 se uporablja tudi za uslužbence iz člena 39(2), ki prejemajo starostno pokojnino. ◄
Če pa se na zdravniškem pregledu iz člena 13 ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invalid, organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se stroški, ki nastanejo zaradi te bolezni ali invalidnosti, izključijo iz povračila stroškov, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov.
Če začasni uslužbenec dokaže, da se ne more vključiti v kakšen drug zakonski ali s predpisi predviden sistem zdravstvenega zavarovanja, lahko najpozneje mesec dni po izteku pogodbe zaprosi, da se mu za največ šest mesecev po zaposlitvi podaljša zdravstveno zavarovanje, predvideno v prvem odstavku. Prispevki iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov se izračunajo na podlagi njegove zadnje osnovne plače, polovico zneska prispevkov plača sam.
Organ za imenovanja lahko po pridobitvi mnenja uradnega zdravnika institucije odloči, da se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila med zaposlitvijo in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega odstavka, pod pogojem, da je bila zdravniško pregledana, za kar poskrbi institucija.
Člen 28a
Nekdanji začasni uslužbenec, ki je po prenehanju delavnega razmerja v instituciji ►M128 Evropske unije ◄ brezposeln:
ima po spodaj določenih pogojih pravico do mesečnega nadomestila za primer brezposelnost.
Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnost po nacionalnem sistemu, mora to prijaviti instituciji, kjer je bil zaposlen, ki o tem takoj obvesti Komisijo. V takih primerih se znesek teh nadomestil odšteje od nadomestila, izplačanega po odstavku 3.
Nekdanji začasni uslužbenec pridobi pravico do tega nadomestila za primer brezposelnosti, če:
je na lastno zahtevo vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve pri službi za zaposlovanje države članice, kjer stalno prebiva;
izpolnjuje zakonske obveznosti te države članice za osebe, ki po tej zakonodaji prejemajo nadomestilo za primer brezposelnosti;
vsak mesec pošlje instituciji, kjer je bil zaposlen, potrdilo pristojne nacionalne službe za zaposlovanje o tem, ali izpolnjuje obveznosti in pogoje iz (a) in (b), institucija pa potrdilo takoj pošlje Komisiji.
V primeru bolezni, nesreče, materinstva, invalidnosti, ali v podobnih primerih, ali če pristojni nacionalni organ odobri oprostitev, ►M128 Unija ◄ lahko dodeli ali še naprej izplačuje nadomestilo, tudi če obveznosti po nacionalni zakonodaji iz točke b niso izpolnjene.
Komisija pridobi mnenje odbora strokovnjakov in nato sprejme določbe, potrebne za izvajanje tega člena.
Nadomestilo za primer brezposelnosti se določi glede na osnovno plačo, ki jo je imel nekdanji začasni uslužbenec ob prenehanju delovnega razmerja. Višina nadomestila znaša:
60 % osnovne plače za prvih dvanajst mesecev,
45 % osnovne plače od trinajstega do štiriindvajsetega meseca;
30 % osnovne plače od petindvajsetega do šestintridesetega meseca;
Razen v začetnem šestmesečnem obdobju, v katerem se uporablja nižja, ne pa višja spodaj določena meja, tako izračunani zneski ne smejo biti nižji od ►M157 1 743,98 EUR (spodnja meja) ◄ in ne višji od ►M157 3 487,98 EUR (zgornja meja) ◄ . Te meje se ►M131 posodobijo ◄ na enak način kot plačne lestvice, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.
Zadevna oseba mora prijaviti vse dodatke iste vrste, ki se njej ali zakoncu izplačujejo iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od tistih, ki se izplačujejo na podlagi tega člena.
Nekdanji začasni uslužbenec, upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima v skladu s členom 72 Kadrovskih predpisov pravico do zdravstvenega zavarovanja brez plačila prispevka.
Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v odstavku 7 tega člena, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.
◄Člen 29
Člen 74 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na dotacijo ob rojstvu otroka, in člen 75 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na obveznost institucije, da prevzame stroške iz navedenega člena, se uporabljata po analogiji.
Člen 30
Člen 76 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na darila, posojila ali predplačila, se med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ali po njenem izteku po analogiji uporablja za začasnega uslužbenca, če zaradi hude dolgotrajne bolezni ►M112 ali invalidnosti ◄ ali nesreče v času zaposlitve ni zmožen za delo in dokaže, da take bolezni ali nesreče ne pokriva drug sistem socialne varnosti.
Oddelek B
Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti
Člen 31
Začasni uslužbenci so med zaposlitvijo zavarovani za primer smrti in invalidnosti v skladu z naslednjimi določbami.
Izplačila in pravice, predvidene v tem oddelku, mirujejo, če se na podlagi teh pogojev za zaposlitev začasno prekine izplačilo uslužbenčevih osebnih prejemkov.
Člen 32
Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invalid, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, odloči, da začne uslužbenec uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po štirih letih od datuma nastopa dela v instituciji.
Uslužbenec se lahko pritoži na odločitev invalidske komisije, predvidene v členu 9(1) Kadrovskih predpisov.
Člen 33
Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52 Kadrovskih predpisov. Če se prejemnik invalidnine upokoji preden dopolni ►M131 66 let starosti ◄ in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v kateri je bil uslužbenec ob nastanku invalidnosti.
Invalidnina znaša 70 % zadnje osnovne plače začasnega uslužbenca. Vendar pa ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.
Če je invalidnost uslužbenca posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja njegovega življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. V takih primerih se pokojninski prispevki plačajo iz proračuna bivšega delodajalca.
Če si uslužbenec namerno povzroči invalidnost, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da bo prejel samo znesek, predviden v členu 39.
Osebe, upravičene do invalidnine, imajo tudi pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov, v skladu s Prilogo VII h Kadrovskim predpisom; gospodinjski dodatek se določi na podlagi prejemnikove invalidnine.
Če pa se izkaže, da zadevne osebe ni mogoče zaposliti v ►M128 Uniji ◄ , pogodba lahko preneha pod pogojem, da se izplača znesek v višini osebnih prejemkov, ki bi se izplačali med odpovednim rokom, in, kadar je to primerno, nadomestilo za prenehanje pogodbe, predvideno v členu 47. Uporablja se tudi člen 39.
Člen 34
Upravičene osebe po umrlem uradniku, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor je to določeno v členih 35 do 38.
Če umre nekdanji uslužbenec, ki je prejemal invalidnino, ali nekdanji uslužbenec v smislu člena 2 (a), (c), (d), (e) ali (f), ki je prejemal starostno pokojnino ali je prenehal delati, preden je dopolnil upokojitveno starost, in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po umrlem uslužbencu upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.
Kadar več kot eno leto ni znano bivališče začasnega uslužbenca, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.
Člen 35
Pravica do prejemanja pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem je uslužbenec umrl ali, kjer je to primerno, prvi dan meseca po obdobju, v katerem so ►M112 preživeli zakonec ◄ , otroci ali vzdrževanci umrlega prejemali njegove prejemke po členu 70 Kadrovskih predpisov.
Člen 36
►M112 Preživeli zakonec ◄ uslužbenca je ►M112 upravičen ◄ do ►M112 družinske pokojnine ◄ v skladu s poglavjem 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Pokojnina ne sme biti nižja od 35 % zadnje uslužbenčeve osnovne mesečne plače niti nižja od zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Če umre uslužbenec v smislu ►M131 člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f) ◄ , se znesek vdovske pokojnine poveča na 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen uslužbenec, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo ali starost.
Oseba, ki prejema ►M112 družinsko pokojnino ◄ , ima pod pogoji iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom pravico do družinskih dodatkov, navedenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Vendar pa je višina otroškega dodatka enaka dvakratnemu znesku dodatka, predvidenega v členu 67(1) (b) Kadrovskih predpisov.
▼M62 —————
Člen 37
Če umre uslužbenec ali oseba, upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ki nima zakonca, upravičenega do družinske pokojnine, imajo otroci, ki se ob njegovi smrti štejejo za vzdrževane, pravico do pokojnine po starših v skladu s členom 80 Kadrovskih predpisov.
Prav tako so do pokojnine upravičeni otroci, ki izpolnjujejo navedene pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je upravičen do družinske pokojnine.
Če uslužbenec ali upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, se uporabijo določbe tretjega odstavka člena 80 Kadrovskih predpisov.
Če umre nekdanji začasni uslužbenec v smislu ►M131 člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f) ◄ , ki je prenehal delati ►M131 pred upokojitveno starostjo ◄ in je zahteval odlog izplačila starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 63 let starosti, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom upravičeni do pokojnine po starših pod enakimi pogoji, kakor jih določajo prejšnji odstavki.
Pokojnina po starših za osebo, ki se šteje kot vzdrževanec, opredeljen v členu 2(4) Priloge VII Kadrovskih predpisov, ne sme preseči dvakratnega zneska otroškega dodatka.
Če umre biološki roditelj, ki ga je nadomestil posvojitelj, se pokojnina po starših ne izplača.
Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.
Člen 38
Ob razvezi ali kadar je do družinske pokojnine upravičenih več kategorij preživelih, se pokojnina razdeli mednje, kakor predvideva poglavje 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.
Člen 38a
Pravila, ki se nanašajo na zgornje meje in razdelitev, določeno v členu 81a Kadrovskih predpisov, se uporabljajo po analogiji.
Oddelek C
Starostna pokojnina in odpravnina
Člen 39
Člen 40
Uslužbenec, ki je imenovan za uradnika ►M128 Unije ◄ , ne dobi odpravnine, predvidene v prvem odstavku člena 39.
Za izračun pokojninske dobe, kakor predvideva Priloga VIII h Kadrovskim predpisom, se upoštevajo vse dobe zaposlitve začasnega uslužbenca v ►M128 Evropski uniji ◄ .
Pokojninske pravice uslužbenca, ki uveljavi možnost, predvideno v členu 42, se za obdobje, v katerem se bili zneski odtegnjeni, sorazmerno znižajo.
Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uslužbenec v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo ►M156 2,2 % ◄ -odstotne letne obrestne obresti, ki se po postopku iz člena 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom lahko revidirajo.
Oddelek D
Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja
Člen 41
Za financiranje sistema socialne varnosti, predvidenega v oddelkih B in C, se po analogiji uporabijo določbe člena 83 ►M112 in člena 83a ◄ Kadrovskih predpisov in členov 36 in 38 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.
Člen 42
V skladu s pogoji, ki jih določi organ iz prvega odstavka člena 6, uslužbenec lahko ta organ zaprosi, da izvrši vsa plačila, ki jih mora uslužbenec poravnati za vzpostavitev ali ohranitev svojih pokojninskih pravic v svoji matični državi.
Taka plačila ne smejo preseči ►M112 dvakratne stopnje, predvidene v členu 83(2) Kadrovskih predpisov ◄ in se poravnajo iz ►M15 proračuna ►M128 Unije ◄ ◄ .
Oddelek E
Poravnavanje zahtevkov začasnih uslužbencev
Člen 43
Členi 40 do 44 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom se uporabljajo po analogiji.
Oddelek F
Plačilo dajatev
Člen 44
Člena 81a in 82 Kadrovskih predpisov ter člen 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom glede izplačil dajatev se uporabljajo po analogiji.
Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se na način, ki ga določi institucija iz člena 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, odštejejo vsi zneski, ki jih začasni uslužbenec dolguje ►M128 Uniji ◄ za zavarovanje na datum, ko postanejo pravice iz tega sistema izplačljive. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.
Oddelek G
Subrogacija v korist ►M128 Uniji ◄
Člen 44a
Določbe člena 85a Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na subrogacijo v korist ►M128 Uniji ◄ , se uporabljajo po analogiji.
POGLAVJE 7
Povrnitev preplačil
Člen 45
Uporabi se člen 85 Kadrovskih predpisov o povračilu preplačil.
POGLAVJE 8
Pritožbe
Člen 46
Naslov VII Kadrovskih predpisov o pritožbah se uporablja po analogiji.
POGLAVJE 9
Prenehanje delovnega razmerja
Člen 47
Poleg prenehanja zaradi smrti delovno razmerje začasnega uslužbenca preneha:
ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 66 let starosti ali, kadar je primerno, na datum, določen v skladu z drugim in tretjim odstavkom člena 52 Kadrovskih predpisov; ali
pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas:
na datum, naveden v pogodbi;
ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje uslužbencu ali instituciji možnost predčasnega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Za začasne uslužbence z obnovljeno pogodbo je najdaljši rok šest mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom. Če institucija odpove pogodbo, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za obdobje med datumom prenehanja dela in datumom izteka pogodbe;
kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz točke (a) člena 12(2), ob upoštevanju možnosti za odobritev izjeme v skladu z navedeno določbo. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (ii); ali
pri pogodbi za nedoločen čas:
ob koncu odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, pri čemer je najkrajši rok tri mesece in najdaljši 10 mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom; ali
kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz točke (a) člena 12(2), ob upoštevanju možnosti za odobritev izjeme v skladu navedeno določbo. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (i).
Člen 48
Institucija lahko zaposlitev za določen ali nedoločen čas prekine brez odpovednega roka:
med ali ob koncu poskusne dobe skladno s členom 14;
▼M112 —————
če uslužbenec po koncu plačanega bolniškega dopusta, predvidenega v členu 16, ne more začeti ponovno delati. V takem primeru dobi uslužbenec nadomestilo v višini osnovne plače in družinskih dodatkov za dva dni na vsak dopolnjen mesec dela.
Člen 48a
Člen 50 Kadrovskih predpisov se lahko v posameznem zakonodajnem obdobju smiselno uporabi za največ pet višjih začasnih uslužbencev političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki so v razredu AD 15 ali AD 16, če so dopolnili petinpetdeset let in imajo dvajset let delovne dobe v institucijah in imajo v zadnjem razredu vsaj dve leti in pol delovnega staža.
Člen 49
Pred prenehanjem delovnega razmerja se začasnega uslužbenca lahko začasno odstrani z delovnega mesta v skladu s ►M112 členoma 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ◄ , ki se uporablja po analogiji.
►M62 Kadar delovno razmerje preneha v skladu z odstavkom 1 ◄ , organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da:
omeji odpravnino, predvideno v členu 39, na povračilo prispevka iz člena 83 Kadrovskih predpisov, ki se mu prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti;
v celoti ali delno zadrži nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v členu 24(2).
Člen 50
Institucija razdre pogodbo o delovnem razmerju začasnega uslužbenca brez odpovednega roka, če organ iz prvega odstavka člena 6 ugotovi, da:
je ob zaposlitvi namerno predložil lažne podatke o strokovni usposobljenosti ali zahtevah iz člena 12(2) in
so bili predloženi lažni podatki, odločilni pri sprejemu na delo.
Pred prenehanjem delovnega razmerja se začasnega uslužbenca lahko začasno odstrani z delovnega mesta v skladu s ►M112 členoma 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ◄ , ki se uporablja po analogiji.
Uporabijo se določbe člena 49(2).
Člen 50a
Brez poseganja v člena 49 in 50 je začasni uslužbenec ali nekdanji začasni uslužbenec, ki je namerno ali iz velike malomarnosti kršil obveznosti iz teh pogojev za zaposlitev, disciplinsko odgovoren v skladu z naslovom VI Kadrovskih predpisov in, kjer je primerno, Prilogo IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji.
POGLAVJE 10
Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(e)
Člen 50b
Člen 50c
▼M131 —————
POGLAVJE 11
Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(f)
Člen 51
Člen 37, razen točke (b) prvega odstavka, in člen 38 Kadrovskih predpisov se smiselno uporabljata za začasne uslužbence iz člena 2(f).
Člen 52
Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 17 se začasnim uslužbencem iz člena 2(f) s pogodbo za nedoločen čas, ne glede na njihovo delovno dobo lahko odobri neplačan dopust za obdobja, ki ne presegajo enega leta.
Skupno trajanje takega dopusta ne sme preseči dvanajst let v času trajanja celotne kariere uslužbenca.
Na delovno mesto začasnega uslužbenca se lahko zaposli druga oseba.
Po izteku dopusta se začasni uslužbenec ponovno zaposli na prvem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, lahko institucija prekine zaposlitev brez predhodnega obvestila. Uslužbenec do dejanske ponovne zaposlitve ali napotitve ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov.
Člen 53
Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se zaposlijo na podlagi izbirnega postopka, ki ga organizira ena ali več agencij. Zadevni agenciji ali agencijam pri tem na njihovo zahtevo pomaga Evropski urad za izbor osebja, predvsem pri opredeljevanju vsebine preskusov in organizaciji izbirnih postopkov. Evropski urad za izbor osebja zagotovi preglednost izbirnih postopkov.
V primeru zunanjega izbirnega postopka se začasni uslužbenci iz člena 2(f) zaposlijo le v razredih SC 1 do SC2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Vendar lahko agencija po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih odobri zaposlitev v razredih AD 9, AD 10, AD 11 ali, izjemoma, v razredu AD 12 za delovna mesta z ustrezno odgovornostjo in v okviru potrjenega kadrovskega načrta. Skupno število zaposlitev v razredih AD 9 do AD 12 v agenciji ne sme preseči 20 % skupnega števila zaposlitev v funkcionalni skupini AD, izračunano v petletnem sprotnem obdobju.
Člen 54
Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se razvrstijo v naslednji višji razred izključno na podlagi izbora med uslužbenci, ki so v svojem razredu delali vsaj dve leti, potem ko se preučijo primerjalne odlike takih začasnih uslužbencev in poročila o njih. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) in člena 45(2) Kadrovskih predpisov. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere, določeni za uradnike v oddelku B Priloge I h Kadrovskim predpisom, ne smejo biti preseženi.
V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise za izvajanje tega člena.
Člen 55
Kadar začasni uslužbenec iz člena 2(f) po notranji objavi delovnega mesta zasede novo delovno mesto v isti funkcionalni skupini, ne sme biti razvrščen v nižji razred ali stopnjo od razreda ali stopnje njegovega prejšnjega delovnega mesta, če je njegov razred eden od razredov, določenih v objavi prostega delovnega mesta.
Enake določbe se smiselno uporabljajo, kadar začasni uslužbenec sklene novo pogodbo z agencijo neposredno po izteku prejšnje pogodbe za takega začasnega uslužbenca pri drugi agenciji.
Člen 56
V skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise o postopkih, ki urejajo zaposlovanje in uporabo začasnih uslužbencev iz člena 2(f).
▼M131 —————
NASLOV IV
POGODBENI USLUŽBENCI
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 79
Člen 80
Vrsta dela in ustrezne funkcionalne skupine so navedene v naslednji tabeli:
Funkcionalna skupina |
Razredi |
Naloge |
IV |
13 do 18 |
Upravno-administrativne, svetovalne, jezikovne in enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |
III |
8 do 12 |
Izvedbene naloge, naloge pri pripravi osnutkov, računovodske in druge enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |
II |
4 do 7 |
Pisarniške in tajniške naloge, naloge pisarniškega poslovanja in druge enakovredne naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |
I |
1 do 3 |
Fizične in upravno-administrativne naloge podpornih storitev, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev. |
POGLAVJE 2
PRAVICE IN OBVEZNOSTI
Člen 81
Smiselno se uporablja člen 11.
POGLAVJE 3
POGOJI ZA ZAPOSLITEV
Člen 82
Za zaposlitev pogodbenega uslužbenca se zahteva vsaj:
uspešno zaključeno obvezno izobraževanje za funkcionalno skupino I;
za funkcionalni skupini II in III:
z diplomo potrjena višja izobrazba ali
z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanja in ustrezne vsaj tri letne poklicne izkušnje ali
kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni;
za funkcionalno skupino IV:
izobrazba, ki ustreza vsaj tri letnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali
kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.
Pogodbeni uslužbenec se lahko zaposli, le če:
je državljan ene od držav članic in uživa vse državljanske pravice, razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo;
je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;
predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;
je fizično sposoben opravljati delo; in
Člen 83
Pred zaposlitvijo pogodbeni uslužbenec opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki potrdi, da izpolnjuje zahteve iz člena 82(3)(d).
Smiselno se uporablja člen 33 Kadrovskih predpisov.
Člen 84
Če pogodbeni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov, ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne sme presegati 15 mesecev.
Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se pogodbeni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se pogodbenega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.
Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.
Pogodbeni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.
Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka in informacij v zvezi z ravnanjem pogodbenega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.
POGLAVJE 4
POSEBNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE IZ ČLENA 3A
Člen 85
Obdobja, zajeta v pogodbi pogodbenega uslužbenca iz člena 3b, se pri sklepanju ali obnovitvi pogodb po tem členu ne upoštevajo.
Člen 86
Pogodbeni uslužbenci iz člena 3a se zaposlijo samo v
razredih 13, 14 ali 16 funkcionalne skupine IV,
razredih 8, 9 ali 10 funkcionalne skupine III,
razredu 4 ali 5 funkcionalne skupine II,
razredu 1 funkcionalne skupine I.
Pri razvrščanju pogodbenih uslužbencev v razrede vsake od funkcionalnih skupin se upoštevajo kvalifikacije in izkušnje zadevnih oseb. Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se lahko upoštevajo v ►M128 Uniji ◄ prevladujoči pogoji na trgu dela. Pogodbeni uslužbenec se zaposli na prvi stopnji svojega razreda. ►M131 Vendar pa se za pogodbene uslužbence, zaposlene v razredu 1, smiselno uporablja drugi odstavek člena 32 Kadrovskih predpisov. ◄
V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi za izvajanje tega odstavka.
Pogodbeni uslužbenec, ki zasede delovno mesto v višji funkcionalni skupini, se razporedi v tak razred in stopnjo, da so njegovi osebni prejemki vsaj enaki tistim, da katerih je bil upravičen po prejšnji pogodbi.
Enake določbe se uporabljajo za pogodbenega uslužbenca, ki sklene novo pogodbo z institucijo ali organom takoj po predhodni pogodbi z drugo institucijo ali organom.
Člen 87
POGLAVJE 5
POSEBNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE IZ ČLENA 3B
Člen 88
V primeru pogodbenih uslužbencev iz člena 3b:
se pogodbe sklepajo za določen čas; lahko so obnovijo;
dejansko trajanje zaposlitve v instituciji, vključno z vsemi obnovitvami pogodbe, ne sme preseči ►M131 šestih let ◄ .
Obdobja, zajeta v pogodbi pogodbenega uslužbenca iz člena 3a, se pri sklepanju ali obnovitvi pogodb po tem členu ne upoštevajo.
Člen 89
Člen 90
Z odstopanjem od določb tega naslova veljajo za konferenčne tolmače, ki jih zaposli Evropski parlament ali Komisija v imenu institucij in organov ►M128 Unije ◄ , pogoji, določeni v Sporazumu, ki so ga dne 28. julija 1999 sklenili Evropski parlament, Komisija in Sodišče ►M128 Evropske unije ◄ v imenu institucij na eni strani in združenja, ki zastopajo stroko, na drugi strani.
Spremembe navedenega sporazuma, potrebne zaradi začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 ( 29 ), se sprejmejo pred 31. decembrom 2006 v skladu s postopkom, določenim v členu 78. Spremembe navedenega sporazuma po 31. decembru 2006 sprejmejo institucije sporazumno.
POGLAVJE 6
DELOVNI POGOJI
Člen 91
Smiselno se uporabljajo členi od 16 do 18.
Drugi stavek člena 55(4) Kadrovskih predpisov se ne uporablja smiselno za pogodbene uslužbence.
Pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin III in IV nimajo pravice do nadomestila ali plačila za nadurno delo.
V skladu s pogoji iz Priloge VI Kadrovskih predpisov imajo pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin I in II, ki so opravili nadurno delo, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so opravili nadurno delo.
POGLAVJE 7
PREJEMKI IZ DELA IN STROŠKI
Člen 92
Ob upoštevanju sprememb, določenih v členih 93 in 94, se smiselno uporabljajo členi 19 do 27.
Člen 93
Lestvica osnovnih plač je predvidena v naslednji tabeli:
FUNKCIJA |
1.1.2024 |
STOPNJE |
||||||
SKUPINE |
RAZREDI |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
IV |
18 |
7 606,70 |
7 764,89 |
7 926,34 |
8 091,20 |
8 259,48 |
8 431,23 |
8 606,54 |
|
17 |
6 723,02 |
6 862,80 |
7 005,52 |
7 151,22 |
7 299,93 |
7 451,73 |
7 606,70 |
|
16 |
5 941,96 |
6 065,52 |
6 191,66 |
6 320,42 |
6 451,87 |
6 586,06 |
6 723,02 |
|
15 |
5 251,63 |
5 360,85 |
5 472,35 |
5 586,15 |
5 702,33 |
5 820,89 |
5 941,96 |
|
14 |
4 641,55 |
4 738,07 |
4 836,61 |
4 937,18 |
5 039,89 |
5 144,65 |
5 251,63 |
|
13 |
4 102,30 |
4 187,63 |
4 274,71 |
4 363,63 |
4 454,35 |
4 546,99 |
4 641,55 |
III |
12 |
5 251,57 |
5 360,77 |
5 472,27 |
5 586,05 |
5 702,19 |
5 820,78 |
5 941,82 |
|
11 |
4 641,52 |
4 738,01 |
4 836,54 |
4 937,11 |
5 039,79 |
5 144,58 |
5 251,57 |
|
10 |
4 102,29 |
4 187,60 |
4 274,69 |
4 363,60 |
4 454,32 |
4 546,96 |
4 641,52 |
|
9 |
3 625,74 |
3 701,14 |
3 778,11 |
3 856,69 |
3 936,89 |
4 018,73 |
4 102,29 |
|
8 |
3 204,55 |
3 271,19 |
3 339,23 |
3 408,65 |
3 479,55 |
3 551,89 |
3 625,74 |
II |
7 |
3 625,66 |
3 701,09 |
3 778,05 |
3 856,62 |
3 936,87 |
4 018,73 |
4 102,30 |
|
6 |
3 204,41 |
3 271,03 |
3 339,08 |
3 408,53 |
3 479,42 |
3 551,79 |
3 625,66 |
|
5 |
2 832,07 |
2 890,96 |
2 951,10 |
3 012,49 |
3 075,13 |
3 139,11 |
3 204,41 |
|
4 |
2 503,00 |
2 555,07 |
2 608,22 |
2 662,47 |
2 717,84 |
2 774,37 |
2 832,07 |
I |
3 |
3 083,51 |
3 147,49 |
3 212,83 |
3 279,50 |
3 347,55 |
3 417,05 |
3 487,98 |
|
2 |
2 725,95 |
2 782,52 |
2 840,28 |
2 899,22 |
2 959,40 |
3 020,83 |
3 083,51 |
|
1 |
2 409,87 |
2 459,90 |
2 510,93 |
2 563,03 |
2 616,24 |
2 670,53 |
2 725,95 |
Člen 94
Ne glede na člen 24(3) nadomestilo za nastanitev, predvideno v odstavku 1, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v odstavku 2 navedenega člena, ne smeta biti nižja od:
POGLAVJE 8
PREJEMKI SOCIALNE VARNOSTI
Oddelek A
Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, prejemki socialne varnosti
Člen 95
Smiselno se uporablja člen 28. Vendar pa se člen 72(2) in (2a) Kadrovskih predpisov ne uporablja za pogodbenega uslužbenca, ki je do ►M131 upokojitvene starosti ◄ delal v ►M128 Uniji ◄ , razen če ni bil več kot tri leta zaposlen kot pogodbeni uslužbenec.
Člen 96
Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je po prenehanju delavnega razmerja v instituciji ►M128 Unije ◄ brezposeln in:
od ►M128 Unije ◄ ne prejema starostne pokojnine ali invalidnine,
mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi odstopa ali razveljavitve pogodbe iz disciplinskih razlogov,
je dopolnil najmanj šest mesecev dela,
prebiva v državi članici
ima po spodaj določenih pogojih pravico do mesečnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnost po nacionalnem sistemu, mora to prijaviti instituciji, kjer je bil zaposlen, ki o tem takoj obvesti Komisijo. V takih primerih se znesek teh nadomestil odšteje od nadomestila, izplačanega po odstavku 3.
Nekdanji pogodbeni uslužbenec pridobi pravico do tega nadomestila za primer brezposelnosti, če:
je na lastno zahtevo vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve pri službi za zaposlovanje države članice, kjer stalno prebiva;
izpolnjuje zakonske obveznosti navedene države članice za osebe, ki po tej zakonodaji prejemajo nadomestilo za primer brezposelnosti;
vsak mesec pošlje instituciji, kjer je bil zaposlen, potrdilo pristojne nacionalne službe za zaposlovanje o tem, ali izpolnjuje obveznosti in pogoje iz (a) in (b), institucija pa potrdilo takoj pošlje Komisiji.
V primeru bolezni, nesreče, materinstva, invalidnosti, ali v podobnih primerih, ali če pristojni nacionalni organ odobri oprostitev, ►M128 Unija ◄ lahko dodeli ali še naprej izplačuje nadomestilo, tudi če obveznosti po nacionalni zakonodaji iz točke b niso izpolnjene.
Komisija pridobi mnenje odbora strokovnjakov in nato sprejme predpise, potrebne za izvajanje tega člena.
Nadomestilo za primer brezposelnosti se določi glede na osnovno plačo, ki jo je imel nekdanji pogodbeni uslužbenec ob prenehanju delovnega razmerja. Višina nadomestila znaša:
60 % osnovne plače za prvih 12 mesecev,
45 % osnovne plače od 13. do 24. meseca,
30 % osnovne plače od 25. do 36. meseca.
Razen v začetnem šestmesečnem obdobju, v katerem se uporablja nižja, ne pa višja spodaj določena meja, tako izračunani zneski ne smejo biti nižji od ►M157 1 307,99 EUR (spodnja meja) ◄ in ne višji od ►M157 2 615,94 EUR (zgornja meja) ◄ . Te meje se ►M131 posodabljajo ◄ na enak način kot plačne lestvice, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.
Zadevna oseba mora prijaviti vse dodatke iste vrste, ki se njej ali zakoncu izplačujejo iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od tistih, ki se izplačujejo na podlagi tega člena.
Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima, kakor predvideva člen 72 Kadrovskih predpisov, pravico do zdravstvenega zavarovanja brez plačila prispevka.
Člen 97
Smiselno se uporablja člen 74 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na dotacijo ob rojstvu otroka, in člen 75 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na obveznost institucije, da prevzame stroške iz navedenega člena.
Člen 98
Člen 76 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na darila, posojila ali predplačila, se med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ali po njenem izteku smiselno uporablja za pogodbenega uslužbenca, če zaradi hude dolgotrajne bolezni ali nesreče v času zaposlitve ni zmožen za delo in dokaže, da take bolezni ali nesreče ne pokriva drug sistem socialne varnosti.
Oddelek B
Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti
Člen 99
Pogodbeni uslužbenci so med zaposlitvijo zavarovani za primer smrti ali invalidnosti v skladu z naslednjimi določbami.
Izplačila in pravice, predvidene v tem oddelku, mirujejo, če se na podlagi teh Pogojev za zaposlitev začasno prekine izplačilo uslužbenčevih osebnih prejemkov.
Člen 100
Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je pogodbeni uslužbenec bolan ali invalid, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, odloči, da začne uslužbenec uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od datuma nastopa dela v instituciji.
Pogodbeni uslužbenec se na to odločitev lahko pritoži invalidski komisiji, predvideni v odstavku 1(b) člena 9 Kadrovskih predpisov.
Člen 101
Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52 Kadrovskih predpisov. Če se prejemnik invalidnine upokoji preden dopolni ►M131 66 let starosti ◄ in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v kateri je bil pogodbeni uslužbenec ob nastanku invalidnosti.
Člen 102
Če pa se izkaže, da zadevne osebe ni mogoče zaposliti v ►M128 Uniji ◄ , pogodba lahko preneha pod pogojem, da se izplača znesek v višini osebnih prejemkov, ki bi se izplačali med odpovednim rokom, in, kadar je to primerno, nadomestilo za prenehanje pogodbe, predvideno v členu 47. Uporabi se tudi člen 109.
Člen 103
Člen 104
Pravica do prejemanja pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem je uslužbenec umrl ali, kjer je to primerno, prvi dan meseca po obdobju, v katerem so vdova, otroci ali vzdrževanci umrlega prejemali njegove prejemke po členu 70 Kadrovskih predpisov.
Člen 105
Preživeli zakonec pogodbenega uslužbenca je upravičen do družinske pokojnine v skladu s poglavjem 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Pokojnina ne sme biti nižja od 35 % zadnje osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca niti nižja od osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. Ob smrti pogodbenega uslužbenca se znesek družinske pokojnine zviša na 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala pogodbenemu uslužbencu, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje, ne glede na delovno dobo ali starost.
Oseba, ki prejema družinsko pokojnino, ima pod pogoji iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Otroški dodatek pa je v višini dvakratnega zneska dodatka, predvidenega v členu 67(1)(b) Kadrovskih predpisov.
Člen 106
Člen 107
Ob razvezi ali kadar je do družinske pokojnine upravičenih več kategorij preživelih, se pokojnina razdeli mednje, kakor predvideva poglavje 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.
Člen 108
Smiselno se uporabljajo pravila, ki se nanašajo na zgornje meje in razdelitev, določeno v členu 81a Kadrovskih predpisov.
Oddelek C
Starostna pokojnina in odpravnina
Člen 109
Člen 110
Za izračun pokojninske dobe, kakor predvideva Priloga VIII h Kadrovskim predpisom, se upoštevajo vse dobe zaposlitve pogodbenega uslužbenca v ►M128 Evropski uniji ◄ .
Oddelek D
Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja
Člen 111
Za financiranje sistema socialne varnosti, predvidenega v oddelkih B in C, se smiselno uporabljajo določbe členov 83 in 83a Kadrovskih predpisov ter členov 36 in 38 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.
Člen 112
V skladu s pogoji, ki jih določi institucija, lahko pogodbeni uslužbenec zahteva, da institucija opravi vsa plačila, potrebna za vzpostavitev ali ohranitev njegovih pokojninskih pravic, zavarovanja za primer brezposelnosti, invalidskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja v državi, v kateri je bil nazadnje vključen v take sisteme. Pogodbeni uslužbenec v času plačevanja teh prispevkov ne uživa ugodnosti sistema zdravstvenega zavarovanja ►M128 Unije ◄ . V času plačevanja teh prispevkov pogodbeni uslužbenec tudi ni vključen v sistema ►M128 Unije ◄ za življenjsko zavarovanje in zavarovanje za primer invalidnosti in ne pridobiva pravic po sistemu ►M128 Unije ◄ za zavarovanje za primer brezposelnosti in pokojninsko zavarovanje.
Dejansko tako plačevanje za nobenega pogodbenega uslužbenca ne sme trajati dlje od šestih mesecev. Vendar pa institucija lahko odloči, da to obdobje podaljša na eno leto. Plačila bremenijo proračun ►M128 Unije ◄ . Plačila za vzpostavitev ali ohranitev pokojninskih pravic ne smejo presegati dvakratne stopnje, predvidene v členu 83(2) Kadrovskih predpisov.
Oddelek E
Poravnavanje zahtevkov pogodbenih uslužbencev
Člen 113
Smiselno se uporabljajo členi 40 do 44 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.
Oddelek F
Izplačevanje dajatev
Člen 114
Oddelek G
Subrogacija v korist ►M128 Unije ◄
Člen 115
Smiselno se uporabljajo določbe člena 85a Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na subrogacijo v korist ►M128 Unije ◄ .
POGLAVJE 9
POVRNITEV NEUPRAVIČENIH PLAČIL
Člen 116
Uporabljajo se določbe člena 85 Kadrovskih predpisov o povrnitvi neupravičenih plačil.
POGLAVJE 10
PRITOŽBE
Člen 117
Smiselno se uporabljajo določbe naslova VII Kadrovskih predpisov o pritožbah.
POGLAVJE 11
POSEBNE IN IZJEMNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE, KI DELAJO V TRETJI DRŽAVI
Člen 118
Za pogodbene uslužbence, ki delajo v tretji državi, se smiselno uporablja Priloga X h Kadrovskim predpisom. Vendar pa se člen 21 navedene priloge uporablja samo, če je pogodba sklenjena vsaj za obdobje enega leta.
POGLAVJE 12
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
Člen 119
Za pogodbene uslužbence se smiselno uporabljajo členi 47 do 50a.
V primeru disciplinskega postopka proti pogodbenemu uslužbencu ima disciplinska komisija iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom in člena 49 teh Pogojev za zaposlitev dva dodatna člana, ki sta iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni pogodbeni uslužbenec. Ta dva dodatna člana se imenujeta skladno s priložnostnim postopkom, o katerem se dogovorita organ iz prvega odstavka člena 6 teh Pogojev za zaposlitev in odbor uslužbencev.
NASLOV ►M112 V ◄
LOKALNI USLUŽBENCI
Člen ►M112 120 ◄
Ob upoštevanju določb tega naslova določa pogoje za zaposlovanje lokalnih uslužbencev zlasti:
način zaposlovanja in prekinitev pogodbe,
dopust in
osebne prejemke
►M131 organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ skladno z veljavnimi predpisi in prakso v kraju, v katerem opravljajo delo.
Člen 121
Kar zadeva socialno varnost, institucija plačuje prispevke delodajalcev za socialno varnost po veljavnih predpisih v kraju, v katerem uslužbenec ali uslužbenka opravlja delo, razen če sporazum o sedežu ne določa drugače. Institucija vzpostavi samostojen ali dopolnilen sistem socialne varnosti za države, v katerih lokalni sistemi ne obstajajo ali ne zagotavljajo zadostnega kritja.
Člen 122
Vse spore med institucijo in lokalnim uslužbencem, zaposlenim v tretji državi, se predloži arbitražni komisiji v skladu s pogoji, opredeljenimi v klavzuli o arbitraži iz delavčeve pogodbe.
NASLOV ►M112 VI ◄
STROKOVNI SVETOVALCI
Člen ►M112 123 ◄
Pred sklenitvijo pogodbe o predlaganih osebnih prejemkih izmenja stališča s pristojnim proračunskim organom, če v enem mesecu po datumu obvestila tako zahteva član tega organa ali zadevna institucija.
Člen 124
Smiselno se uporabljajo členi 1c, 1d, 11, 11a, 12 in 12a, prvi odstavek člena 16, členi 17, 17a, 19, 22, 22a in 22b, ►M128 člen 23 ◄ in drugi odstavek člena 25 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov ter člena 90 in 91 Kadrovskih predpisov glede pritožb.
▼M112 —————
NASLOV VII
PARLAMENTARNI POMOČNIKI
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 125
Člen 126
Z odstopanjem od člena 7 so načini avtonomnega zastopanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov določeni v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1), pri čemer se upošteva, da se med zakonitim zastopanjem osebja in avtonomnim zastopanjem pomočnikov vzpostavi uradna povezava.
POGLAVJE 2
Pravice in obveznosti
Člen 127
Smiselno se uporabljajo členi 11 do 26a Kadrovskih predpisov. Ob doslednem upoštevanju zlasti posebne narave funkcij in nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in vzajemnega zaupanja, ki mora biti značilno za njihov službeni odnos s poslancem ali poslanci Evropskega parlamenta, ki jim pomočniki pomagajo, izvedbeni ukrepi v zvezi s tem področjem, sprejeti skladno s členom 125(1), upoštevajo posebno naravo službenega odnosa med poslancem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom.
POGLAVJE 3
Pogoji za zaposlitev
Člen 128
Poslanec(-ci) Evropskega parlamenta izbere(-jo) akreditiranega parlamentarnega pomočnika, ki mu (jim) bo pomagal. Brez poseganja v dodatne pogoje, ki so lahko predpisani z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1), se pomočnika lahko zaposli, če:
je državljan ene od držav članic ►M128 Unije ◄ , razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;
je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;
predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;
je fizično sposoben opravljati delo;
ima:
z diplomo potrjeno višjo izobrazbo;
z diplomo potrjeno srednješolsko izobrazbo, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanje, in ustrezne vsaj triletne delovne izkušnje, ali
kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali delovne izkušnje na enakovredni ravni.
Člen 129
Člen 130
POGLAVJE 4
Delovni pogoji
Člen 131
POGLAVJE 5
Prejemki iz dela in stroški
Člen 132
Razen v primeru nasprotnih določb iz členov 133 in 134 se člen 19, člen 20(1) do (3) ter člen 21 Pogojev za zaposlitev in člen 16 Priloge VII h Kadrovskim predpisom glede osebnih prejemkov in povračila stroškov uporabljajo smiselno. Pogoji za povračilo stroškov službenih potovanj so določeni v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1).
Člen 132a
Akreditiranim parlamentarnim pomočnikom se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) in na izrecno zahtevo posameznega poslanca ali poslancev, ki mu oziroma jim pomagajo, samo enkrat izplača bodisi nadomestilo za nastanitev bodisi za selitev ob prenehanju zaposlitve, ki se izplača iz nadomestila za parlamentarno pomoč poslancu, in sicer na podlagi dokazila, da so morali spremeniti kraj prebivališča. Znesek nadomestila ne presega mesečne osnovne plače pomočnika.
Člen 133
Lestvica osnovnih plač je določena v naslednji tabeli:
Razred |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
Osnovna plača za polni delovni čas |
2 192,06 |
2 553,75 |
2 768,79 |
3 001,97 |
3 254,74 |
3 528,84 |
3 826,02 |
Razred |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
Osnovna plača za polni delovni čas |
4 148,23 |
4 497,54 |
4 876,26 |
5 286,90 |
5 732,14 |
6 214,82 |
6 738,18 |
Razred |
15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
|
|
Osnovna plača za polni delovni čas |
7 305,60 |
7 920,81 |
8 587,84 |
9 311,00 |
10 095,12 |
|
|
Člen 134
Z odstopanjem od zadnjega pododstavka člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom izselitveni dodatek ne sme biti nižji od ►M157 473,83 EUR ◄ .
POGLAVJE 6
Socialna varnost
Člen 135
Razen v primeru nasprotnih določb iz člena 136 se členi 95 do 115, ki se nanašajo na prejemke socialne varnosti, uporabljajo smiselno.
Člen 136
POGLAVJE 7
Povrnitev neupravičenih plačil
Člen 137
Določbe člena 85 Kadrovskih predpisov o povrnitvi neupravičenih plačil se uporabljajo smiselno.
POGLAVJE 8
Pritožbe
Člen 138
Smiselno se uporabljajo določbe iz naslova VII Kadrovskih predpisov o pritožbah. Z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) se lahko določijo dopolnilna pravila o notranjih postopkih.
POGLAVJE 9
Prenehanje delovnega razmerja
Člen 139
Delovno razmerje akreditiranega parlamentarnega pomočnika preneha zaradi smrti in:
na datum, naveden v pogodbi, kot določa člen 130(1);
ob koncu meseca, v katerem akreditirani parlamentarni pomočnik dopolni 66 let starosti ali, izjemoma, na datum, določen v skladu z drugim in tretjim odstavkom člena 52 Kadrovskih predpisov;
v primeru pomočnika, ki se ga zaposli za pomoč enemu poslancu Evropskega parlamenta v skladu s členom 128(2), ob koncu meseca, v katerem se je končal mandat poslanca, bodisi zaradi njegove smrti, odstopa ali iz kakšnega drugega razloga;
ob upoštevanju dejstva, da je zaupanje temelj službenega odnosa med poslancem in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu, ki nastopa na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil akreditirani parlamentarni pomočnik zaposlen, možnost predčasne prekinitve pogodbe. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom;
kadar akreditirani parlamentarni pomočnik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 128(2)(a), ob upoštevanju možne izjeme, dovoljene po navedenem členu. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (d).
Posebne določbe v zvezi z disciplinskim postopkom so določene v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1).
NASLOV ►M124 VIII ◄
PREHODNE DOLOČBE
▼M112 —————
Člen ►M124 140 ◄
Brez poseganja v druge določbe Pogojev za zaposlitev določa Priloga k Pogojem za zaposlitev prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene po pogodbi iz teh Pogojev za zaposlitev.
NASLOV ►M124 IX ◄
KONČNE DOLOČBE
Člen ►M124 141 ◄
►M124 Ob upoštevanju člena 142 ◄ sprejme splošne določbe za uveljavitev teh pogojev za zaposlitev ►M131 organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev in odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10 Kadrovskih predpisov.
Upravne službe institucij ►M128 Unije ◄ se posvetujejo, da zagotovijo enotno uporabo teh pogojev za zaposlitev.
Člen ►M124 142 ◄
Splošne določbe za uveljavitev Kadrovskih predpisov iz člena 110 teh predpisov se uporabljajo za uslužbence, vključene v te pogoje za zaposlitev, če se določbe navedenih predpisov zaradi teh pogojev za zaposlitev uporabljajo za te uslužbence.
Člen 142a
Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.
PRILOGA
Prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence iz Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev
Člen 1
V času od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 se v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev:
v prvi alinei točke (b) člena 3 „funkcionalne skupine strokovni sodelavci (AST)“ nadomesti s „kategoriji B in C“;
v drugi alinei točke (b) člena 3 se besedilo „funkcionalne skupine upravljavci (AD)“ nadomesti s „kategorije A“, „AD 16 ali AD 15“ se nadomesti z „A*16 ali A*15“, besedilo „AD 15 ali AD 14“ pa se nadomesti z „A*15 ali A*14“.
Člen 2
Člen 3
Pet let po 1. maju 2004 lahko lokalni ali pogodbeni uslužbenci Generalnega sekretariata Sveta, ki so imeli v sekretariatu pred 1. majem 2004 status lokalnega uslužbenca, sodelujejo na notranjih natečajih Sveta pod enakimi pogoji kot uradniki in začasni uslužbenci institucije.
Člen 4
Pogodbe, ki so jih pogodbeni uslužbenci iz člena 2(d) Pogojev za zaposlitev sklenili za določen čas in so na dan 1. maja 2004 veljavne, se lahko obnovijo. Če je bila pogodba že enkrat obnovljena, se nova pogodba sklene za nedoločen čas. Veljavne pogodbe, sklenjene z začasnimi uslužbenci iz člena 2(d) Pogojev za zaposlitev za nedoločen čas, ostanejo nespremenjene.
Člen 5
Člen 6
Z učinkom od 1. januarja 2014 se pogodbe začasnih uslužbencev, za katere se uporablja člen 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in ki so bili 31. decembra 2013 zaposleni v agenciji, brez izbirnega postopka spremenijo v pogodbe v skladu s točko (f) člena 2 teh pogojev za zaposlitev. Pogoji pogodbe sicer ostanejo nespremenjeni. Ta odstavek se ne uporablja za pogodbe začasnih uslužbencev, ki so zaposleni kot vodje agencij ali namestniki vodij agencij, kot je navedeno v aktu Unije o ustanovitvi agencije, ali za uradnike, ki so bili v interesu službe napoteni v agencijo.
( 1 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni za leto 2014 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2014.
( 2 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni za leto 2016 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2016.
( 3 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni v letu 2018 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2018.
( 4 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni v letu 2018 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2018.
( *1 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni v letu 2019 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2019.
( 5 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni v letu 2020 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2020.
( 6 ) V skladu s poročilom Eurostata z referenčno oznako Ares(2022)3565929 z dne 10. maja 2022 o vmesni posodobitvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov EU
( 7 ) Poročilo Eurostata z dne 28. oktobra 2022 o letni posodobitvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov EU za leto 2022 v skladu s členoma 64 in 65 ter Prilogo XI h KP, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropske unije, s katero se 1. julija 2022 prilagodijo osebni prejemki aktivnega osebja in pokojnine upokojenih uslužbencev ter s katero se 1. julija 2022 posodobijo korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za osebne prejemke aktivnega osebja, ki dela v krajih zaposlitve znotraj EU in zunaj nje, za pokojnine upokojenih uslužbencev glede na njihovo državo stalnega prebivališča ter za pokojninske transferje (Ares(2022)7485371).
( 8 ) V skladu s poročilom Eurostata z referenčno oznako Ares(2023)3417031 z dne 16. maja 2023 o vmesni posodobitvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov EU.
( 9 ) Poročilo Eurostata z dne 27. oktobra 2023 o letni posodobitvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov EU za leto 2023 v skladu s členoma 64 in 65 ter Prilogo XI h KP, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropske unije, s katero se 1. julija 2023 prilagodijo osebni prejemki aktivnega osebja in pokojnine upokojenih uslužbencev ter s katero se 1. julija 2023 posodobijo korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za osebne prejemke aktivnega osebja, ki dela v krajih zaposlitve znotraj EU in zunaj nje, za pokojnine upokojenih uslužbencev glede na njihovo državo stalnega prebivališča ter za pokojninske transferje (Ares(2023)7336768).
( 10 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni pokojninskega sistema za evropske uradnike v letu 2023 z dne 5. septembra 2023.
( 11 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni pokojninskega sistema za evropske uradnike v letu 2023 z dne 5. septembra 2023.
( 12 ) V skladu s poročilom Eurostata z referenčno oznako Ares(2024)3646915 z dne 21. maja 2024 o vmesni posodobitvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov EU.
( 13 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
( 14 ) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1).
( 15 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).
( 16 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).
( 17 ) Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 z dne 4. decembra 1972 o uvedbi posebnih in začasnih ukrepov pri zaposlovanju uradnikov Evropskih skupnosti zaradi pristopa novih držav članic in za prenehanje dela uradnikov teh Skupnosti (UL L 272, 5.12.1972, str. 1).
( 18 ) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 z dne 4. junija 1973 o uvedbi posebnih začasnih ukrepov za uradnike Evropskih Skupnosti, ki so plačani iz skladov za raziskave in investicije (UL L 155, 11.6.1973, str. 1).
( 19 ) UL L 201, 3.8.2010, str. 30.
►M112 ( 20 ) UL L 181, 28.6.1989, str. 2. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98 (UL L 307, 17.11.1998, str. 1).
( 21 ) UL L 264, 2.10.2002, str. 1.
( 22 ) UL L 264, 2.10.2002, str. 5.
( 23 ) UL L 264, 2.10.2002, str. 9. ◄
( 24 ) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
( 25 ) Uredba (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL L 287, 29.10.2013, str. 15).
( 26 ) UL L 280, 23.11.1995, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, Euratom, ESPJ) št. 2458/98 (UL L 307, 17.11.1998, str. 1).
( 27 ) UL L 280, 23.11.1995, str. 4. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98.
( 28 ) UL L 262, 7.10.2005, str. 1.
( 29 ) UL L 124, 27.4.2004, str. 1.