This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01993R2454-20140101
Commission Regulation (EEC) No 2454/93 of 2 July 1993 laying down provisions for the implementation of Council Regulation (EEC) No 2913/92 establishing the Community Customs Code
Consolidated text: Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti
1993R2454 — SL — 01.01.2014 — 019.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA KOMISIJE (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 335 |
1 |
31.12.1993 |
||
|
L 82 |
15 |
25.3.1994 |
||
|
L 162 |
1 |
30.6.1994 |
||
|
L 235 |
6 |
9.9.1994 |
||
|
L 346 |
1 |
31.12.1994 |
||
|
L 171 |
8 |
21.7.1995 |
||
|
L 70 |
4 |
20.3.1996 |
||
|
L 218 |
1 |
28.8.1996 |
||
|
L 289 |
1 |
12.11.1996 |
||
|
L 9 |
1 |
13.1.1997 |
||
|
L 17 |
28 |
21.1.1997 |
||
|
L 196 |
31 |
24.7.1997 |
||
|
L 7 |
3 |
13.1.1998 |
||
|
L 212 |
18 |
30.7.1998 |
||
|
L 10 |
1 |
15.1.1999 |
||
|
L 65 |
1 |
12.3.1999 |
||
|
L 197 |
25 |
29.7.1999 |
||
|
L 188 |
1 |
26.7.2000 |
||
|
L 330 |
1 |
27.12.2000 |
||
|
L 141 |
1 |
28.5.2001 |
||
|
L 68 |
11 |
12.3.2002 |
||
|
L 134 |
1 |
29.5.2003 |
||
|
L 187 |
16 |
26.7.2003 |
||
|
L 343 |
1 |
31.12.2003 |
||
|
L 139 |
1 |
2.6.2005 |
||
|
L 148 |
5 |
11.6.2005 |
||
|
L 38 |
11 |
9.2.2006 |
||
|
L 70 |
35 |
9.3.2006 |
||
|
L 360 |
64 |
19.12.2006 |
||
|
L 362 |
1 |
20.12.2006 |
||
|
L 62 |
6 |
1.3.2007 |
||
|
L 329 |
1 |
6.12.2008 |
||
|
L 98 |
3 |
17.4.2009 |
||
|
L 125 |
6 |
21.5.2009 |
||
|
L 51 |
2 |
2.3.2010 |
||
|
L 52 |
28 |
3.3.2010 |
||
|
L 60 |
9 |
10.3.2010 |
||
|
L 125 |
10 |
21.5.2010 |
||
|
L 307 |
1 |
23.11.2010 |
||
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 756/2012 z dne 20. avgusta 2012 |
L 223 |
8 |
21.8.2012 |
|
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1101/2012 z dne 26. novembra 2012 |
L 327 |
18 |
27.11.2012 |
|
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1159/2012 z dne 7. decembra 2012 |
L 336 |
1 |
8.12.2012 |
|
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1180/2012 z dne 10. decembra 2012 |
L 337 |
37 |
11.12.2012 |
|
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 58/2013 z dne 23. januarja 2013 |
L 21 |
19 |
24.1.2013 |
|
|
L 158 |
74 |
10.6.2013 |
||
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 530/2013 z dne 10. junija 2013 |
L 159 |
1 |
11.6.2013 |
|
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1063/2013 z dne 30. oktobra 2013 |
L 289 |
44 |
31.10.2013 |
|
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1076/2013 z dne 31. oktobra 2013 |
L 292 |
1 |
1.11.2013 |
|
|
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1099/2013 z dne 5. novembra 2013 |
L 294 |
40 |
6.11.2013 |
|
spremenjena z:
|
C 241 |
21 |
29.8.1994 |
||
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
popravljena z:
|
Opomba: Ta konsolidirana različica vsebuje sklicevanja na evropsko obračunsko enoto in/ali eku, kar se od 1. januarja 1999 praviloma razume kot sklicevanje na euro – Uredba Sveta (EGS) št. 3308/80 (UL L 345, 20.12.1980, str. 1) in Uredba Sveta (ES) št. 1103/97 (UL L 162, 19.6.1997, str. 1). |
UREDBA KOMISIJE (EGS) št. 2454/93
z dne 2. julija 1993
o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92
o carinskem zakoniku Skupnosti
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti ( 1 ), v nadaljevanju „zakonik“, in zlasti člena 249 Uredbe,
ker je zakonik v enem samem pravnem instrumentu povzel obstoječo carinsko zakonodajo; ker je zakonik istočasno povzročil spremembe te zakonodaje, zato da bi jo naredil bolj usklajeno, enostavno in popolno; ker zakonik na ta način oblikuje popolno zakonodajo Skupnosti na tem področju;
ker enaki razlogi, ki so povzročili sprejetje zakonika, veljajo tudi za izvedbene predpise na področju carin; ker je zato določbe o izvajanju carinske zakonodaje, ki so trenutno zajete v mnogih uredbah in direktivah Skupnosti, treba združiti v eno samo uredbo;
ker mora tako določen zakonik za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti vsebovati obstoječe izvedbene predpise na področju carin; ker pa je treba ob upoštevanju pridobljenih izkušenj:
— z nekaterimi spremembami uskladiti te predpise z določbami zakonika,
— razširiti področje uporabe nekaterih določb, ki so zdaj omejene na določene carinske postopke, in tako upoštevati splošno področje uporabe zakonika,
— natančno določiti nekatere predpise zaradi večje pravne varnosti pri njihovi uporabi;
ker se opravljene spremembe nanašajo predvsem na določbe o carinskem dolgu;
ker je treba uporabo člena 791(2) do 1. januarja 1995 omejiti in pred tem vsebino ponovno preučiti ob upoštevanju pridobljenih izkušenj;
ker so ukrepi, predvideni v tej uredbi, skladni z mnenjem Odbora za carinski zakonik,
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
DEL I
SPLOŠNI IZVEDBENI PREDPISI
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Opredelitev pojmov
Člen 1
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. zakonik: Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti;
2. Zvezek ATA pomeni: mednarodni carinski dokument za začasni uvoz, določen z veljavnostjo Konvencije ATA ali Istanbulske konvencije;
3. Odbor pomeni: Odbor za carinski zakonik, ustanovljen s členi 247a in 248a zakonika;
4. Svet za carinsko sodelovanje: organizacija, vzpostavljena s konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju;
5. navedbe, potrebne za prepoznavanje blaga: na eni strani, navedbe, ki se uporabljajo za prepoznavanje blaga v komercialnem smislu in carinskim organom omogočajo njegovo tarifno uvrstitev, in, na drugi strani, količina blaga;
6. blago nekomercialne narave: blago, ki se predloži v določeni carinski postopek priložnostno ter katerega narava in količina kažeta, da je namenjeno za zasebno, osebno ali družinsko uporabo prejemnikov oziroma oseb, ki ga prevažajo, oziroma jasno kaže, da gre za darila;
7. ukrepi trgovinske politike: netarifni ukrepi, določeni v okviru skupne trgovinske politike na podlagi določb Skupnosti, ki se uporabljajo za uvoz in izvoz blaga, npr. nadzorni ali zaščitni ukrepi, količinske omejitve ali limiti ter uvozne ali izvozne prepovedi;
8. nomenklatura carinske tarife: ena od nomenklatur iz člena 20(6) zakonika;
9. harmonizirani sistem: harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga;
10. Pogodba pomeni: Pogodba o ustanovitvi Evropskih skupnosti;
11. Istanbulska konvencija pomeni: Konvencija o začasnem uvozu, dogovorjena 26. junija 1990 v Carigradu;
12. Ekonominių operacijų vykdytojas – asmuo, kuris užsiimdamas savo verslu vykdo veiklą, reguliuojamą muitų teisės aktų;
13. Enotno dovoljenje pomeni : dovoljenje, ki vključuje carinske uprave v več kot eni državi članici za enega izmed naslednjih postopkov:
— poenostavljen postopek prijavljanja v skladu s členom 76(1) zakonika ali
— postopek hišnega carinjenja v skladu s členom 76(1) zakonika ali
— carinske postopke z ekonomskim učinkom v skladu s členom 84(1)(b) zakonika ali
— posebno uporabo v skladu s členom 21(1) zakonika;
14. Integrirano dovoljenje pomeni : dovoljenje za uporabo več kot enega izmed postopkov iz točke 13; dovoljenje ima lahko obliko integriranega enotnega dovoljenja, kadar je vključena več kot ena carinska uprava;
15. Carinski organ izdajatelj pomeni : carinski organ, ki izda dovoljenje;
16. številka EORI (registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta) pomeni : številko, ki je edinstvena v Evropski skupnosti in jo carinski organ države članice ali imenovani organ ali organi dodelijo gospodarskim subjektom in drugim osebam v skladu s pravili iz poglavja 6;
17. vstopna skupna deklaracija pomeni : skupno deklaracijo iz člena 36a zakonika, ki jo je treba vložiti za blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti, razen če je v tej uredbi določeno drugače;
18. Izstopna skupna deklaracija pomeni: skupno deklaracijo iz člena 182c zakonika, ki jo je treba vložiti za blago, ki se iznaša s carinskega območja Skupnosti, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
Člen 1a
Za uporabo členov od 291 do 300 se države Gospodarske unije Beneluksa obravnavajo kot ena sama država članica.
POGLAVJE 2
Odločbe
Člen 2
Če oseba, ki vloži zahtevek za izdajo odločbe, ni sposobna zagotoviti potrebnih dokumentov in podatkov, potrebnih za odločitev, morajo carinski organi zagotoviti dokumente in podatke, ki so jim na voljo.
Člen 3
Odločba v zvezi z zavarovanjem, ugodna za osebo, ki se je s podpisom zavezala, da bo ob prejetju prvega pisnega zahtevka carinskih organov plačala zahtevane zneske, se prekliče, če obveznost ni izpolnjena.
Člen 4
Preklic ne velja za blago, ki je bilo v trenutku, ko je postal preklic pravnomočen, na podlagi preklicanega dovoljenja že predloženo v postopek.
Vendar lahko carinski organi za blago v roku, ki ga sami določijo, zahtevajo eno od dopustnih carinsko dovoljenih rab ali uporab.
POGLAVJE 3
Računalniški sistem izmenjave podatkov
Člen 4a
1. Carinski organi lahko po pogojih in na način, ki ga določijo, ter ob ustreznem upoštevanju načel, ki jih določajo carinska pravila, zagotovijo, da se formalnosti opravijo z računalniškim sistemom izmenjave podatkov.
V ta namen:
— „računalniški sistem izmenjave podatkov“ pomeni:
—(a) izmenjavo standardiziranih sporočil EDI s carinskimi organi;
(b) vnos informacij, potrebnih za izpolnitev ustreznih formalnosti, v carinske sisteme za računalniško izmenjavo podatkov;
— „EDI“ (electronic data interchange) pomeni prenos podatkov, strukturiranih v skladu z dogovorjenimi sporočilnimi standardi, med enim računalniškim sistemom in drugim z elektronskimi sredstvi;
— „standardizirano sporočilo“ pomeni vnaprej določeno strukturo, priznano za elektronski prenos podatkov.
2. Pogoji, predpisani za opravljanje formalnosti z računalniškim sistemom izmenjave podatkov vključujejo med drugim ukrepe za preverjanje vira podatkov in za varstvo podatkov pred nevarnostjo nepooblaščenega dostopa, izgube, spremembe ali uničenja.
Člen 4b
Kjer se formalnosti opravijo z računalniškim sistemom izmenjave podatkov, carinski organi določijo pravila za zamenjavo lastnoročnega podpisa z neko drugo metodo, ki lahko temelji na uporabi oznak.
Člen 4c
Za poskusne programe, ki uporabljajo tehnike računalniške izmenjave podatkov in so namenjeni za ocenjevanje morebitnih poenostavitev, lahko carinski organi za obdobje, ki je nujno potrebno za izvajanje programa, opustijo zahtevo po navajanju naslednjih podatkov:
(a) deklaracije iz člena 178(1);
(b) z odstopanjem od člena 222(1) podrobnih podatkov v nekaterih poljih enotne upravne listine, ki niso potrebni za ugotavljanje istovetnosti blaga in niso pomembni za uporabo uvoznih ali izvoznih dajatev.
Takšni podatki pa bodo na razpolago na zahtevo v okviru nadzornih postopkov.
Znesek uvoznih dajatev, ki se zaračunavajo v obdobju, zajetem v odstopanje in odobrenem na podlagi prvega pododstavka, ni nižji od tistega, ki bi se zaračunal, če ni odstopanja.
Države članice, ki se želijo udeležiti takšnega poskusnega programa, pošljejo Komisiji vnaprej vse podatke o predlaganem poskusnem programu, skupaj s predvidenim trajanjem. Komisijo obveščajo tudi o dejanskem izvajanju in rezultatih. Komisija obvešča druge države članice.
POGLAVJE 4
Izmenjava podatkov med carinskimi organi z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež
Člen 4d
1. Kadar so države članice v sodelovanju s Komisijo razvile elektronske sisteme za izmenjavo podatkov o carinskem postopku ali gospodarskih subjektih, carinski organi te sisteme uporabljajo za izmenjavo informacij med zadevnimi carinskimi uradi, brez poseganja v kakršne koli posebne okoliščine in določbe zadevnega postopka, ki se po potrebi smiselno uporabljajo.
2. Kadar so carinski uradi, ki sodelujejo v postopku, v različnih državah članicah, so sporočila za izmenjavo podatkov skladna s strukturo in podrobnostmi, ki jih določijo carinski organi z medsebojnim dogovorom.
Člen 4e
1. Poleg pogojev iz člena 4a(2) carinski organi vzpostavijo in ohranjajo ustrezne varnostne ureditve za učinkovito, zanesljivo in varno delovanje različnih sistemov.
2. Da se zagotovi raven varnosti sistema iz odstavka 1, se zabeleži vsak vnos, sprememba in izbris podatkov, pri čemer se navedejo razlogi za postopek, točen čas in oseba, ki je postopek izvedla. Originalni podatki in kakršni koli podatki, ki se tako obdelajo, se hranijo najmanj tri koledarska leta po poteku leta, na katero se nanašajo, razen če je določeno drugače.
3. Carinski organi redno spremljajo varnost.
4. Zadevni carinski organi drug drugega in po potrebi zadevni gospodarski subjekt obveščajo o vseh sumih kršitve varnosti.
POGLAVJE 5
Obvladovanje tveganja
Člen 4f
1. Carinski organi izvajajo obvladovanje tveganja, da se razlikuje med ravnmi tveganja v zvezi z blagom, ki je predmet carinske kontrole ali nadzora, ter da se določi, ali bo blago predmet posebne carinske kontrole in če bo, kje.
2. Ravni tveganja se določijo na podlagi ocene verjetnosti pojava dogodka povezanega s tveganjem in njegovega učinka, če bi do njega res prišlo. Podlaga za izbor pošiljk ali deklaracij, ki bodo pod carinsko kontrolo, vključuje element naključja.
Člen 4g
1. Obvladovanje tveganja na ravni Skupnosti iz člena 13(2) zakonika se izvaja v skladu s skupnim elektronskim okvirom za obvladovanje tveganja, ki ga sestavljajo naslednji elementi:
(a) carinski sistem Skupnosti za obvladovanje tveganja za izvajanje obvladovanja tveganja, ki se uporablja za izmenjavo podatkov v zvezi s tveganjem, ki bi lahko izboljšali carinske kontrole, med carinskimi organi držav članic in Komisijo;
(b) skupna prednostna kontrolna območja;
(c) skupna merila in standardi tveganja za usklajeno izvajanje carinskih kontrol v posebnih primerih.
2. Carinski organi si z uporabo sistema iz točke (a) odstavka 1 izmenjajo podatke v zvezi s tveganjem v naslednjih primerih:
(a) carinski organ oceni, da je tveganje veliko in da zahteva carinsko kontrolo, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek iz člena 4(25) zakonika;
(b) rezultati kontrole ne kažejo, da se je zgodil dogodek iz člena 4(25) zakonika, vendar zadevni carinski organ meni, da je tveganje drugje v Skupnosti veliko.
Člen 4h
1. Skupna prednostna kontrolna območja vključujejo posebne carinsko dovoljene rabe ali uporabe, vrste blaga, prometne poti, načine prevoza ali gospodarske subjekte, za katere bodo v določenem obdobju veljale višje ravni analize tveganja in carinskih kontrol.
2. Uporaba skupnih prednostnih kontrolnih območij temelji na skupnem pristopu k analizi tveganja in na skupnih merilih in standardih tveganja za izbor blaga ali gospodarskih subjektov za kontrolo, da se zagotovijo enake ravni carinskih kontrol.
3. Carinske kontrole, ki se izvajajo na skupnih prednostnih kontrolnih območjih, ne vplivajo na druge kontrole, ki jih carinski organi izvajajo sicer.
Člen 4i
1. Skupna merila in standardi tveganja iz člena 4g(1)(c) vključujejo naslednje elemente:
(a) opis tveganja;
(b) dejavnike ali kazalnike tveganja, ki naj se uporabljajo za izbor blaga ali gospodarskih subjektov za carinsko kontrolo;
(c) vrsto carinskih kontrol, ki naj jih izvajajo carinski organi;
(d) trajanje uporabe carinskih kontrol iz točke (c).
Informacije, ki se pridobijo ob uporabi elementov iz prvega pododstavka, se posredujejo prek carinskega sistema Skupnosti za obvladovanje tveganja iz člena 4g(1)(a). Carinski organi jih uporabljajo v svojih sistemih za obvladovanje tveganja.
2. Carinski organi Komisiji sporočijo rezultate carinskih kontrol, izvedenih v skladu z odstavkom 1.
Člen 4j
Pri vzpostavitvi skupnih prednostnih kontrolnih območij in uporabi skupnih meril in standardov tveganja se upoštevajo naslednji elementi:
(a) sorazmernost tveganju;
(b) nujnost potrebnega izvajanja kontrol;
(c) verjetni učinki na trgovske tokove, posamezne države članice in vire povezane z kontrolo.
POGLAVJE 6
Sistem registracije in identifikacije
Člen 4k
1. Številka EORI se uporablja za identifikacijo gospodarskih subjektov in drugih oseb v njihovih odnosih s carinskimi organi.
Struktura številke EORI ustreza merilom iz Priloge 38.
2. Če organ, ki je pristojen za dodelitev številke EORI, ni carinski organ, imenuje vsaka država članica organ ali organe, pristojne za registriranje gospodarskih subjektov in drugih oseb ter dodelitev številk EORI.
Carinski organi države članice Komisiji sporočijo ime in naslov organa ali organov, pristojnih za dodelitev številke EORI. Komisija te informacije objavi na internetu.
3. Države članice lahko ob upoštevanju odstavka 1 kot številko EORI uporabijo številko, ki so jo pristojni organi gospodarskemu subjektu ali drugi osebi že dodelili za davčne, statistične ali druge namene.
Člen 4l
1. Registracijo gospodarskega subjekta s sedežem na carinskem območju Skupnosti opravi carinski organ ali imenovani organ države članice, v kateri ima ta sedež. Gospodarski subjekti zaprosijo za registracijo, preden začnejo izvajati dejavnosti iz člena 1(12). Gospodarski subjekti, ki niso zaprosili za registracijo, lahko to storijo med svojo prvo operacijo.
2. V primerih iz člena 4k(3) lahko države članice oprostijo gospodarski subjekt ali drugo osebo obveznosti zaprositi za številko EORI.
3. Kadar gospodarski subjekt, ki nima sedeža na carinskem območju Skupnosti, nima številke EORI, ga registrira carinski organ ali imenovani organ države članice, kjer prvič izvede eno od naslednjih ravnanj:
(a) vloži v Skupnosti skupno ali carinsko deklaracijo, ki ni karkoli od naslednjega:
(i) carinska deklaracija, dana v skladu s členi 225 do 238;
(ii) carinska deklaracija za začasni uvoz ali za zaključek tega postopka s ponovnim izvozom;
(iii) carinska deklaracija v okviru skupnega tranzitnega postopka gospodarskega subjekta s sedežem v pogodbenici h Konvenciji o skupnem tranzitu, ki ni Evropska unija, če se ta deklaracija ne uporabi obenem kot vstopna ali izstopna skupna deklaracija;
(iv) carinska deklaracija v okviru skupnostnega tranzitnega postopka, ki jo poda gospodarski subjekt s sedežem v Andori ali San Marinu, če se ta deklaracija ne uporabi obenem kot vstopna ali izstopna skupna deklaracija.
(b) vloži v Skupnosti izstopno ali vstopno skupno deklaracijo;
(c) upravlja skladišče za začasno hrambo v skladu s členom 185(1);
(d) zaprosi za dovoljenje v skladu s členom 324a ali 372;
(e) zaprosi za potrdilo pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 14a.
4. Osebe, ki niso gospodarski subjekti, se ne registrirajo, če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) takšno registracijo zahteva zakonodaja države članice;
(b) osebi številka EORI še ni bila dodeljena;
(c) oseba se ukvarja z operacijami, za katere je treba zagotoviti številko EORI v skladu s Prilogo 30a ali naslovom I Priloge 37.
5. V primerih iz odstavka 4:
(a) osebo s sedežem na carinskem območju Skupnosti, ki ni gospodarski subjekt iz odstavka 1, registrira carinski organ ali imenovani organ države članice, v kateri ima sedež;
(b) osebo, ki nima sedeža na carinskem območju Skupnosti, ki ni gospodarski subjekt iz odstavka 3, registrira carinski organ ali imenovani organ države članice, v kateri opravlja dejavnosti, ki jih zajema carinska zakonodaja.
6. Gospodarski subjekti in druge osebe imajo samo eno številko EORI.
7. Za namene tega poglavja se člen 4(2) carinskega zakonika smiselno uporablja pri ugotavljanju, ali ima oseba sedež v državi članici.
Člen 4m
1. Registracijski in identifikacijski podatki o gospodarskih subjektih ali, kadar je to primerno, o drugih osebah, ki so obdelani v okviru sistema iz člena 4o, vsebujejo podatke iz Priloge 38d, za katere veljajo posebni pogoji iz člena 4o(4) in (5).
2. Države članice lahko pri registraciji za številko EORI od gospodarskih subjektov in drugih oseb zahtevajo, da poleg podatkov iz Priloge 38d po potrebi predložijo še druge podatke, če jih potrebujejo za namene, določene v njihovih nacionalnih zakonodajah.
3. Države članice lahko od gospodarskih subjektov ali, kadar je to primerno, od drugih oseb zahtevajo, da predložijo podatke iz odstavkov 1 in 2 v elektronski obliki.
Člen 4n
Številka EORI se po potrebi uporablja v vseh stikih gospodarskih subjektov in drugih oseb s carinskimi organi. Uporablja se tudi za izmenjavo informacij med carinskimi organi ter med carinskimi in drugimi organi v skladu s pogoji iz členov 4p in 4q.
Člen 4o
1. Države članice sodelujejo s Komisijo pri razvoju centralnega elektronskega informacijskega in komunikacijskega sistema, ki vsebuje podatke iz Priloge 38d, ki jih zagotavljajo vse države članice.
2. Carinski organi sodelujejo s Komisijo pri obdelavi in izmenjavi registracijskih in identifikacijskih podatkov iz Priloge 38d o gospodarskih subjektih in drugih osebah med carinskimi organi ter med Komisijo in carinskimi organi z uporabo sistema iz odstavka 1.
Podatki, ki niso navedeni v Prilogi 38d, se v centralnem sistemu ne obdelajo.
3. Države članice zagotovijo, da se njihovi nacionalni sistemi sproti posodabljajo ter da so popolni in točni.
4. Države članice redno vnašajo podatke iz točk 1 do 4 Priloge 38d o gospodarskih subjektih in drugih osebah v centralni sistem ob vsaki dodelitvi novih številk EORI ali ob vsaki spremembi navedenih podatkov.
5. Države članice v centralni sistem in nacionalne sisteme, kadar so na voljo, redno vnašajo podatke iz točk 5 do 12 Priloge 38d o gospodarskih subjektih in drugih osebah ob vsaki dodelitvi novih števil EORI ali ob vsaki spremembi navedenih podatkov.
6. V centralni sistem se vnesejo samo številke EORI, dodeljene v skladu s členom 4l(1) do (5), skupaj z drugimi podatki iz Priloge 38d.
7. Kadar se ugotovi, da gospodarski subjekt ali oseba, ki ni gospodarski subjekt, preneha opravljati dejavnosti iz člena 1(12), države članice to navedejo v podatkih iz točke 11 Priloge 38d.
Člen 4p
Organ, ki je imenovan v skladu s členom 4k(2), v vsaki državi članici carinskim organom zadevne države članice omogoči neposreden dostop do podatkov iz Priloge 38d.
Člen 4q
1. V vsaki državi članici lahko naslednji organi drug drugemu za vsak posamezen primer omogočijo neposreden dostop do podatkov iz točk 1 do 4 Priloge 38d, ki jih imajo:
(a) carinski organi;
(b) veterinarski organi;
(c) zdravstveni organi;
(d) statistični organi;
(e) davčni organi;
(f) organi, pristojni za boj proti goljufijam;
(g) organi, pristojni za trgovinsko politiko, vključno s kmetijskimi organi, kadar je to ustrezno;
(h) organi, pristojni za nadzor meje.
2. Organi iz odstavka 1 lahko podatke iz navedenega odstavka shranijo ali jih izmenjujejo med seboj samo, če je takšna obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja svojih zakonskih obveznosti v zvezi z gibanjem blaga, danega v carinski postopek.
3. Carinski organi držav članic sporočijo Komisiji naslove organov iz odstavka 1. Komisija te informacije objavi na internetu.
Člen 4r
Številka EORI in podatki iz Priloge 38d se obdelujejo v centralnem sistemu toliko časa, kot to določa zakonodaja držav članic, ki vnesejo podatke iz člena 4o(4) in (5).
Člen 4s
1. Ta uredba ne posega in nikakor ne vpliva na raven varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z določbami zakonodaje Skupnosti in nacionalnim pravom, zlasti ne spreminja obveznosti držav članic pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES niti obveznosti institucij in organov Skupnosti pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.
2. Komisija lahko identifikacijske in registracijske podatke o gospodarskih subjektih in drugih osebah, sestavljene iz nabora podatkov iz točk 1, 2 in 3 Priloge 38d objavi na spletu samo, če so gospodarski subjekti in druge osebe dali izrecno in prostovoljno pisno soglasje. Kadar je tako soglasje dano, se v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic o njem obvesti organ ali organe držav članic, imenovane v skladu s členom 4k(2), ali carinske organe.
3. Pravice oseb v zvezi z njihovimi registracijskimi podatki iz Priloge 38d, ki se obdelajo v nacionalnih sistemih, se izvajajo v skladu z zakonodajo države članice, ki je shranila njihove osebne podatke, in zlasti, kadar je to primerno, z izvedbenimi določbami Direktive 95/46/ES.
Člen 4t
Nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo in zagotavljajo usklajen nadzor nad sistemom iz člena 4o(1).
NASLOV II
ZAVEZUJOČA INFORMACIJA
POGLAVJE 1
Opredelitve
Člen 5
Za namen tega naslova:
1. zavezujoča informacija:
pomeni tarifno informacijo ali informacijo o poreklu, zavezujočo za uprave vseh držav članic Skupnosti, če so izpolnjeni pogoji iz členov 6 in 7;
2. vložnik zahtevka:
— tarifne zadeve: pomeni osebo, ki pri carinskem organu zahteva zavezujočo tarifno informacijo,
— zadeve v zvezi s poreklom: pomeni osebo, ki pri carinskem organu zahteva zavezujočo informacijo o poreklu in ima za to utemeljene razloge;
3. imetnik:
pomeni osebo, v imenu katere je zavezujoča informacija izdana.
POGLAVJE 2
Postopek za pridobitev zavezujoče informacije – Vročitev informacij vložnikom zahtevkov in posredovanje Komisiji
Člen 6
1. Zahtevki za zavezujoče informacije se predložijo v pisni obliki pristojnemu carinskemu organu v državi članici ali državah članicah, v katerih se bo informacija uporabljala, ali pristojnemu carinskemu organu v državi članici, v kateri ima vložnik zahtevka sedež.
Zahtevki za zavezujočo tarifno informacijo se vložijo na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 1B.
2. Zahtevek za zavezujočo tarifno informacijo se lahko nanaša samo na eno vrsto blaga. Zahtevek za zavezujočo informacijo o poreklu se lahko nanaša samo na eno vrsto blaga in en skupek okoliščin, ki podeljujejo poreklo.
3.
(A) Zahtevki za zavezujoče tarifne informacije morajo zajemati naslednje podatke:
(a) ime in naslov imetnika;
(b) ime in naslov vložnika zahtevka, če ta oseba ni imetnik;
(c) carinsko nomenklaturo, v katero naj bi bilo blago uvrščeno. Če vložnik zahtevka želi, da se blago uvrsti v eno od nomenklatur iz člena 20(3)(b) in (6)(b) Zakonika, mora biti v zahtevku za zavezujočo tarifno informacijo zadevna nomenklatura izrecno navedena;
(d) podroben opis blaga, ki omogoča njegovo identifikacijo in določitev njegove uvrstitve v carinsko nomenklaturo;
(e) sestavo blaga in morebitne načine pregleda za njeno določitev, če je uvrstitev odvisna od nje;
(f) morebitne primerke, fotografije, načrte, kataloge ali druge razpoložljive dokumente, ki bi lahko bili carinskemu organu v pomoč pri določanju pravilne uvrstitve blaga v carinsko nomenklaturo in ki se priložijo kot priloge;
(g) predvideno uvrstitev;
(h) soglasje, da se zagotovi prevod morebitnega priloženega dokumenta v uradni jezik (ali enega od uradnih jezikov) zadevne države članice, če to zahteva carinski organ;
(i) morebitne podatke, ki se obravnavajo kot zaupni;
(j) navedbo vložnika zahtevka, ali je bila, kolikor mu je znano, zavezujoča tarifna informacija za enako ali podobno blago v Skupnosti že zahtevana ali izdana;
(k) privolitev, da se predložene informacije lahko shranijo v podatkovni zbirki Komisije in da se podatki glede zavezujoče tarifne informacije, vključno z vsemi fotografijami, načrti, prospekti itd., lahko javno objavijo na svetovnem spletu razen podatkov, ki jih je vložnik označil kot zaupne; uporabljajo se določbe, ki veljajo na področju varstva podatkov.
(B) Zahtevki za zavezujoče informacije o poreklu morajo zajemati naslednje podatke:
(a) ime in naslov imetnika;
(b) ime in naslov vložnika zahtevka, če ta oseba ni imetnik;
(c) pravno podlago, ki se uporablja, za namene členov 22 in 27 Zakonika;
(d) podroben opis blaga in njegove tarifne uvrstitve;
(e) po potrebi sestavo blaga in morebitne načine pregleda za njeno določitev ter njegovo ceno franko tovarna;
(f) pogoje, ki omogočajo določitev porekla, uporabljene materiale in njihovo poreklo, tarifno uvrstitev, ustrezne vrednosti in opis okoliščin (pravila o spremembi tarifne številke, dodana vrednost, opis obdelave ali predelave ali katero koli drugo posebno pravilo), ki omogočajo izpolnitev zadevnih pogojev; zlasti se navedeta točno tisto pravilo o poreklu, ki je uporabljeno, in predvideno poreklo;
(g) morebitne primerke, fotografije, načrte, kataloge ali druge razpoložljive dokumente o sestavi blaga in njegovih sestavnih materialih in take, ki bi lahko bili v pomoč pri opisu proizvodnega postopka ali predelave, ki so ju bili materiali deležni;
(h) soglasje, da se zagotovi prevod morebitnega priloženega dokumenta v uradni jezik (ali enega od uradnih jezikov) zadevne države članice, če to zahteva carinski organ;
(i) morebitne podatke, ki se obravnavajo kot zaupni in ki se nanašajo na javnost ali na uprave;
(j) navedbo vložnika zahtevka, ali je bila, kolikor mu je znano, zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča informacija o poreklu za blago ali materiale, enake ali podobne tistim iz točk (d) ali (f), v Skupnosti že zahtevana ali izdana;
(k) privolitev, da se preskrbljena informacija lahko shrani v javno dostopni podatkovni zbirki Komisije; vendar se poleg člena 15 Zakonika uporabljajo določbe, ki v državah članicah veljajo za varovanje informacij.
4. Če ob prejetju zahtevka carinski organ meni, da ta ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za oblikovanje utemeljenega mnenja, carinski organ zahteva od vložnika zahtevka, naj preskrbi potrebne informacije. Trimesečni in 150-dnevni rok iz člena 7 začneta teči v trenutku, ko ima carinski organ vse informacije, potrebne za odločitev; carinski organ obvesti vložnika zahtevka o prejetju zahtevka in datumu začetka navedenih rokov.
5. Seznam carinskih organov, ki jih države članice imenujejo za sprejemanje zahtevkov za zavezujoče informacije ali za njihovo izdajanje, se objavi v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti.
Člen 7
1. Zavezujoča informacija se vložniku zahtevka vroči čim prej.
(a) Tarifne zadeve: če vložniku zahtevka ni bilo mogoče vročiti zavezujoče tarifne informacije v treh mesecih po sprejetju zahtevka, carinski organ stopi v stik z vložnikom zahtevka in mu razloži, zakaj je prišlo do zamude, ter navede, kdaj bo po svojem pričakovanju sposoben vročiti informacijo.
(b) Zadeve v zvezi s poreklom: informacija se vroči v roku 150 dni od datuma sprejetja zahtevka.
2. Zavezujoča informacija se vroči v obliki obrazca v skladu s primerkom iz Priloge 1 (zavezujoča tarifna informacija) ali priloge 1A (zavezujoča informacija o poreklu). Pri tem se označi, kateri podatki se bodo obravnavali kot zaupni. Navede se pravica do pritožbe iz člena 243 Zakonika.
Člen 8
1. V primeru zavezujočih tarifnih informacij carinski organi držav članic Komisiji nemudoma pošljejo:
(a) izvod zahtevka za izdajo zavezujoče tarifne informacije (Priloga 1B);
(b) izvod izdane zavezujoče tarifne informacije (izvod št. 2 v Prilogi 1);
(c) podatke, kakor so navedeni na izvodu št. 4 v Prilogi 1.
V primeru zavezujočih informacij o poreklu Komisiji nemudoma pošljejo zahtevane podatke o izdaji zavezujoče informacije o poreklu.
Prenos se opravi z elektronskimi sredstvi.
2. Komisija na zahtevo države članice le-tej nemudoma pošlje podatke, pridobljene v skladu z odstavkom 1. Prenos se opravi z elektronskimi sredstvi.
3. Elektronsko poslani podatki iz zahtevka za izdajo zavezujoče tarifne informacije in iz izdane zavezujoče tarifne informacije se skupaj s podatki, navedenimi na izvodu št. 4 iz Priloge 1, shranijo v osrednji podatkovni zbirki Komisije. Podatki o zavezujoči tarifni informaciji, vključno z vsemi fotografijami, načrti, prospekti itd., se lahko javno objavijo na svetovnem spletu, razen zaupnih podatkov iz polj 3 in 8 izdane zavezujoče tarifne informacije.
POGLAVJE 3
Določbe, ki se uporabljajo v primeru neskladnosti zavezujočih informacij
Člen 9
1. Če obstajajo različne zavezujoče informacije:
— Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice uvrsti zadevo na dnevni red Odbora za razpravo na seji v prihodnjem mesecu ali, če to ne gre, na naslednji seji,
— v skladu s postopkom Odbora Komisija sprejme ukrep za zagotovitev enotne uporabe nomenklature ali pravil o poreklu, kot je ustrezno, čim prej in v šestih mesecih po sestanku iz prve alinee.
2. Za namen uporabe odstavka 1, se šteje, da sta zavezujoči informaciji o poreklu različni, če podeljujeta različni porekli blagu:
— ki se uvršča v isto tarifno številko in katerega poreklo je bilo določeno po istem pravilu o poreklu, in
— ki je bilo pridobljeno po istem proizvodnem postopku.
POGLAVJE 4
Pravni učinek zavezujoče informacije
Člen 10
1. Brez poseganja v člena 5 in 64 Zakonika lahko zavezujočo informacijo uveljavlja samo njen imetnik.
2.
(a) Tarifne zadeve: carinski organ lahko od imetnika zahteva, naj pri opravljanju carinskih formalnosti carinski organ obvesti, da ima zavezujočo tarifno informacijo za carinjeno blago.
(b) Zadeve v zvezi s poreklom: organ, odgovoren za preverjanje uporabnosti zavezujoče informacije o poreklu, lahko zahteva od imetnika, naj pri opravljanju carinskih formalnosti carinski organ obvesti, da ima zavezujočo informacijo o poreklu, ki velja za blago, za katerega se opravljajo formalnosti.
3. Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če se:
(a) tarifne zadeve: carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji;
(b) zadeve v zvezi s poreklom: organu iz odstavka 2(b) zadovoljivo dokaže, da zadevno blago in okoliščine, ki določajo njegovo poreklo, v vseh pogledih ustrezajo blagu, opisanemu v predloženi informaciji.
4. Carinski organ (za zavezujočo tarifno informacijo) ali organ iz odstavka 2(b) (za zavezujočo informacijo o poreklu) lahko zahteva prevod informacije v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.
Člen 11
Zavezujoče tarifne informacije, izdane s strani carinskega organa države članice od 1. januarja 1991, postanejo zavezujoče za carinske organe vseh držav članic pod enakimi pogoji.
Člen 12
1. Pri sprejemu enega od aktov ali ukrepov iz člena 12(5) Zakonika carinski organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se zavezujoče informacije od takrat naprej izdajajo samo v skladu z zadevnim aktom ali ukrepom.
2.
(a) Za zavezujočo tarifno informacijo je za namene odstavka 1 zgoraj datum, ki se upošteva:
— za uredbe iz člena 12(5)(a)(i) Zakonika, ki zadevajo spremembe carinske nomenklature, datum, ko se začnejo uporabljati,
— za uredbe iz člena 12(5)(a)(i) Zakonika, ki določajo uvrstitev blaga v carinsko nomenklaturo ali vplivajo nanjo, datum njihove objave v seriji „L“Uradnega lista Evropskih skupnosti,
— za uredbe iz člena 12(5)(a)(ii) Zakonika, ki zadevajo spremembe pojasnil h kombinirani nomenklaturi, datum njihove objave v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti,
— za sodbe Sodišča Evropskih skupnosti iz člena 12(5)(a)(ii) Zakonika datum sodbe,
— za ukrepe iz člena 12(5)(a)(ii) Zakonika, ki zadevajo sprejetje mnenja o razvrstitvi ali spremembe pojasnil k nomenklaturi harmoniziranega sistema Svetovne carinske organizacije, datum sporočila Komisije v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti.
(b) Za zavezujočo informacijo o poreklu je za namene odstavka 1 datum, ki se upošteva:
— za uredbe iz člena 12(5)(b)(i) Zakonika, ki zadevajo določitev porekla blaga in pravila iz člena 12(5)(b)(ii), datum, ko se začnejo uporabljati,
— za ukrepe iz člena 12(5)(b)(ii) Zakonika, ki zadevajo spremembe pojasnil in mnenj, sprejetih na ravni Skupnosti, datum njihove objave v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti,
— za sodbe Sodišča Evropskih skupnosti iz člena 12(5)(b)(ii) Zakonika, datum sodbe,
— za ukrepe iz člena 12(5)(b)(ii) Zakonika, ki zadevajo mnenja o poreklu ali pojasnila, sprejeta s strani Svetovne trgovinske organizacije, datum, naveden v sporočilu Komisije v seriji „C“Uradnega lista Evropskih skupnosti,
— za ukrepe iz člena 12(5)(b)(ii) Zakonika, ki zadevajo prilogo k Sporazumu o pravilih o poreklu Svetovne trgovinske organizacije in taka pravila, sprejeta v okviru mednarodnih sporazumov, datum, na katerega se začnejo uporabljati.
3. Komisija carinskim organom čim prej sporoči datume sprejetja ukrepov in aktov iz tega člena.
POGLAVJE 5
Določbe, ki se uporabljajo v primeru izteka veljavnosti zavezujoče informacije
Člen 13
Če je v skladu z drugim stavkom člena 12(4) in členom 12(5) Zakonika zavezujoča informacija nična ali preneha veljati, carinski organ, ki jo je izdal, o tem čim prej obvesti Komisijo.
Člen 14
1. Če želi imetnik zavezujoče informacije, ki je prenehala veljati zaradi razlogov iz člena 12(5) Zakonika, izkoristiti možnosti uveljavljanja take informacije v nekem obdobju v skladu z odstavkom 6 navedenega člena, o tem obvesti carinski organ, pri čemer preskrbi morebitna potrebna dokazila, ki omogočajo preverjanje, da so zadevni pogoji izpolnjeni.
2. V izjemnih primerih, ko Komisija v skladu z drugim odstavkom člena 12(7) Zakonika sprejme ukrep, ki odstopa od določb odstavka 6 navedenega člena, ali ko pogoji iz odstavka 1 navedenega člena v zvezi z možnostjo nadaljevanja uveljavljanja zavezujoče tarifne informacije ali zavezujoče informacije o poreklu niso izpolnjeni, carinski organ pisno obvesti imetnika.
NASLOV IIA
POOBLAŠČENI GOSPODARSKI SUBJEKTI
POGLAVJE 1
Postopek izdaje potrdil
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 14a
1. Brez poseganja v siceršnje poenostavitve iz carinskih predpisov lahko carinski organi po vložitvi zahtevka gospodarskega subjekta in v skladu s členom 5a zakonika izdajajo naslednja potrdila pooblaščenega gospodarskega subjekta (v nadaljnjem besedilu „potrdila AEO“):
(a) potrdilo AEO – carinske poenostavitve za gospodarske subjekte, ki zaprosijo za ugodnosti zaradi poenostavitev iz carinskih predpisov in ki izpolnjujejo pogoje iz členov 14h, 14i in 14j;
(b) potrdilo AEO – varstvo in varnost v zvezi z gospodarskimi subjekti, ki zaprosijo za ugodnosti zaradi olajšav pri carinskih kontrolah v zvezi z varstvom in varnostjo pri vnosu blaga na carinsko območje Skupnosti ali iznosu blaga iz carinskega območja Skupnosti in ki izpolnjujejo pogoje iz členov od 14h do 14k;
(c) potrdilo AEO – carinske poenostavitve/varstvo in varnost v zvezi z gospodarskimi subjekti, ki zaprosijo za ugodnosti zaradi poenostavitev iz točke (a) in olajšav iz točke (b) ter izpolnjujejo pogoje iz členov od 14h do 14k.
2. Carinski organi primerno upoštevajo posebne značilnosti gospodarskih subjektov, zlasti malih in srednje velikih podjetij.
Člen 14b
1. Če imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1) zaprosi za eno ali več dovoljenj iz členov 260, 263, 269, 272, 276, 277, 282, 283, 313a, 313b, 324a, 324e, 372, 454a in 912g, carinski organi tistih pogojev, ki so bili preverjeni že ob izdaji potrdila AEO, ne preverijo ponovno.
2. Kadar imetnik potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) vloži vstopno skupno deklaracijo, lahko pristojni carinski urad pooblaščeni gospodarski subjekt še pred prihodom blaga na carinsko območje Skupnosti obvesti o tem, da je bila na podlagi analize tveganja glede varstva in varnosti pošiljka izbrana za nadaljnji fizični pregled. Do tega obvestila pride le, če ne ogroža pregleda, ki naj bi se izvedel.
Vendar lahko države članice pred vnosom blaga na carinsko območje Skupnosti izvedejo fizični pregled tudi, kadar pooblaščeni gospodarski subjekt o izboru pošiljk za takšno kontrolo ni bil obveščen.
Ko blago zapušča carinsko območje Skupnosti, se smiselno uporabljata prvi in drugi pododstavek.
3. Imetniki potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1), ki uvažajo ali izvažajo blago, lahko vložijo vstopno in izstopno skupno deklaracijo, ki vsebujeta krajše podatkovne zahteve iz oddelka 2.5 Priloge 30A.
Prevozniki, špediterji ali carinski zastopniki, ki so imetniki potrdil AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1) in sodelujejo pri uvozu ali izvozu blaga v imenu imetnikov potrdila AEO iz točke (b) ali (c) člena 14a(1), lahko prav tako vložijo vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, ki vsebuje krajše podatkovne zahteve iz oddelka 2.5 priloge 30A.
Od imetnikov potrdila AEO, ki so upravičeni do uporabe krajših podatkovnih zahtev, se lahko zahteva, da predložijo dodatne podatke, da se zagotovi primerno delovanje sistemov glede vzajemnega priznavanja AEO potrdil in ukrepov v zvezi z varnostjo, določenih v mednarodnih pogodbah s tretjimi državami.
4. Pri imetnikih potrdil AEO se fizični pregledi in pregledi dokumentov izvajajo bolj poredko kot pri ostalih gospodarskih subjektih. Carinski organi se lahko odločijo drugače z namenom, da se upoštevajo posebna nevarnost ali obveze glede kontrol iz druge zakonodaje Skupnosti.
Kadar pristojni carinski urad po analizi tveganja pošiljko, vključeno v vstopno ali izstopno skupno deklaracijo ali v carinsko deklaracijo, ki jo vloži pooblaščeni gospodarski subjekt, vseeno določi za nadaljnji pregled, potrebno kontrolo izvede kot prednostno nalogo. Če pooblaščeni gospodarski subjekt tako zahteva in če se zadevni carinski organ strinja, se lahko ta kontrola izvede na drugem mestu in ne na mestu zadevnega carinskega urada.
5. Ugodnosti iz odstavkov od 1 do 4 veljajo za gospodarski subjekt, če predloži potrebne številke potrdila AEO.
Oddelek 2
Zahtevek za izdajo potrdila AEO
Člen 14c
1. Zahtevek za izdajo potrdila AEO je lahko na papirju ali v elektronski obliki v skladu z vzorcem iz Priloge 1C.
2. Če carinski organ ugotovi, da ta ne vsebuje vseh zahtevanih podrobnosti, od gospodarskega subjekta, v 30-ih koledarskih dnevih od prejema zahtevka, zahteva, da predloži potrebne podatke, in to zahtevo tudi utemelji.
Roki iz členov 14l(1) in 14o(2) začnejo teči na dan, ko je carinski organ prejel vse informacije, ki so potrebne za sprejetje zahtevka. Carinski organi gospodarski subjekt obvestijo, da je bil zahtevek sprejet, ter navedejo datum, ko začne omenjeni rok teči.
Člen 14d
1. Zahtevek se predloži enemu od naslednjih carinskih organov:
(a) carinskemu organu države članice, kjer se vodi glavno knjigovodstvo vložnika v zvezi z zadevnimi carinskimi ureditvami in kjer se izvaja vsaj del dejavnosti, ki jih zajema potrdilo AEO;
(b) carinskemu organu države članice, kjer je v računalniškem sistemu vložnika njegovo glavno knjigovodstvo v zvezi z zadevnimi carinskimi ureditvami dostopno pristojnemu carinskemu organu z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež, ter kjer se izvajajo vložnikove splošne logistične dejavnosti vodenja in kjer se izvaja vsaj del dejavnosti, ki jih zajema potrdilo AEO.
Glavno knjigovodstvo vložnika iz točk (a) in (b) vključuje evidenco in dokumentacijo, ki carinskemu organu omogoča, da preveri in spremlja pogoje in merila, potrebna za pridobitev potrdila AEO.
2. Če v skladu z odstavkom 1 ni mogoče določiti pristojnega carinskega organa, se zahtevek predloži enemu od naslednjih carinskih organov:
(a) carinskemu organu države članice, kjer se vodi glavno knjigovodstvo v zvezi zadevnimi carinskimi ureditvami vložnika;
(b) carinskemu organu države članice, kjer je dostopno glavno knjigovodstvo v zvezi zadevnimi carinskimi ureditvami vložnika, kot določa odstavek 1(b), in kjer se izvajajo vložnikove splošne logistične dejavnosti vodenja.
3. Če se del zadevne evidence in dokumentacije vodi v državi članici, ki ni država članica carinskega organa, kateremu je bil predložen zahtevek v skladu z odstavkom 1 ali 2, vložnik izpolni polja 13, 16, 17 in 18 obrazca za zahtevek iz Priloge 1C.
4. Če vložnik ima skladišča ali druge prostore v državi članici, ki ni država članica carinskega organa, kateremu je bil predložen zahtevek v skladu z odstavkom 1 ali 2, vložnik ta podatek navede v polju 13 obrazca za zahtevek iz Priloge 1C, da se carinskim organom te države članice olajša pregled ustreznih pogojev v skladišču ali drugih prostorih.
5. Postopek posvetovanja iz člena 14m se uporablja v primerih iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena.
6. Vložnik zagotovi lahko dostopno osrednjo točko ali kontaktno osebo v upravi vložnika z namenom, da imajo carinski organi na voljo vse podatke, potrebne za ugotavljanje skladnosti z zahtevami za izdajo potrdila AEO.
7. Vložniki carinskim organom predložijo potrebne podatke, če je le mogoče v elektronski obliki.
Člen 14e
Države članice Komisiji sporočijo seznam svojih pristojnih organov, pri katerih je treba vložiti zahtevke, in kakršne koli poznejše spremembe v zvezi s tem. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam ali jih da na voljo na internetu.
Ti organi so tudi carinski organi izdajatelji potrdil AEO.
Člen 14f
Zahtevek se ne sprejme v naslednjih primerih:
(a) zahtevek ne upošteva členov 14c in 14d;
(b) vložnik je bil obsojen zaradi resnega kaznivega dejanja, povezanega z njegovo gospodarsko dejavnostjo, ali pa je v času predložitve zahtevka v stečajnem postopku;
(c) vložnik ima pravnega zastopnika v carinskih zadevah, ki je bil obsojen zaradi resnega kaznivega dejanja v zvezi s kršenjem carinskih predpisov in z njegovimi dejavnostmi zakonitega zastopnika;
(d) zahtevek se predloži v treh letih po preklicu potrdila AEO, kot določa člen 14v(4).
Oddelek 3
Pogoji in merila za izdajo potrdila AEO
Člen 14g
V naslednjih primerih vložniku ni treba imeti sedeža na carinskem območju Skupnosti:
(a) kadar mednarodni sporazum med Skupnostjo in tretjo državo, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, zagotavlja vzajemno priznavanje potrdil AEO in določi morebitne upravne ureditve za izvajanje ustrezne kontrole v imenu carinskega organa države članice;
(b) kadar zahtevek za podelitev potrdila AEO iz točke (b) člena 14a(1) vloži letalska ali ladjarska družba, ki nima sedeža v Skupnosti, ima pa tam regionalno pisarno, poleg tega pa že uporablja poenostavitve iz členov 324e, 445 ali 448.
V primeru iz točke (b) prvega pododstavka se šteje, da vložnik izpolnjuje pogoje iz členov 14h, 14i in 14j, vendar se zahteva izpolnitev pogoja iz člena 14k(2).
Člen 14h
1. Evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev iz prve alinee člena 5a(2) zakonika šteje za ustrezno, če v zadnjih treh letih pred predložitvijo zahtevka nobena izmed naslednjih oseb ni huje ali večkrat kršila carinskih predpisov:
(a) vložnik;
(b) osebe, ki vodijo družbo, ki je vložila zahtevek, ali izvajajo kontrolo nad njegovim upravljanjem;
(c) če je ustrezno, pravni zastopnik vložnika v carinskih zadevah;
(d) oseba iz družbe, ki je vložila zahtevek, pristojna za carinske zadeve.
Vseeno lahko evidenca o izpolnjevanju carinskih zahtev šteje za ustrezno, če pristojni carinski organ vse kršitve obravnava kot zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov in če te ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero vložnika.
2. Če imajo osebe, ki izvajajo kontrolo družbe, ki je vložilo zahtevek, sedež ali so rezidenti tretje države, carinski organi njihovo izpolnjevanje carinskih zahtev ocenjujejo na podlagi evidenc in podatkov, ki so jim na voljo.
3. Če so od vložnikove ustanovitve pretekla manj kot tri leta, carinski organi njegovo izpolnjevanje carinskih zahtev ocenjujejo na podlagi evidenc in podatkov, ki so jim na voljo.
Člen 14i
Da lahko carinski organi presodijo, ali ima vložnik zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in, kadar je primerno, transportnih evidenc iz druge alinee člena 5a(2) zakonika, mora vložnik izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi v državi članici, kjer se vodi knjigovodstvo, in ki bo olajšal carinski kontrolo, ki temelji na reviziji;
(b) carinskemu organu omogoči fizični ali elektronski dostop do svojih carinskih in, kadar je primerno, transportnih evidenc;
(c) ima logistični sistem, ki razlikuje med skupnostnim in neskupnostnim blagom;
(d) ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije;
(e) če je primerno, ima zadovoljive postopke za urejanje licenc in dovoljenj v zvezi z ukrepi trgovinske politike ali trgovanjem s kmetijskimi proizvodi;
(f) ima zadovoljive postopke za arhiviranje evidenc in podatkov družbe ter varovanje pred izgubo podatkov;
(g) zagotovi, da so zaposleni seznanjeni s tem, da je treba obvestiti carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi primerne kontakte za obveščanje carinskih organov o takih primerih;
(h) ima ustrezne informacijsko-tehnološke varnostne ukrepe za zaščito računalniškega sistema vložnika pred vdorom nepooblaščenih oseb in za zaščito dokumentacije vložnika.
V primeru, ko vložnik prosi za potrdilo AEO iz točke (b) člena 14a(1), ni treba izpolnjevati pogoja iz točke (c) prvega odstavka tega člena.
Člen 14j
1. Pogoj v zvezi s finančno solventnostjo vložnika iz tretje alinee člena 5a(2) zakonika šteje za izpolnjenega, če je njegovo solventnost mogoče dokazati za pretekla tri leta.
Za namene tega člena finančna solventnost pomeni dober finančni položaj, ki zadostuje za izpolnjevanje obveznosti vložnika, ob upoštevanju značilnosti vrste poslovne dejavnosti.
2. Če je vložnik ustanovljen pred manj kot tremi leti, se njegova finančna solventnost ocenjuje na podlagi razpoložljivih evidenc in podatkov.
Člen 14k
1. Varstveni in varnostni standardi vložnika iz četrte alinee člena 5a(2) zakonika štejejo za ustrezne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) stavbe, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki jih vključuje potrdilo, so zgrajene iz materialov, ki ne dopuščajo nezakonitega vstopa in zagotavljajo zaščito pred nezakonitim vdorom;
(b) obstajajo ustrezni ukrepi za kontrolo dostopa, da se prepreči nepooblaščen dostop do območij natovarjanja, nakladalnih dokov in območij za pretovarjanje;
(c) ukrepi za ravnanje z blagom vključujejo zaščito pred vnosom, menjavo ali izgubo materiala in prirejanjem tovornih enot;
(d) če je primerno, obstajajo postopki za ravnanje z uvoznimi in/ali izvoznimi dovoljenji, povezanimi s prepovedmi in omejitvami, ter za razlikovanje med tem in ostalim blagom;
(e) vložnik je izvedel ukrepe, ki omogočajo jasno opredelitev njegovih poslovnih partnerjev, da se zaščiti mednarodna dobavna veriga;
(f) vložnik izvaja, kolikor to dovoljuje zakonodaja, varnostno preverjanje predvidenih zaposlenih, ki bodo delali na varnostno občutljivih položajih, in izvaja redna preverjanja preteklosti;
(g) vložnik zagotovi, da njegovo zadevno osebje aktivno sodeluje v programih za varnostno ozaveščanje.
2. Če letalska ali ladjarska družba, ki nima sedeža v Skupnosti, ima pa tam regionalno pisarno in že uporablja poenostavitve iz členov 324e, 445 ali 448, vloži zahtevek za potrdilo AEO iz točke (b) člena 14a(1), mora izpolnjevati enega od naslednjih pogojev:
(a) je imetnik mednarodno priznanega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega na podlagi mednarodnih konvencij, ki urejajo zadevne prevozne sektorje;
(b) je registrirani agent, kot ga določa Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2320/2002 ( 2 ) in izpolnjuje zahteve iz Uredbe Komisije (ES) št. 622/2003 ( 3 );
(c) je imetnik potrdila, izdanega v državi, ki ni na carinskem območju Skupnosti, kadar dvostranski sporazum, ki sta ga podpisali Skupnost in tretja država, zagotavlja sprejetje potrdila glede na pogoje iz navedenega sporazuma.
Če je letalska ali ladjarska družba imetnik potrdila iz točke (a) tega odstavka, izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 tega člena. Carinski organ izdajatelj šteje, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, kolikor so pogoji za izdajo mednarodnega potrdila enaki pogojem iz odstavka 1 tega člena ali tem pogojem ustrezajo.
3. Če ima vložnik sedež v Skupnosti in je registrirani agent, kot ga določa Uredba (ES) št. 2320/2002, ter izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 622/2003, pogoji iz odstavka 1 tega člena štejejo za izpolnjene v zvezi s prostori, za katere je gospodarski subjekt dobil status registriranega agenta.
4. Če je vložnik, ki ima sedež v Skupnosti, imetnik mednarodno priznanega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega v skladu z mednarodnimi konvencijami, evropskega varstvenega in/ali varnostnega potrdila, izdanega v skladu z zakonodajo Skupnosti, mednarodnega standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo ali evropskega standarda Evropske organizacije za standardizacijo, pogoji iz odstavka 1 štejejo za izpolnjena, če so pogoji za izdajo teh potrdil enaki pogojem iz te uredbe ali tem pogojem ustrezajo.
Oddelek 4
Postopek za izdajo potrdil AEO
Člen 14l
1. Carinski organ izdajatelj v petih delovnih dneh od dneva prejema zahtevka v skladu s členom 14c o tem zahtevku obvesti carinske organe vseh drugih držav članic prek komunikacijskega sistema iz člena 14x.
2. Kadar ima carinski organ katere druge države članice pomembne podatke, ki bi lahko vplivali na izdajo potrdila, navedene podatke posreduje carinskemu organu izdajatelju v 35 koledarskih dneh od dneva obvestila iz odstavka 1 prek komunikacijskega sistema iz člena 14x.
Člen 14m
1. Če carinski organ izdajatelj zaradi pomanjkanja podatkov ali možnosti ne more preveriti skladnosti z enim ali več pogoji iz členov 14g do 14k, je potrebno posvetovanje med carinskimi organi držav članic. V teh primerih carinski organ države članice izvede posvetovanje v 60 koledarskih dneh od datuma posredovanja podatkov s strani carinskega organa izdajatelja, da se omogoči izdaja potrdila pooblaščenega gospodarskega subjekta ali zavrnitev zahtevka v roku iz člena 14o(2).
Če carinski organ, zaprošen za posvetovanje, ne odgovori v 60 koledarskih dneh, lahko organ, ki je zaprosil za posvetovanje, na odgovornost carinskega organa, zaprošenega za posvetovanje, sklepa, da so zadevna merila izpolnjena. To obdobje se lahko podaljša, če vložnik opravi prilagoditve, da bi izpolnil ta merila, in o tem obvesti oba navedena carinska organa.
2. Kadar po preučitvi iz člena 14n carinski organ, zaprošen za posvetovanje, ugotovi, da vložnik ne izpolnjuje enega ali več meril, se ustrezno dokumentirani rezultati posredujejo carinskemu organu izdajatelju, ki zahtevek zavrne. Uporablja se člen 14o(4), (5) in (6).
Člen 14n
1. Carinski organ izdajatelj preveri, ali so pogoji in merila za izdajo potrdila iz členov 14g do 14k izpolnjena. Skladnost z merili iz člena 14k se preverja za vse prostore, ki so povezani s carinskimi dejavnostmi vložnika. Carinski organ dokumentira tako preverjanje kot tudi rezultate.
Kadar zaradi velikega števila prostorov obdobje, ki je na voljo za izdajo potrdila, ne dopušča preverjanja vseh zadevnih prostorov, vendar carinski organ ne dvomi, da vložnik izpolnjuje varnostne standarde družbe, ki veljajo v vseh njenih prostorih, lahko carinski organ preveri samo reprezentativen del teh prostorov.
2. Carinski organ izdajatelj lahko sprejme sklepe, ki jih v zvezi s pogoji in merili iz členov 14i, 14j in 14k predloži strokovnjak s področij iz teh členov. Strokovnjak ne sme biti povezan z vložnikom.
Člen 14o
1. Carinski organ izdajatelj izda potrdilo AEO v skladu z vzorcem iz Priloge 1D.
2. Carinski organ izda potrdilo AEO ali zavrne zahtevek v 120 koledarskih dneh od dneva prejema zahtevka v skladu s členom 14c. Kadar se roka ne more držati, se to obdobje lahko podaljša za še eno obdobje 60 koledarskih dni. V takšnih primerih carinski organ vložnika še pred iztekom roka 120 koledarskih dni obvesti o razlogih za podaljšanje.
3. Obdobje iz prvega stavka odstavka 2 se lahko podaljša tudi, če vložnik med preverjanjem skladnosti s pogoji opravi prilagoditve, da bi izpolnil te pogoje, in o tem obvesti pristojni organ.
4. Kadar bi zaradi rezultata preverjanja v skladu s členi 14l, 14m in 14n zahtevek lahko bil zavrnjen, carinski organ izdajatelj ugotovitve v 30 koledarskih dneh sporoči vložniku in mu omogoči možnost odgovora, preden zavrne zahtevek. Obdobje iz prvega stavka odstavka 2 se ustrezno podaljša.
5. Obstoječa dovoljenja, izdana v skladu s carinskimi predpisi, se zaradi zavrnitve zahtevka ne prekličejo samodejno.
6. Če je zahtevek zavrnjen, carinski organ obvesti vložnika o vzrokih za odločitev. Odločba o zavrnitvi zahtevka se sporoči vložniku v rokih iz odstavkov (2), (3) in (4).
Člen 14p
Carinski urad izdajatelj v petih delovnih dneh carinske organe drugih držav članic obvesti o izdaji potrdila AEO prek komunikacijskega sistema iz člena 14x. Če je zahtevek zavrnjen, se podatki o tem posredujejo v istem roku.
POGLAVJE 2
Pravni učinki potrdil AEO
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 14q
1. Potrdilo AEO začne veljati deseti delovni dan po datumu izdaje.
2. Potrdilo AEO priznavajo vse države članice.
3. Obdobje veljavnosti potrdila AEO ni omejeno.
4. Carinski organi spremljajo, ali pooblaščeni gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje in merila.
5. V naslednjih primerih carinski organ izdajatelj izvede ponovno oceno pogojev in meril:
(a) pri večjih spremembah zadevne zakonodaje Skupnosti;
(b) če obstaja utemeljen sum, da pooblaščeni gospodarski subjekt ne izpolnjuje več ustreznih pogojev in meril.
Kadar se potrdilo AEO izda vložniku, od čigar ustanovitve so pretekla manj kot tri leta, se prvo leto po izdaji izvaja strožji nadzor.
Uporablja se člen 14n(2).
Rezultati ponovne ocene so prek komunikacijskega sistema iz člena 14x na voljo carinskim organom vseh držav članic.
Oddelek 2
Začasna ukinitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta
Člen 14r
1. Carinski organ izdajatelj status pooblaščenega gospodarskega subjekta začasno ukine v naslednjih primerih:
(a) kadar se ugotovi neskladnost s pogoji ali merili za pridobitev potrdila AEO;
(b) carinski organi upravičeno domnevajo, da je bilo storjeno dejanje, ki se kazensko preganja in je povezano s kršenjem carinskih predpisov s strani pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Vendar se lahko v primeru iz točke (b) prvega odstavka carinski organ odloči, da se status pooblaščenega gospodarskega subjekta ne ukine začasno, če meni, da je kršitev zanemarljiva glede na število ali obseg carinskih operacij, in ta ne povzroča dvomov v zvezi z dobro vero pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Pred sprejetjem take odločitve carinski organi svoje ugotovitve sporočijo zadevnemu gospodarskemu subjektu. Zadevni gospodarski subjekt ima pravico, da popravi razmere in/ali izrazi svoje stališče v 30 koledarskih dneh od datuma sporočila.
Vendar začasna ukinitev velja takoj, če je to potrebno zaradi vrste ali stopnje nevarnosti za varstvo in varnost državljanov, javno zdravje ali okolje. Carinski organ, ki začasno ukine ugodnosti, prek komunikacijskega sistema iz člena 14x takoj obvesti carinske organe drugih držav članic, da lahko ustrezno ukrepajo.
2. Če imetnik potrdila AEO stanja iz točke (a), prvega pododstavka odstavka 1 ne odpravi v 30 koledarskih dneh iz pododstavka 3 odstavka 1, pristojni carinski organ pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti, da se status pooblaščenega gospodarskega subjekta začasno ukine za obdobje 30 koledarskih dni, s čimer mu omogoči, da sprejme potrebne ukrepe za ureditev razmer. Obvestilo se prek komunikacijskega sistema iz člena 14x pošlje tudi carinskim organom drugih držav članic.
3. Če je imetnik potrdila AEO storil dejanje iz točke (b), prvega pododstavka odstavka 1, carinski organ izdajatelj začasno ukine status pooblaščenega gospodarskega subjekta, dokler traja sodni postopek. O tem obvesti imetnika potrdila. Obvestilo se prek komunikacijskega sistema iz člena 14x pošlje tudi carinskim organom drugih držav članic.
4. Kadar zadevni pooblaščeni gospodarski subjekt ne more urediti razmer v 30 koledarskih dneh, lahko pa predloži dokaze, da je pogoje mogoče izpolniti, če se obdobje začasne ukinitve podaljša, carinski organ izdajatelj začasno ukine status pooblaščenega gospodarskega subjekta za nadaljnjih 30 koledarskih dni.
Člen 14s
1. Začasna ukinitev ne vpliva na carinske postopke, ki so se pričeli že pred datumom začasne ukinitve in se še niso končali.
2. Začasna ukinitev ne vpliva samodejno na katero koli dovoljenje, ki je bilo izdano ne glede na potrdila AEO, razen če se razlogi za začasno ukinitev nanašajo tudi na ta dovoljenja.
3. Začasna ukinitev ne vpliva samodejno na dovoljenja za uporabo carinskih poenostavitev, ki so bile dodeljene na podlagi potrdil AEO in glede katerih so pogoji še vedno izpolnjeni.
4. Če imetnik potrdila AEO iz točke (c) člena 14a(1) ne izpolnjuje le pogojev iz člena 14k, se status pooblaščenega gospodarskega subjekta delno začasno ukine, na zahtevo gospodarskega subjekta pa se mu lahko izda novo potrdilo AEO iz točke (a) člena 14a(1).
Člen 14t
1. Kadar zadevni gospodarski subjekt v skladu z zahtevami carinskih organov izvede potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni gospodarski subjekt, carinski organ izdajatelj prekliče začasno ukinitev ter o tem obvesti zadevni gospodarski subjekt in carinske organe drugih držav članic. Začasna ukinitev se lahko prekliče pred potekom roka iz člena 14r(2) ali (4).
V primeru člena 14s(4) carinski organ, ►C5 ki je začasno ukinil potrdilo, ◄ to potrdilo obnovi. Po tem prekliče potrdilo AEO iz točke (a) člena 14a(1).
2. Če zadevni gospodarski subjekt v obdobju začasne ukinitve iz člena 14r(2) ali (4) ne izvede potrebnih ukrepov, carinski organ izdajatelj prekliče potrdilo AEO in takoj obvesti carinske organe drugih držav članic prek komunikacijskega sistema iz člena 14x.
V primeru okoliščin iz člena 14s(4) se izvirno potrdilo ustrezno prekliče, veljavno pa je samo novo potrdilo AEO iz točke (a) člena 14a(1).
Člen 14u
1. Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt začasno ne more izpolnjevati katerega izmed meril iz člena 14a, lahko zaprosi za začasno ukinitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta. V tem primeru pooblaščeni gospodarski subjekt o tem obvesti carinski organ izdajatelja, pri tem pa navede datum, do katerega bo spet sposoben izpolnjevati merila. Carinski organ izdajatelja obvesti tudi o kakršnih koli načrtovanih ukrepih in njihovem časovnem okviru.
Obveščeni carinski organ prek komunikacijskega sistema iz člena 14x obvesti carinske organe drugih držav članic.
2. Če pooblaščenemu gospodarskemu subjektu v obdobju, ki ga je navedel v svojem obvestilu, ne uspe urediti razmer, lahko carinski organ izdajatelj odobri razumno podaljšanje tega obdobja, pod pogojem, da je pooblaščeni gospodarski subjekt ravnal v dobri veri. O tem podaljšanju se prek komunikacijskega sistema iz člena 14x obvestijo carinski organi drugih držav članic.
V vseh drugih primerih se potrdilo AEO prekliče, pristojni carinski organ izdajatelj pa prek komunikacijskega sistema iz člena 14x takoj obvesti carinske organe drugih držav članic.
3. Če zahtevani ukrepi niso sprejeti v obdobju začasne ukinitve, se uporablja člen 14v.
Oddelek 3
Preklic potrdila AEO
Člen 14v
1. Carinski organ izdajatelj prekliče potrdilo AEO v naslednjih primerih:
(a) kadar pooblaščeni gospodarski subjekt ne izvede ukrepov iz člena 14t(1);
(b) kadar je pooblaščeni gospodarski subjekt resno kršil carinske predpise in nima več možnosti pritožbe na sodišče;
(c) kadar pooblaščeni gospodarski subjekt v obdobju začasne ukinitve iz člena 14u ne izvede potrebnih ukrepov;
(d) na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta.
Vendar se lahko v primeru iz točke (b) carinski organ odloči, da se potrdila AEO ne prekliče, če meni, da so kršitve zanemarljive glede na število ali obseg carinskih postopkov, in te ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero pooblaščenega gospodarskega subjekta.
2. Preklic začne veljati naslednji dan po obvestilu.
Kadar imetnik potrdila AEO iz točke (c) člena 14a(1) ne izpolnjuje le pogojev iz člena 14k, carinski organ izdajatelj potrdilo prekliče, izda novo potrdilo AEO iz točke (a) člena 14a(1).
3. Carinski organ izdajatelj prek komunikacijskega sistema iz člena 14x o preklicu potrdila AEO takoj obvesti carinske organe drugih držav članic.
4. Razen v primerih preklica iz točk (c) in (d) odstavka 1 gospodarski subjekt v obdobju treh let od datuma preklica ne sme vložiti novega zahtevka za potrdilo AEO.
POGLAVJE 3
Izmenjava podatkov
Člen 14w
1. Pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti carinski organ izdajatelja o vseh okoliščinah, nastalih po tem, ko je bilo potrdilo izdano, ki bi lahko vplivale na nadaljnjo veljavnost ali vsebino potrdila.
2. Vsi pomembni podatke, ki so dostopni carinskemu uradu izdajatelju, se dajo na voljo carinskim organom drugih držav članic, v katerih pooblaščeni gospodarski subjekt izvaja dejavnosti povezane s carino.
3. Če carinski organ prekliče posebno dovoljenje zadevnega pooblaščenega gospodarskega subjekta za uporabo posameznih carinskih poenostavitev iz členov 260, 263, 269, 272, 276, 277, 282, 283, 313a, 313b, 324a, 324e, 372, 454a in 912g, izdano na podlagi potrdila AEO, o tem obvesti carinski organ, ki je izdal potrdilo AEO.
Člen 14x
1. Za izmenjavo podatkov in sporočanje med carinskimi organi ter za obveščanje Komisije in gospodarskih subjektov se uporablja elektronski sistem informiranja in sporočanja, ki ga določijo Komisija in carinski organi z medsebojnim dogovorom.
2. S pomočjo sistema iz odstavka 1 lahko Komisija in carinski organi hranijo in imajo dostop do naslednjih informacij:
(a) elektronsko preneseni podatki o zahtevkih;
(b) potrdila AEO ter, kjer je uporabno, podatki o njihovih spremembah, opustitvi in preklicu;
(c) vse ostale pomembne podatke.
3. Carinski organ izdajatelj o izdaji, spremembah, opustitvi ali preklicu potrdila AEO obvesti urade, ki so pristojni za izvedbo analize tveganja v njegovi državi članici. Obvesti tudi vse ostale organe izdajatelje iz drugih držav članic.
4. S predhodnim soglasjem zadevnih pooblaščenih gospodarskih subjektov lahko Komisija seznam pooblaščenih gospodarskih subjektov javno objavi na internetu. Seznam se posodablja.
▼M18 —————
NASLOV IV
POREKLO BLAGA
POGLAVJE I
Nepreferencialno poreklo blaga
Oddelek 1
Predelave oziroma obdelave, ki spremenijo poreklo
Člen 35
To poglavje določa za tekstil in tekstilne izdelke, ki se uvrščajo v oddelek XI kombinirane nomenklature carinske tarife, in za nekatere druge izdelke, ki niso tekstil in tekstilni izdelki, vrste obdelav ali predelav, ki v skladu z merili iz člena 24 zakonika tem izdelkom dodelijo poreklo države, v kateri je bila obdelava ali predelava opravljena.
Pojem „država“ lahko pomeni tretjo državo ali Skupnost.
Pododdelek 1
Tekstil in tekstilni izdelki, ki se uvrščajo v oddelek XI kombinirane nomenklature carinske tarife
Člen 36
Za tekstil in tekstilne izdelke iz oddelka XI kombinirane nomenklature carinske tarife se kot obdelava oziroma predelava, na podlagi katere se v skladu s členom 24 zakonika dodeli poreklo države, šteje celotni postopek predelave, kakršen je določen v členu 37.
Člen 37
Kot celotni postopek predelave se šteje obdelava ali predelava, zaradi katere se pridobljeni izdelek razvršča pod drugo tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, kakor je tarifna številka kombinirane nomenklature carinske tarife vseh uporabljenih materialov brez porekla.
Pri izdelkih iz Priloge 10 se kot celotni postopek predelave štejejo samo tiste vrste postopkov, ki so navedeni v stolpcu 3 te priloge za vsak pridobljen izdelek ne glede na to, ali se pri teh postopkih tarifna številka spremeni ali ne.
Način uporabe pravil iz Priloge 10 je določen v uvodnih opombah iz Priloge 9.
Člen 38
Za izvajanje prejšnjega člena se naslednje obdelave ali predelave, ne glede na to, ali se je tarifna številka spremenila ali ne, vedno štejejo kot nezadostne za pridobitev porekla:
(a) postopki, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje pokvarjenih delov in podobni postopki);
(b) enostavno odstranjevanje prahu, presejanje, izločevanje, sortiranje, razvrščanje v skupine (vključno s sestavljanjem v set), pranje, razrezovanje;
(i) zamenjava embalaže ter razdeljevanje in združevanje tovorkov;
(ii) preprosto pakiranje blaga v vrečke, škatle, zaboje, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
(d) pritrjevanje oznak, nalepk ali drugih podobnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;
(e) preprosto sestavljanje delov izdelka v popoln izdelek;
(f) kombinacija dveh ali več postopkov iz točk (a) do (e).
Pododdelek 2
Izdelki, ki niso tekstil in tekstilni izdelki iz oddelka XI kombinirane nomenklature carinske tarife
Člen 39
Za pridobljene izdelke iz Priloge 11 se obdelava ali predelava, navedena v stolpcu 3 te priloge, šteje kot postopek ali predelava, ki omogoča pridobitev porekla v skladu s členom 24 zakonika.
Način uporabe pravil iz Priloge 11 je določen v uvodnih opombah iz Priloge 9.
Pododdelek 3
Skupne določbe za vse izdelke
Člen 40
Kjer seznama v Prilogah 10 in 11 določata, da izdelek pridobi poreklo, če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega določenega odstotka cene franko tovarna pridobljenega izdelka, se ta odstotek izračuna na naslednji način:
— „vrednost“ pomeni carinsko vrednost uporabljenih materialov brez porekla v času uvoza ali, če ta ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za te materiale v državi, v kateri se opravi predelava,
— „cena franko tovarna“ pomeni ceno franko tovarna pridobljenega izdelka, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu tega izdelka,
— „vrednost, pridobljena na podlagi postopkov sestavljanja“ pomeni povečanje vrednosti zaradi sestavljanja, skupaj z zaključnimi postopki in postopki preverjanja, in vgradnje vseh delov po poreklu iz države, v kateri se navedeni postopki opravljajo, vključno z dobičkom in splošnimi stroški, ki nastanejo v tej državi zaradi teh postopkov.
Oddelek 2
Izvedbeni predpisi glede nadomestnih delov
Člen 41
1. Velja, da imajo dodatki, rezervni deli ali orodje, dostavljeni s katerim koli delom opreme, stroja, aparata ali vozila, ki so del njegove standardne opreme, enako poreklo kakor ta del opreme, stroja, aparata ali vozila.
►M1 2. ◄ Za bistvene nadomestne dele, namenjene opremi, stroju, aparatu ali vozilu, ki se predhodno sprostijo v prosti promet ali izvozijo, se šteje, da imajo enako poreklo kakor ta oprema, stroj, aparat ali vozilo, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz tega oddelka.
Člen 42
Domneva iz prejšnjega člena se upošteva le, če:
— je to nujno zaradi uvoza v namembno državo,
— vključitev bistvenega nadomestnega dela v opremo, stroje, aparate ali vozilo v proizvodni proces ne bi preprečila, da bi ta oprema, stroj, aparat ali vozilo dobilo poreklo Skupnosti ali poreklo države, v kateri poteka proizvodni proces.
Člen 43
Za izvajanje člena 41:
(a) „oprema, stroji, aparati ali vozila“ pomenijo blago, ki se uvršča v oddelke XVI, XVII in XVIII kombinirane nomenklature carinske tarife;
(b) „bistveni nadomestni deli“ pomenijo dele:
— brez katerih se pravilno delovanje blaga iz točke a, ki je bilo predhodno sproščeno v prosti promet ali predhodno izvoženo, ne more zagotoviti,
— ki so značilni za to blago, in
— so namenjeni za normalno vzdrževanje blaga in za nadomestitev enakih delov, ki so poškodovani ali so postali neuporabni.
Člen 44
Če se pri pristojnih organih ali pooblaščenih organizacijah držav članic za bistvene nadomestne dele iz člena 41 vloži zahtevek za izdajo potrdila o poreklu, morata potrdilo in njegov zahtevek v polju št. 6 (zaporedna številka, oznake in številke, število in vrsta tovorkov, poimenovanje blaga) vsebovati izjavo udeleženega, da je navedeno blago namenjeno za normalno vzdrževanje predhodno izvožene opreme, stroja, aparata ali vozila, in natančne podatke za to opremo, stroj, aparat ali vozilo.
Poleg tega udeleženi po možnosti navede podatke o potrdilu o poreklu blaga (organ izdaje, številka in datum potrdila), s katerim so bili izvoženi oprema, stroj, aparat ali vozilo, vzdrževanju katerih so nadomestni deli namenjeni.
Člen 45
Če je treba poreklo bistvenih nadomestnih delov iz člena 41 zaradi njihove sprostitve v prosti promet v Skupnosti dokazati s predložitvijo potrdila o poreklu blaga, mora to vsebovati navedbe iz člena 44.
Člen 46
Pristojni organi držav članic lahko zaradi zagotavljanja uporabe pravil, ki jih določa ta oddelek, zahtevajo predložitev dodatnih dokazil in predvsem:
— računa ali kopije računa, ki se nanaša na predhodno v prosti promet sproščeno ali izvoženo opremo, stroj, aparat ali vozilo,
— pogodbo ali kopijo pogodbe ali katerega koli drugega dokumenta, iz katerega je razvidno, da se dobava opravlja v okviru normalnega vzdrževanja.
Oddelek 3
Izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu blaga
Pododdelek 1
Izvedbeni predpisi za splošna potrdila o poreklu blaga
Člen 47
Če se ob uvozu dokazuje ali je treba dokazovati poreklo blaga s predložitvijo potrdila o poreklu blaga, mora to potrdilo izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) izdati ga mora zanesljiv organ ali organizacija, ki ga je država izdaje za to ustrezno pooblastila;
(b) vsebovati mora vse podatke, potrebne za prepoznavanje blaga, na katero se nanaša, predvsem pa:
— število tovorkov, njihovo naravo, označbe in številke,
— tip blaga,
— bruto in neto težo blaga; te podatke lahko nadomestijo drugi, na primer število ali volumen, če se blagu med prevozom občutno spremeni teža ali če njegove teže ni mogoče določiti oziroma če se njegova prepoznava običajno zagotovi s temi drugimi podatki,
— ime pošiljatelja;
(c) nedvoumno dokazovati, da je blago, na katero se nanaša, po poreklu iz določene države.
Člen 48
1. Potrdila o poreklu blaga, ki jih izdajajo pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic, morajo izpolnjevati pogoje iz člena 47(a) in (b).
2. Ta potrdila in pripadajoči zahtevki se morajo izdati na obrazcih, ki ustrezajo vzorcem iz Priloge 12.
3. Ta potrdila o poreklu blaga potrjujejo, da je blago po poreklu iz Skupnosti.
Če je to potrebno zaradi zunanje trgovine, se lahko v njih potrjuje, da je blago po poreklu iz določene države članice.
Če so pogoji iz člena 24 zakonika izpolnjeni na podlagi več postopkov ali predelav, opravljenih v različnih državah članicah, se lahko potrdi samo poreklo blaga iz Skupnosti.
Člen 49
Potrdila o poreklu blaga se izdajo na podlagi pisnega zahtevka udeleženega.
Če to upravičujejo okoliščine, predvsem če vložnik zahtevka redno opravlja izvoz, lahko države članice opustijo zahtevo predložitve zahtevka za vsako dejanje v zvezi z izvozom, če se spoštujejo določbe o poreklu.
Če je to potrebno zaradi trgovanja, se lahko za vsako potrdilo o poreklu blaga izda en ali več dodatnih kopij istega potrdila o poreklu blaga.
Te kopije morajo biti izdelani na obrazcih, ki ustrezajo vzorcu iz Priloge 12.
Člen 50
1. Obrazec potrdila meri 210 × 297 milimetrov. Dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 milimetrov oziroma plus 8 milimetrov. Uporabljati je treba bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta najmanj 64 g/m2 ali med 25 in 30 g/m2, če gre za papir za letalska pisma. Imeti mora ozadje s tiskanim rjavkastočrnim vzorcem „giljoše“, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehanskimi in kemičnimi sredstvi.
2. Obrazec zahtevka je natisnjen v uradnem jeziku ali v enem ali več uradnih jezikih izvozne države članice; obrazec potrdila o poreklu blaga je natisnjen v enem ali več uradnih jezikov Skupnosti ali, v skladu z običaji in potrebami trgovanja, v kakšnem drugem jeziku.
3. Države članice si lahko pridržijo pravico, da same tiskajo obrazce potrdil o poreklu blaga ali pa jih dajo tiskat pooblaščenim tiskarjem. V tem primeru se mora vsak obrazec potrdila sklicevati na tako pooblastilo. Vsako potrdilo o poreklu blaga mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, ki omogoča njegovo prepoznavanje. Vsebovati mora tudi zaporedno številko, tiskano ali odtisnjeno, ki omogoča njegovo prepoznavanje.
Člen 51
Zahtevek in potrdilo o poreklu blaga morata biti izpolnjena s pisalnim strojem ali v rokopisu, z velikimi tiskanimi črkami, vendar enotno, v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali, v skladu z običaji in potrebami trgovanja, v kakšnem drugem jeziku.
Člen 52
Vsako potrdilo o poreklu blaga iz člena 48 mora vsebovati zaporedno številko, po kateri ga je mogoče identificirati. Zahtevek za potrdilo in vse kopije istega potrdila o poreklu blaga morajo vsebovati enako zaporedno številko.
Pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic lahko te dokumente številčijo v skladu z vrstnim redom njihove izdaje.
Člen 53
Pristojni organi držav članic lahko določijo dodatne navedbe, ki jih je treba vnesti v zahtevek. Te dodatne navedbe je treba omejiti na minimum.
Vsaka država članica sporoči Komisiji določbe, ki jih sprejme v skladu s prejšnjim odstavkom. Komisija te podatke nemudoma sporoči drugim državam članicam.
Člen 54
Pristojni organi ali pooblaščene organizacije držav članic, ki so izdale potrdila o poreklu blaga, morajo hraniti zahtevke najmanj dve leti.
Vendar se lahko zahtevki hranijo tudi v obliki kopij istega potrdila o poreklu blaga, če imajo ti v zakonodaji zadevne države članice enako dokazno moč.
Pododdelek 2
Izvedbeni predpisi glede potrdil o poreklu za nekatere kmetijske proizvode, za katere se uporabljajo posebni uvozni režimi
Člen 55
Členi 56 do 65 določajo pogoje za uporabo potrdil o poreklu blaga za kmetijske proizvode s poreklom iz tretjih držav, za katere so bili uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, kolikor se ti režimi nanašajo na naslednje določbe.
(a)
Potrdila o poreklu blaga
Člen 56
1. Potrdila o poreklu blaga za kmetijske proizvode s poreklom iz tretjih držav, za katere so bili uvedeni posebni nepreferencialni uvozni režimi, morajo biti izdana na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 13.
2. Ta potrdila izdajo pristojni državni organi zadevnih tretjih držav, v nadaljevanju „organi izdaje“, če se izdelki, na katere se ta potrdila nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz teh držav v skladu z določbami, ki veljajo v Skupnosti.
3. Ta potrdila morajo vsebovati tudi vse potrebne navedbe, predvidene v predpisih Skupnosti za posebne uvozne režime iz člena 55.
4. Brez poseganja v posebne določbe o posebnih uvoznih režimih iz člena 55 je obdobje veljavnosti teh potrdil deset mesecev, šteto od datuma, ko jih izdajo organi izdaje.
Člen 57
1. Potrdila o poreklu blaga, izdana v skladu z določbami tega pododdelka, smejo vsebovati en sam izvod, ki je označen kot „izvirnik“ poleg naslova dokumenta.
Če se izkaže, da so potrebni dodatni izvodi, morajo ti poleg naslova dokumenta vsebovati zaznamek „kopija“.
2. Pristojni organi v Skupnosti sprejmejo kot veljaven samo izvirnik potrdila o poreklu blaga.
Člen 58
1. Obrazec potrdila o poreklu blaga meri 210 × 297 milimetrov. Dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 milimetrov oziroma plus 8 milimetrov. Uporabljati je treba bel, klejen, brezlesni pisalni papir, ki tehta najmanj 40 g/m2. Sprednja stran izvirnika mora imeti ozadje s tiskanim rumenim vzorcem „giljoše“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi in kemičnimi sredstvi opazno.
2. Obrazci potrdila morajo biti natisnjeni in izpolnjeni v enem od uradnih jezikov Skupnosti.
Člen 59
1. Obrazci potrdila o poreklu blaga morajo biti izpolnjeni s pisalnim strojem ali z mehanografskim ali podobnim postopkom.
2. Na potrdilu se ne sme nič izbrisati ali ponovno vpisati. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne navedbe. Vsako tako opravljeno spremembo mora potrditi tisti, ki jo je opravil, in jo morajo overiti organi izdaje.
Člen 60
1. Potrdila o poreklu blaga, izdana v skladu s členi 56 do 59, morajo v polju št. 5 vsebovati vse dodatne navedbe iz člena 56(3), ki bi se lahko izkazale za potrebne pri izvajanju posebnih uvoznih režimov, na katere se nanašajo.
2. Neuporabljeni prostor v poljih št. 5, 6 in 7 se mora prečrtati, da se tako preprečijo vsi naknadni vnosi.
Člen 61
Vsako potrdilo o poreklu blaga mora vsebovati zaporedno številko, tiskano ali ne, po kateri ga je mogoče identificirati, ter žig organa izdaje in podpis osebe ali oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje.
Potrdilo o poreklu blaga se izda ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, organ izdaje pa od vsakega izdanega potrdila zadrži eno kopijo.
Člen 62
Izjemoma se lahko navedeno potrdilo o poreklu blaga izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če to ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak, nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin.
Organi izdaje ne smejo naknadno izdati potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 61, dokler ne preverijo, ali se navedbe, vsebovane v zahtevku izvoznika, ujemajo z navedbami v ustreznem izvoznem spisu.
Naknadno izdana potrdila morajo vsebovati eno od naslednjih navedb:
— expedido a posteriori,
— udstedt efterfølgende,
— Nachträglich ausgestellt,
— Εκδοθέν εκ των υστέρων,
— Issued retrospectively,
— Délivré a posteriori,
— rilasciato a posteriori,
— afgegeven a posteriori,
— emitido a posteriori,
— annettu jaelkikaeteen/utfaerdat i efterhand,
— utfaerdat i efterhand,
— Vystaveno dodatečně,
— Välja antud tagasiulatuvalt,
— Izsniegts retrospektīvi,
— Retrospektyvusis išdavimas,
— Kiadva visszamenőleges hatállyal,
— Maħruġ retrospettivament,
— Wystawione retrospektywnie,
— Izdano naknadno,
— Vyhotovené dodatočne,
— Издаден впоследствие,
— Eliberat ulterior,
— Izdano naknadno.
v polju „Opombe“.
(b)
Upravno sodelovanje
Člen 63
1. Če je v posebnih uvoznih režimih za nekatere kmetijske proizvode predvidena uporaba potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 62, se uporaba takšnih režimov pogojuje z uvedbo postopka upravnega sodelovanja, razen če ni v teh posebnih režimih določeno drugače.
V ta namen zadevne tretje države Komisiji Evropskih skupnosti sporočijo:
— imena in naslove organov za izdajo potrdil o poreklu blaga skupaj z vzorci žigov, ki jih ti organi uporabljajo,
— imena in naslove državnih organov, pristojnih za sprejemanje zahtevkov za naknadno preverjanje potrdil o poreklu blaga iz člena 64.
Komisija sporoči vse te podatke pristojnim organom držav članic.
2. Če zadevne tretje države Komisiji Evropskih skupnosti ne sporočijo podatkov iz odstavka 1, pristojni organi v Skupnosti zavrnejo dodelitev ugodnosti posebnih uvoznih režimov.
Člen 64
1. Potrdila o poreklu blaga iz členov 56 do 62 se naknadno preverjajo naključno in kadar se pojavi utemeljen dvom o pristnosti potrdila ali točnosti navedb, vsebovanih v njem.
V zvezi s poreklom se preverjanje opravi na pobudo pristojnih carinskih organov.
Glede izvajanja predpisov na področju kmetijstva lahko po potrebi opravljajo preverjanje tudi drugi pristojni organi.
2. Za izvajanje določb odstavka 1 pristojni organi v Skupnosti vrnejo potrdilo o poreklu blaga ali njegovo kopijo državnemu organu, ki ga pooblasti izvozna država, in po potrebi navedejo vsebinske ali formalne razloge, ki opravičujejo preiskavo. Vrnjenemu potrdilu priložijo račun ali kopijo računa, če je bil izdan, in sporočijo vse informacije, ki so jih lahko pridobili in na podlagi katerih se domneva nepravilnost navedb v potrdilu oziroma podvomi o njegovi pristnosti.
Če se carinski organi Skupnosti odločijo, da bodo začasno prenehali izvajati določbe teh posebnih uvoznih režimov, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo ti organi odobriti sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.
Člen 65
1. Izidi naknadnega preverjanja se takoj, ko je mogoče, sporočijo pristojnim organom v Skupnosti.
Iz njih mora biti razvidno, ali se potrdila o poreklu blaga, ki so bila v skladu s pogoji iz člena 64 vrnjena, nanašajo na dejansko izvoženo blago in ali se za to blago dejansko lahko uporabijo zadevni posebni uvozni režimi.
2. Če zahtevkom za naknadno preverjanje najpozneje v šestih mesecih ne sledi odgovor, pristojni organi v Skupnosti dokončno zavrnejo dodelitev ugodnosti posebnih uvoznih režimov.
POGLAVJE 2
Preferencialno poreklo
Splošni sistem preferencialov
Pododdelek 1
Splošne določbe
Člen 66
Ta oddelek določa pravila v zvezi z opredelitvijo pojma „izdelek s poreklom“ ter z njim povezanih postopkov in metod upravnega sodelovanja za namene uporabe sheme splošnih tarifnih preferencialov (GSP) (v nadaljnjem besedilu: shema), ki jih Evropska unija z Uredbo (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) dodeljuje državam v razvoju.
Člen 67
1. V tem oddelku in oddelku 1A tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) „država upravičenka“ pomeni državo ali ozemlje iz člena 2(d) Uredbe (EU) št. 978/2012;
(b) „izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem;
(c) „material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
(d) „izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za kasnejšo uporabo pri drugem postopku izdelave;
(e) „blago“ pomeni materiale in izdelke;
(f) „bilateralna kumulacija“ pomeni sistem, ki omogoča izdelkom, ki imajo v skladu s to uredbo poreklo iz Evropske unije, da se štejejo kot materiali s poreklom iz države upravičenke, kadar so nadalje obdelani ali vključeni v izdelek v tej državi upravičenki;
(g) „kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo“ pomeni sistem, ki omogoča izdelkom s poreklom iz Norveške, Švice ali Turčije, da se štejejo kot materiali s poreklom iz države upravičenke, kadar so nadalje obdelani ali vključeni v izdelek v tej državi upravičenki in uvoženi v Evropsko unijo;
(h) „regionalna kumulacija“ pomeni sistem, v okviru katerega se izdelki, ki imajo v skladu s to uredbo poreklo iz države, ki je članica regionalne skupine, štejejo kot materiali s poreklom iz druge države te iste regionalne skupine (ali države iz druge regionalne skupine, ko je možna kumulacija med skupinami), kadar so nadalje obdelani ali vključeni v tam izdelan izdelek;
(i) „razširjena kumulacija“ pomeni sistem, ki ga na zahtevo države upravičenke odobri Komisija in v okviru katerega se nekateri materiali s poreklom iz držav, s katerimi ima Evropska unija sklenjen veljaven sporazum o prosti trgovini v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), štejejo kot materiali s poreklom iz zadevne države upravičenke, kadar so nadalje obdelani ali vključeni v izdelek, izdelan v tej državi;
(j) „zamenljivi materiali“ pomenijo materiale, ki so enake vrste in tržne kakovosti z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki se jih ne da med seboj ločiti, ko so enkrat vgrajeni v končni izdelek;
(k) „regionalna skupina“ pomeni skupino držav, med katerimi se uporablja regionalna kumulacija;
(l) „carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o določanju carinske vrednosti);
(m) „vrednost materialov“ na seznamu v Prilogi 13a pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v državi upravičenki. Kadar je treba ugotoviti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se določbe te točke smiselno uporabljajo;
(n) „cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov in vse druge stroške v zvezi z izdelavo, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;
Kadar dejanska cena ne odraža vseh stroškov, povezanih z izdelavo izdelka, ki so dejansko nastali v državi upravičenki, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh teh stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;
(o) „največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla“ pomeni največjo vsebnost materialov brez porekla, ki je dovoljena, da se izdelava šteje za zadostno obdelavo ali predelavo, da izdelku dodeli status porekla. Izražena je lahko v odstotkih od cene izdelka franko tovarna ali v deležu neto teže teh uporabljenih materialov, ki spadajo v določeno skupino poglavij, poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko;
(p) „neto teža“ pomeni težo blaga samega brez kakršnega koli embalažnega materiala ali embalaže za blago;
(q) „poglavja“, „tarifne številke“ in „tarifne podštevilke“ pomenijo poglavja, tarifne številke in tarifne podštevilke (štirištevilčne ali šestštevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem, s spremembami v skladu s Priporočilom z dne 26. junija 2004 Sveta za carinsko sodelovanje;
(r) „uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;
(s) „pošiljka“ pomeni izdelke, ki so:
— poslani hkrati od enega izvoznika k enemu prejemniku; ali
— zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku ali če ni takšnega dokumenta, zajeti na enem računu;
(t) „izvoznik“ pomeni osebo, ki izvaža blago v Evropsko unijo ali v državo upravičenko in je sposobna dokazati poreklo blaga, ne glede na to, ali je sama proizvajalec oziroma sama opravlja izvozne formalnosti;
(u) „registriran izvoznik“ pomeni izvoznika, ki je pri pristojnih organih zadevne države upravičenke registriran za dajanje navedb o poreklu za namene izvoza v okviru sheme;
(v) „navedba o poreklu“ pomeni navedbo, ki jo da izvoznik, s katero izjavlja, da izdelki, ki jih zajema, izpolnjujejo pravila sheme o poreklu, in katere namen je, da bodisi omogoči osebi, ki prijavlja blago za sprostitev v prosti promet v Evropski uniji, da uveljavlja ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, bodisi omogoči gospodarskemu subjektu v državi upravičenki, ki materiale uvaža za nadaljnjo obdelavo v okviru pravil o kumulaciji, da z njo dokaže status porekla tega blaga;
1a. Za namene odstavka 1(a) pri sklicevanju na izraz „država upravičenka“ ta izraz zajema tudi teritorialno morje te države ali ozemlja v smislu Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, vendar njegovih meja ne sme presegati (Konvencija iz Montego Baya z dne 10. decembra 1982).
2. Za namene točke (n) odstavka 1 v primeru, ko je zadnja obdelava ali predelava dodeljena proizvajalcu kot podizvajalcu, se izraz, „proizvajalec“ iz prvega pododstavka točke (n) odstavka 1 lahko nanaša na podjetje, ki je podizvajalca zaposlilo.
Člen 68
1. Da se zagotovi pravilna uporaba sheme, se morajo države upravičenke zavezati, da bodo:
(a) vzpostavile in vzdrževale ustrezne upravne strukture in sisteme, potrebne za izvajanje in upravljanje v tem oddelku določenih pravil in postopkov v tej državi, vključno, kjer je to primerno, z dogovori, ki so potrebni za uporabo kumulacije;
(b) njihovi pristojni organi sodelovali s Komisijo in carinskimi organi držav članic.
2. Sodelovanje, omenjeno v točki (b) odstavka 1, pomeni:
(a) zagotavljanje vse potrebne podpore v primeru zahteve Komisije za njeno spremljanje ustreznega upravljanja sheme v zadevni državi, vključno z obiski za preverjanje na kraju samem s strani Komisije ali carinskih organov držav članic;
(b) brez poseganja v člen 97g in 97h, preverjanje statusa porekla izdelkov in skladnosti z drugimi pogoji, določenimi v tem oddelku, vključno z obiski na kraju samem, kadar to zahteva Komisija ali carinski organi držav članic v okviru preiskav porekla.
3. Države upravičenke morajo Komisiji predložiti zavezo iz odstavka 1.
Člen 69
1. Države upravičenke Komisijo uradno obvestijo o nazivih in naslovih organov na njihovem ozemlju, ki so:
(a) del državnih organov zadevne države ali delujejo v okviru pristojnosti vlade in so pooblaščeni, da lahko izvoznike registrirajo ali umaknejo iz evidence registriranih izvoznikov;
(b) del državnih organov zadevne države ter pooblaščeni za podporo Komisiji in carinskim organom držav članic v okviru upravnega sodelovanja, določenega v tem oddelku.
2. Države upravičenke Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah informacij iz odstavka 1.
3. Komisija vzpostavi elektronsko bazo podatkov registriranih izvoznikov na podlagi informacij, ki jih predložijo državni organi držav upravičenk in carinski organi držav članic.
Dostop do same baze podatkov ter podatkov v njej ima izključno Komisija. Organi iz prvega pododstavka zagotovijo, da so podatki, predloženi Komisiji, posodobljeni ter popolni in točni.
Podatki, obdelani v podatkovni bazi iz prvega pododstavka, so javnosti dostopni prek spleta, z izjemo zaupnih podatkov iz polj 2 in 3 zahtevka za registracijo izvoznika iz člena 92.
Prenos ali dostop do osebnih podatkov, ki se obdelajo v podatkovni bazi iz prvega pododstavka in s strani držav članic v skladu s tem oddelkom, se lahko omogoči tretjim državam ali mednarodnim organizacijam samo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 45/2001.
4. Ta uredba nikakor ne vpliva na raven varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z določbami zakonodaje Evropske unije in nacionalnim pravom, zlasti ne spreminja obveznosti držav članic pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES niti obveznosti institucij in organov Evropske unije pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.
Komisija lahko identifikacijske in registracijske podatke o izvoznikih, sestavljene iz nabora podatkov iz točk 1, 3 (v zvezi z opisom dejavnosti), 4 in 5 Priloge 13c objavi na spletu samo, če so izvozniki dali izrecno in prostovoljno pisno soglasje.
Izvoznikom se predložijo informacije iz člena 11 Uredbe (ES) št. 45/2001.
Pravice oseb v zvezi z njihovimi registracijskimi podatki iz Priloge 13c, obdelanimi v nacionalnih podatkovnih sistemih, se izvajajo v skladu z zakonodajo države članice, ki je shranila njihove osebne podatke izvajajoč Direktivo 95/46/ES.
Pravice oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v centralni podatkovni bazi iz odstavka 3 se izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.
Nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo in zagotavljajo usklajen nadzor nad bazo podatkov iz odstavka 3.
Člen 70
1. Komisija v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavi seznam držav upravičenk in datum, kdaj naj bi te države izpolnile pogoje iz členov 68 in 69. Komisija bo ta seznam posodobila vsakič, ko nova država upravičenka izpolni enake pogoje in ko država upravičenka pogojev ne izpolnjuje več.
2. Izdelki s poreklom iz države upravičenke v smislu tega oddelka ob sprostitvi v prosti promet v Uniji uživajo prednosti sheme samo pod pogojem, da so bili iz države upravičenke izvoženi na dan, naveden na seznamu iz odstavka 1, ali pozneje.
3. Za državo upravičenko se šteje, da izpolnjuje pogoje iz členov 68 in 69 z dnem, ko predloži svojo zavezo iz člena 68(1) in pošlje uradno obvestilo iz člena 69(1).
Člen 71
1. V primeru, da pristojni organi države upravičenke ne izpolnijo pogojev iz členov 68(1), 69(2), 91, 92, 93 ali 97g, ali v primeru sistematičnega neizpolnjevanja pogojev iz člena 97h(2), lahko to v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 978/2012 za to državo pomeni začasen umik preferencialov v okviru sheme.
2. Za namene tega oddelka za državo ali ozemlje, ki sta bila črtana s seznama držav upravičenk iz člena 70(1), za obdobje treh let od datuma črtanja s tega seznama še naprej veljajo obveznosti iz členov 68, 88(1)(b), 97g(1)(a), 97g(3) in 97i(1)(b).
Pododdelek 2
Opredelitev pojma „izdelki s poreklom“
Člen 72
Kot izdelki s poreklom v državi upravičenki se štejejo:
(a) izdelki, v celoti pridobljeni v tej državi v smislu člena 75;
(b) izdelki, pridobljeni v tej državi, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v tej državi, pod pogojem, da so bili ti materiali zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 76.
Člen 73
1. Pogoji iz tega pododdelka za pridobitev statusa porekla morajo biti izpolnjeni v zadevni državi upravičenki.
2. Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz države upravičenke v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a) da so izdelki, ki se vračajo, isti izdelki, ki so bili izvoženi, in
(b) da se na njih medtem, ko so bili v navedeni državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.
Člen 74
1. Izdelki, ki se prijavljajo za sprostitev v prosti promet v Evropski uniji, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz države upravičenke, za katero se šteje, da imajo poreklo. Preden se izdelki prijavijo za sprostitev v prosti promet, ne smejo biti spremenjeni ali preoblikovani na kakršen koli način, niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju. Skladiščenje izdelkov ali pošiljk in delitev pošiljk je možna, kadar se to opravi pod odgovornostjo izvoznika ali kasnejšega imetnika izdelkov in če izdelki v državi/državah tranzita ostanejo pod carinskim nadzorom.
2. Skladnost z odstavkom 1 se upošteva kot izpolnjena, razen, če imajo carinski organi razlog, da verjamejo v nasprotno; v takih primerih lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dokazilo o izpolnjevanju zahtev, ki se lahko predloži v kakršni koli obliki, vključno z pogodbenimi dokumenti o prevozu, kot so na primer enotni tovorni listi ali dejanska oz. konkretna dokazila, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov ali katero koli dokazilo v zvezi z blagom samim.
3. Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata, kadar se uporablja kumulacija iz členov 84, 85 ali 86.
Člen 75
1. Za v celoti pridobljene v državi upravičenki se štejejo:
(a) mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali njenega morskega dna;
(b) tam pridelani ali pobrani rastlinski in zelenjavni izdelki;
(c) žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;
(d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
(e) izdelki, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;
(f) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
(g) izdelki ribogojstva, kadar so ribe, raki in mehkužci tam rojeni in vzrejeni;
(h) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj katerega koli teritorialnega morja;
(i) izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov iz točke (h);
(j) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin;
(k) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;
(l) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj katerega koli teritorialnega morja pod pogojem, da ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;
(m) blago, izdelano izključno iz izdelkov, navedenih v točkah (a) do (l).
2. Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v odstavku 1(h) in (i) se uporabljata izključno za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vsako izmed naslednjih zahtev:
(a) so registrirane v državi upravičenki ali v državi članici;
(b) plujejo pod zastavo države upravičenke ali države članice;
(c) izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:
(i) so v najmanj 50-odstotni lasti državljanov države upravičenke ali držav članic ali
(ii) so v lasti podjetij,
— ki imajo sedež in glavni kraj poslovanja v državi upravičenki ali državi članici in
— ki so v najmanj 50-odstotni lasti države upravičenke ali držav članic ali javnih organizacij ali državljanov države upravičenke ali države članice.
3. Posamični pogoji iz odstavka 2 so lahko izpolnjeni v državah članicah ali različnih državah upravičenkah, v kolikor vse zadevne države upravičenke uživajo ugodnosti regionalne kumulacije v skladu s členom 86(1) in (5). V tem primeru se šteje, da imajo izdelki poreklo tiste države upravičenke, pod katere zastavo pluje plovilo ali predelovalna ladja v skladu s točko (b) odstavka 2.
Prvi pododstavek se uporablja samo takrat, ko so izpolnjeni pogoji iz člena 86(2)(a), (c) in (d).
Člen 76
1. Brez poseganja v člena 78 in 79 se za izdelke, ki niso v celoti pridobljeni v zadevni državi upravičenki v smislu člena 75, šteje, da imajo poreklo te države, če so za zadevno blago izpolnjeni pogoji s seznama v Prilogi 13a.
2. Če se izdelek, ki je pridobil status porekla v državi v skladu z odstavkom 1, v tej državi nadalje obdela in se uporablja kot material pri izdelavi novega izdelka, se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi.
Člen 77
1. Izpolnjevanje zahtev iz člena 76(1) je treba preveriti za vsak izdelek posebej.
Vendar pa se lahko v primeru, ko je določeno pravilo osnovano na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, vrednost materialov brez porekla izračuna na podlagi povprečnih vrednosti, kot je opisano v odstavku 2, z namenom upoštevanja nihanja v stroških in valutnih tečajih.
2. V primeru, ki ga omenja drugi pododstavek odstavka 1, se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračuna tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje izdelkov v predhodnem poslovnem letu oziroma, da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v državi izvoznici ali, kadar podatki za celotno davčno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.
3. Izvozniki, ki se odločijo za izračunavanje na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati skozi celo leto, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, skozi celo leto, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so se med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja v stroških ali valutnih tečajih, ki so uporabo take metode opravičevala.
4. Povprečne vrednosti iz odstavka 2 se uporabijo kot cena franko tovarna in vrednost materialov brez porekla za namene doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.
Člen 78
1. Brez poseganja v odstavek 3 naslednji postopki veljajo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom ne glede na to, ali so zahteve člena 76 izpolnjene ali ne:
(a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;
(b) razstavljanje in sestavljanje tovorkov;
(c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;
(d) likanje ali stiskanje tekstila in tekstilnih izdelkov;
(e) preprosti postopki barvanja in loščenja;
(f) luščenje in delno ali popolno mletje riža; loščenje in glaziranje žit in riža;
(g) postopki barvanja sladkorja ali aromatiziranje sladkorja ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;
(h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;
(i) ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;
(j) sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);
(k) preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
(l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;
(m) preprosto mešanje izdelkov, različnih vrst ali ne; mešanje sladkorja s katerim koli materialom;
(n) preprosto dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;
(o) preprosto sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;
(p) kombinacija dveh ali več postopkov iz točk od (a) do (o);
(q) zakol živali.
2. V odstavku 1 se postopki upoštevajo kot preprosti, kadar ne zahtevajo posebnih znanj niti strojev, naprav ali orodji, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje teh postopkov.
3. Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v državi upravičenki.
Člen 79
1. Z odstopanjem od člena 76 in ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena, se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Priloge 13a ne smejo uporabljati v izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem, da njihova skupna vrednost ali neto teža, ocenjena za ta izdelek, ne presega:
(a) 15 % teže izdelka za izdelke, ki spadajo v poglavja 2 in 4 do 24 harmoniziranega sistema, z izjemo predelanih ribiških izdelkov iz poglavja 16;
(b) 15 % cene izdelka franko tovarna za druge izdelke, razen za izdelke, ki spadajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema, za katere se uporabljajo odstopanja iz opomb 6 in 7 dela I Priloge 13a.
2. V skladu z odstavkom 1 ni dovoljeno presegati katerega koli odstotka za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je opredeljeno v pravilih na seznamu v Prilogi 13a.
3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za izdelke, v celoti pridobljene v državi upravičenki v smislu člena 75. Kljub temu pa se brez poseganja v člena 78 in 80(2) odstopanje iz omenjenih odstavkov vendarle uporablja za seštevek vseh materialov, uporabljenih v izdelavi izdelka in za katere pravilo s seznama v Prilogi 13a za zadevni izdelek zahteva, da so taki materiali v celoti pridobljeni.
Člen 80
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega oddelka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev z uporabo harmoniziranega sistema.
2. Kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega oddelka vsak izdelek obravnavati posebej.
3. Če je v skladu s splošnim pravilom 5 za razlago harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.
Člen 81
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
Člen 82
Garniture, opredeljene v splošnem pravilu 3 za razlago harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, kadar so vsi sestavni deli izdelki s poreklom.
Če je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se garnitura kot celota obravnava kot izdelek s poreklom, pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.
Člen 83
Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:
(a) energija in gorivo;
(b) naprave in oprema;
(c) stroji in orodja;
(d) katero koli drugo blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.
Pododdelek 3
Kumulacija
Člen 84
Bilateralna kumulacija omogoča, da se izdelki s poreklom iz Evropske unije štejejo kot materiali s poreklom iz države upravičenke, kadar so vključeni v izdelek, ki je izdelan v tej državi, pod pogojem, da tam opravljena obdelava ali predelava presega postopke opisane v členu 78(1).
Člen 85
1. Pod pogojem, da Norveška, Švica in Turčija izdelkom s poreklom iz držav upravičenk odobrijo splošne tarifne preferenciale in uporabljajo opredelitev pojma porekla, ki ustreza opredelitvi iz tega oddelka, kumulacija z Norveško, Švico in Turčijo omogoča izdelkom s poreklom iz Norveške, Švice ali Turčije, da se jih šteje kot materiale s poreklom iz države upravičenke pod pogojem, da tam opravljena obdelava ali predelava presega postopke opisane v členu 78(1).
2. Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da Turčija, Norveška in Švica po načelu vzajemnosti enako obravnavajo izdelke s poreklom iz držav upravičenk, ki vsebujejo materiale s poreklom iz Evropske unije.
3. Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, ki sodijo v poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema.
4. Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila datum, ko se izpolnijo pogoji iz odstavkov 1 in 2.
Člen 86
1. Regionalna kumulacija se uporablja za naslednje štiri ločene regionalne skupine:
(a) Skupina I: Brunej, Burma/Mjanmar, Filipini, Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Tajska, Vietnam;
(b) Skupina II: Bolivija, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Panama, Peru, Venezuela;
(c) Skupina III: Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan, Šri Lanka;
(d) Skupina IV: Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.
2. Regionalna kumulacija med državami znotraj iste skupine se uporablja samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) države, udeležene pri kumulaciji, so v času izvoza izdelka v Unijo:
(i) države upravičenke, dokler se v teh državah ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov;
(ii) države upravičenke, vključene na seznam iz člena 70(1), če se v teh državah uporablja sistem registriranih izvoznikov;
(b) za namene regionalne kumulacije med državami iz iste regionalne skupine se uporabljajo pravila o poreklu iz tega oddelka;
(c) države znotraj iste regionalne skupine so se zavezale k:
(i) ravnanju v skladu ali zagotavljanju skladnosti s tem oddelkom in
(ii) zagotavljanju upravnega sodelovanja, potrebnega za zagotovitev ustreznega izvajanja tega oddelka, tako z Unijo kot med njimi samimi;
(d) o zavezah iz točke (c) je Komisijo obvestil sekretariat zadevne regionalne skupine ali drug pristojni skupni organ, ki zastopa vse članice zadevne skupine.
Kadar zahtevani postopek iz dela II Priloge 13a ni enak za vse države, udeležene pri kumulaciji, se za namene točke (b) poreklo izdelkov, ki se izvozijo iz ene države v drugo državo regionalne skupine za namene regionalne kumulacije, določi na podlagi pravila, ki bi se uporabljalo, če bi se izdelki izvažali v Unijo.
Če so države v regionalni skupini že pred 1. januarjem 2011 izpolnile pogoje iz točk (c) in (d) prvega pododstavka, nova zaveza ni potrebna.
3. Materiali iz seznama v Prilogi 13b so izključeni iz regionalne kumulacije iz odstavka 2, kadar:
(a) tarifni preferencial, ki se uporablja v Evropski uniji, ni enak za vse države, udeležene pri kumulaciji; in
(b) kadar bi zadevni materiali prek kumulacije koristili prednosti tarifne obravnave, ki bi bila ugodnejša od tiste, ki bi je bili deležni, če bi bili neposredno izvoženi v Evropsko unijo.
4. Regionalna kumulacija med državami upravičenkami znotraj iste regionalne skupine se uporablja samo pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v državi upravičenki, v kateri so materiali dodatno obdelani ali vgrajeni, presega postopke opisane v členu 78(1) in, v primeru tekstilnih izdelkov, tudi postopke navedene v Prilogi 16.
Kadar pogoj iz prvega pododstavka ni izpolnjen, se pri izdelkih kot država porekla upošteva tista država iz regionalne skupine, ki ji pripada največji delež vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz držav zadevne regionalne skupine.
Kadar je država porekla določena v skladu z drugim pododstavkom, se ta država navede kot država porekla na dokazilu o poreklu, ki ga izda izvoznik izdelka v Evropsko unijo, oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, ki ga izdajo organi države upravičenke izvoznice.
5. Na zahtevo organov države upravičenke iz skupine I ali skupine III lahko Komisija odobri regionalno kumulacijo državami teh skupin, kadar je prepričana, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) pogoji iz odstavkov 2(a) in (b) so izpolnjeni in
(b) države, ki bodo udeležene pri taki regionalni kumulaciji, so se zavezale in so skupaj obvestile Komisijo o svoji zavezi k:
(i) ravnanju v skladu ali zagotavljanju skladnosti s tem oddelkom in
(ii) zagotavljanju upravnega sodelovanja, potrebnega za zagotovitev ustreznega izvajanja tega oddelka, tako z Evropsko unijo kot med njimi samimi.
Zahtevek, omenjen v prvem pododstavku, se podpre z dokazili, da so pogoji iz tega pododstavka izpolnjeni. Naslovi se na Komisijo. Komisija se bo glede ugoditve zahtevi odločila ob upoštevanju vseh elementov v zvezi s kumulacijo, ki se ji zdijo pomembni, vključno z materiali, ki bodo kumulirani.
6. Kadar se v Evropsko unijo izvažajo izdelki, izdelani v državi upravičenki iz skupine I ali III, ob uporabi materialov s poreklom iz države, ki spada v drugo izmed teh dveh skupin, se poreklo teh izdelkov določi, kot sledi:
(a) materiali s poreklom iz države v eni regionalni skupini se štejejo kot materiali s poreklom iz države v drugi regionalni skupini, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v slednji državi upravičenki presega postopke opisane v členu 78(1) in, v primeru tekstilnih izdelkov, tudi postopke navedene v prilogi 16.
(b) Kadar pogoj iz točke (a) ni izpolnjen, se pri izdelkih kot država porekla upošteva tista država izmed udeleženih pri tej kumulaciji, ki ji pripada največji delež vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz držav, udeleženih pri isti kumulaciji.
Kadar je država porekla določena v skladu s točko (b) prvega pododstavka, se ta država navede kot država porekla na dokazilu o poreklu, ki ga izda izvoznik izdelka v Evropsko unijo, oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, ki ga izdajo organi države upravičenke izvoznice.
7. Na zahtevo organov katere koli države upravičenke lahko Komisija odobri razširjeno kumulacijo med državo upravičenko in državo, s katero ima Evropska unija v veljavi sporazum o prosti trgovini v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) države, udeležene pri kumulaciji, so se zavezale k ravnanju v skladu ali zagotavljanju skladnosti s tem oddelkom in zagotavljanju upravnega sodelovanja, potrebnega za zagotovitev ustreznega izvajanja tega oddelka, tako z Evropsko unijo kot med njimi samimi;
(b) o zavezi iz točke (a) je Komisijo uradno obvestila zadevna država upravičenka.
Zahtevek iz prvega pododstavka mora vsebovati seznam materialov, ki pri kumulaciji pridejo v poštev, in mora biti podprt z dokazili, da so pogoji iz točk (a) in (b) prvega pododstavka izpolnjeni. Naslovi se ga na Komisijo. Kadar pride do spremembe v zadevnih materialih, je treba predložiti nov zahtevek.
Materiali, ki spadajo v poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema, so izključeni iz razširjene kumulacije.
8. V primerih razširjene kumulacije iz odstavka 7 se poreklo uporabljenih materialov in uporabljiva dokumentarna dokazila, določijo v skladu s pravili iz ustreznega sporazuma o prosti trgovini. Poreklo izdelkov, ki bodo izvoženi v Evropsko unijo, se določi v skladu s pravili o poreklu iz tega oddelka.
Da bi pridobljeni izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ni potrebno, da bi bili materiali s poreklom iz države, s katero ima Evropska unija v veljavi sporazum o prosti trgovini, ki so bili uporabljeni v državi upravičenki pri izdelavi izdelka za izvoz v Evropsko unijo, zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava v zadevni državi upravičenki presega postopke opisane v členu 78(1).
9. Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila naslednje:
(a) datum začetka kumulacije iz člena 5 med državami iz skupine I in skupine III, države, udeležene pri tej kumulaciji, in, kjer je to primerno, seznam materialov, za katere se kumulacija uporablja.
(b) Datum začetka razširjene kumulacije, države, udeležene pri njej, in seznam materialov, za katere se kumulacija uporablja.
Člen 87
Kadar se bilateralna kumulacija ali kumulacija z Norveško, Švico ali Turčijo uporabi v kombinaciji z regionalno kumulacijo, dobi pridobljeni izdelek poreklo ene izmed držav članic zadevne regionalne skupine, ki je določeno v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 86(4).
Člen 88
1. Pododdelka 1 in 2 se smiselno uporabljata v naslednjih primerih:
(a) izvozi iz Evropske unije v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.
(b) izvozi iz ene države upravičenke v drugo za namene regionalne kumulacije v skladu s členom 86(1) in (5), brez poseganja v drugi pododstavek člena 86(2)(b).
2. Če so pri obdelavi ali predelavi izdelka bili uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla, lahko carinski organi držav članic na pisno zahtevo gospodarskih subjektov dovolijo upravljanje materialov v Evropski uniji z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja za namene kasnejšega izvoza v državo upravičenko v okviru bilateralne kumulacije, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.
3. Carinski organi držav članic lahko dovoljenje iz odstavka 2 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.
Dovoljenje se odobri samo v primeru, če se z uporabo metode iz odstavka 2 lahko zagotovi, da je število pridobljenih izdelkov, ki se jih lahko šteje za „izdelke s poreklom iz Evropske unije“, v vsakem trenutku enako številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.
Če se dovoljenje odobri, se metoda uporablja in njena uporaba beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v Evropski uniji.
4. Upravičenec do metode iz odstavka 2 izda oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, zaprosi za dokazila o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Evropske unije. Na zahtevo carinskih organov držav članic mora uporabnik dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.
5. Carinski organi držav članic nadzorujejo uporabo dovoljenja iz odstavka 2.
Dovoljenje lahko odvzamejo v naslednjih primerih:
(a) kadar uporabnik dovoljenje na kakršen koli način nepravilno uporablja, ali
(b) kadar uporabnik ne izpolnjuje katerega koli od drugih pogojev določenih v tem oddelku ali oddelku 1A.
Pododdelek 4
Odstopanja
Člen 89
1. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države upravičenke slednji odobri začasno odstopanje od določb iz tega oddelka, kadar:
(a) zaradi notranjih ali zunanjih dejavnikov začasno ni sposobna ravnati v skladu s pravili za pridobitev porekla iz člena 72, čeprav je v preteklosti to že lahko, ali
(b) je potreben čas, da se pripravi na uskladitev s pravili za pridobitev porekla iz člena 72.
2. Začasno odstopanje je omejeno na trajanje učinkov notranjih ali zunanjih dejavnikov, zaradi katerih je bilo odstopanje zahtevano, ali na čas, ki ga država upravičenka potrebuje za uskladitev s pravili.
3. Zahtevek za odstopanje se v pisni obliki predloži Komisiji. V njem morajo biti navedeni razlogi, kot so opredeljeni v odstavku 1, zakaj se odstopanje zahteva in mora vsebovati ustrezne dokazilne listine.
4. Kadar se odstopanje odobri, mora država upravičenka izpolnjevati vse predpisane zahteve glede informacij, ki jih je treba Komisiji predložiti v zvezi z uporabo odstopanja in upravljanjem količin, za katere je bilo odstopanje odobreno.
Pododdelek 5
Postopki pri izvozu iz države upravičenke
Člen 90
Shema se uporablja v naslednjih primerih:
(a) za blago, ki izpolnjuje zahteve tega oddelka in ga izvaža registrirani izvoznik v smislu člena 92;
(b) za vsako pošiljko enega ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, ki jih izvaža kateri koli izvoznik, kadar skupna vrednost poslanih izdelkov s poreklom ne presega 6 000 EUR.
Člen 91
1. Pristojni organi v državi upravičenki vzpostavijo in sproti posodabljajo elektronsko evidenco registriranih izvoznikov v tej državi. To evidenco je treba nemudoma posodobiti, kadar se kakšnega izvoznika v skladu s členom 93(2) umakne s seznama.
2. Evidenca vsebuje naslednje informacije:
(a) ime in polni naslov kraja, na katerem registrirani izvoznik biva ali ima sedež, vključno z oznako države ali ozemlja (šifra države ISO alpha 2);
(b) številka registriranega izvoznika;
(c) izdelki namenjeni izvozu v okviru sheme (indikativni seznam poglavij ali tarifnih številk harmoniziranega sistema, kot se zdi primerno vlagatelju);
(d) datum od kdaj in do kdaj je oz. je bil izvoznik registriran;
(e) razlog za umik (zahteva registriranega izvoznika / odvzem s strani pristojnih organov). Ti podatki morajo biti na voljo samo pristojnim organom.
3. Pristojni organi držav upravičenk Komisijo obvestijo o svojem nacionalnem sistemu številčenja, uporabljenim za označevanje registriranih izvoznikov. Številka se začne s šifro države ISO alpha 2.
Člen 92
Da bi se registrirali, izvozniki vložijo zahtevek pri pristojnih organih države upravičenke iz člena 69(1)(a), pri čemer uporabijo obrazec, katerega vzorec je v Prilogi 13c. Z izpolnitvijo obrazca izvozniki dajo privolitev za shranitev teh informacij v podatkovno bazo Komisije in za spletno objavo podatkov, ki niso zaupni.
Zahtevek pristojni organi sprejmejo samo, če je ta v celoti izpolnjen.
Člen 93
1. Registrirani izvozniki, ki ne izpolnjujejo več pogojev za izvoz katerega koli blaga na podlagi sheme ali takega blaga ne nameravajo več izvažati, o tem obvestijo pristojne organe v državi upravičenki, ki jih nemudoma umaknejo iz evidence registriranih izvoznikov, ki jo vodi zadevna država upravičenka.
2. Če registrirani izvozniki namerno ali iz malomarnosti sestavijo ali povzročijo sestavo navedbe o poreklu ali katere koli dokazilne listine z nepravilnimi informacijami, ki povzročijo nepravilno ali goljufivo pridobitev ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, pristojni organi države upravičenke brez poseganja v sistem kazni in sankcij, ki se uporablja v tej državi upravičenki, izvoznika umaknejo iz evidence registriranih izvoznikov, ki jo vodi zadevna država upravičenka.
3. Brez poseganja v možen vpliv ugotovljenih nepravilnosti na nerešena preverjanja, umik iz evidence registriranih izvoznikov velja za naprej, tj. za navedbe, dane po datumu umika.
4. Izvozniki, ki so jih pristojni organi v skladu z odstavkom 2 umaknili iz evidence registriranih izvoznikov, se lahko ponovno vnesejo v evidenco registriranih izvoznikov le, potem ko so pristojnim organom države upravičenke dokazali, da so odpravili stanje, zaradi katerega so bili umaknjeni.
Člen 94
1. Izvozniki morajo, ne glede na to, ali so registrirani ali ne, izpolnjevati naslednje obveznosti:
(a) vzdržujejo ustrezno trgovsko računovodsko dokumentacijo za proizvodnjo in dobavo blaga, ki izpolnjuje pogoje za preferencialno obravnavo;
(b) hranijo in dajejo na razpolago vsa dokazila v zvezi z materialom, uporabljenim pri izdelavi;
(c) hranijo vso carinsko dokumentacijo v zvezi z materialom, uporabljenim pri izdelavi;
(d) najmanj tri leta po koncu leta, v katerem je bila dana navedba o poreklu, ali dlje, če je tako zahtevano v nacionalni zakonodaji, hranijo evidence o:
(i) navedbah o poreklu, ki so jih dali, in
(ii) njihovih materialih s poreklom in brez njega, račune proizvodnje in evidence zalog.
Evidenca iz točke (d) prvega pododstavka je lahko elektronska, vendar mora omogočati sledljivost materialov, uporabljenih pri izdelavi izvoženih izdelkov, in potrditev njihovega statusa blaga s poreklom.
2. Obveznosti iz odstavka 1 veljajo tudi za dobavitelje, ki izvoznikom predložijo izjave dobavitelja, ki potrjuje, da ima blago, ki ga dobavljajo, status blaga s poreklom.
Člen 95
1. Navedbo o poreklu izda izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če se zadevno blago lahko šteje za blago s poreklom iz zadevne države upravičenke ali druge države upravičenke v skladu z drugim pododstavkom člena 86(4) ali s točko (b) prvega pododstavka člena 86(6).
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se navedba o poreklu lahko izjemoma izda po izvozu („naknadna navedba“) pod pogojem, da se jo v državi članici prijave za sprostitev v prosti promet, ne predloži pozneje kot dve leti po izvozu.
3. Navedbo o poreklu izvoznik predloži svoji stranki v Evropski uniji in vsebuje podatke, navedene v Prilogi 13d. Navedba o poreklu je napisana bodisi v angleškem ali v francoskem jeziku.
Sestavljena je lahko na katerem koli trgovinskem dokumentu, na podlagi katerega je mogoče prepoznati zadevnega izvoznika in vpleteno blago.
4. V primeru kumulacije na podlagi člena 84, člena 86(1) ali člena 86(5) in (6) se izvoznik izdelka, pri izdelavi katerega se uporabljajo materiali s poreklom iz pogodbenice, s katero je kumulacija dovoljena, opira na navedbo o poreklu, ki jo je predložil dobavitelj. V teh primerih mora navedba o poreklu, ki jo izda izvoznik, vsebovati ustrezno oznako „EU cumulation“, „regional cumulation“ ali „Cumul UE“, „cumul regional“.
5. V primeru kumulacije na podlagi člena 85 se izvoznik izdelka, pri izdelavi katerega se uporabljajo materiali s poreklom iz pogodbenice, s katero je kumulacija dovoljena, opira na dokazilo o poreklu, ki ga je predložil dobavitelj in je izdano v skladu z določbami pravil GSP o poreklu, ki veljajo na Norveškem, v Švici ali Turčiji, odvisno od primera. V tem primeru mora navedba o poreklu, ki jo izda izvoznik, vsebovati oznako „Norway cumulation“, „Switzerland cumulation“, „Turkey cumulation“ ali „Cumul Norvège“, „Cumul Suisse“, „Cumul Turquie“.
6. V primeru razširjene kumulacije na podlagi člena 86(7) in (8) se izvoznik izdelka, pri izdelavi katerega se uporabljajo materiali s poreklom iz pogodbenice, s katero je razširjena kumulacija dovoljena, opira na dokazilo o poreklu, ki ga je predložil dobavitelj in je izdano v skladu z določbami ustreznega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in zadevno pogodbenico.
V tem primeru navedba o poreklu, ki jo izda izvoznik, vsebuje oznako „extended cumulation with country x“ ali „cumul étendu avec le pays x“.
Člen 96
1. Navedba o poreklu se izda za vsako pošiljko.
2. Navedba o poreklu je veljavna dvanajst mesecev od datuma, ko jo izda izvoznik.
3. Ena navedba o poreklu lahko zajema več pošiljk, če blago izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) gre za razstavljene ali nesestavljene izdelke v smislu splošnega pravila 2(a) za razlago harmoniziranega sistema;
(b) izdelki spadajo v oddelek XVI ali XVII ali pod tarifno številko 7308 ali 9406 harmoniziranega sistema; in
(c) izdelki so namenjeni za uvoz po delih.
Pododdelek 6
Postopki pri sprostitvi v prosti promet v Evropski uniji
Člen 97
1. Carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet se sklicuje na navedbo o poreklu. Navedba o poreklu mora biti na razpolago carinskim organom, ki lahko zahtevajo njeno predložitev za preverjanje deklaracije. Ti organi lahko zahtevajo prevod navedbe v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.
2. Kadar deklarant zahteva uporabo sheme, ne da bi imel v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet navedbo o poreklu, se deklaracija šteje za nepopolno v smislu člena 253(1) in se ustrezno obravnava.
3. Pred prijavo blaga za sprostitev v prosti promet deklarant zagotovi, da blago izpolnjuje pravila tega oddelka in zlasti preveri:
(i) da je izvoznik registriran v bazi podatkov iz člena 69(3), da izdaja navedbe o poreklu, razen kadar skupna vrednost odpremljenih izdelkov s poreklom ne presega 6 000 EUR, in
(ii) da je navedba o poreklu sestavljena v skladu s Prilogo 13d.
Člen 97a
1. Naslednji izdelki so izvzeti iz obveznosti dajanja in predložitve navedbe o poreklu:
(a) izdelki, ki jih posamezniki pošiljajo drugim posameznikom kot manjše tovorke, katerih skupna vrednost ne presega 500 EUR;
(b) izdelki, ki so del osebne prtljage potnikov, katerih skupna vrednost ne presega 1 200 EUR.
2. Izdelki iz odstavka 1 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) izdelki se ne uvažajo v trgovinske namene;
(b) za njih je bila dana izjava, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev prednosti v okviru sheme;
(c) ni dvoma o resničnosti izjave iz točke (b).
3. Za namene točke (a) odstavka 2 uvozi ne veljajo za uvoze v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) uvozi so občasni;
(b) uvozi so sestavljeni samo iz izdelkov za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin;
(c) iz narave in količine izdelkov je razvidno, da niso namenjeni trgovanju.
Člen 97b
1. Če so med navedbami v navedbi o poreklu in navedbami v dokumentih, ki so bile predložene carinskim organom zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti navedbe o poreklu, če se pravilno ugotovi, da dokument ustreza zadevnim izdelkom.
2. Očitne oblikovne napake v navedbi o poreklu, npr. tipkarske, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v dokumentu.
3. Navedbe o poreklu, ki so carinskim organom države uvoza predložene po poteku veljavnosti iz člena 96, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma. V drugih primerih predložitve z zamude lahko carinski organi države uvoza sprejmejo navedbe o poreklu, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.
Člen 97c
1. Postopek iz člena 96(3) se uporablja za obdobje, ki ga določijo carinski organi držav članic.
2. Carinski organi držav članic uvoza, ki nadzorujejo zaporedne sprostitve v prosti promet, preverijo in potrdijo, da so zaporedne pošiljke del razstavljenih ali nesestavljenih izdelkov, za katere je bila sestavljena navedba o poreklu.
Člen 97d
1. Če izdelki še niso bili sproščeni v prosti promet, lahko navedbo o poreklu nadomestijo ena ali več nadomestnih navedb o poreklu, ki jih izda imetnik blaga z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj carinskega ozemlja Skupnosti ali na Norveško, v Švico ali Turčijo. Imetniki blaga niso nujno registrirani izvozniki, da bi bili upravičeni dajati nadomestne navedbe o poreklu.
2. Kadar se navedba o poreklu nadomesti, vsebuje izvirna navedba o poreklu naslednje:
(a) podatke nadomestne navedbe oziroma navedb o poreklu;
(b) imena in naslove pošiljatelja blaga;
(c) prejemnika oziroma prejemnike v Evropski uniji.
Izvirna navedba o poreklu se označi z ustrezno navedbo „Replaced“ ali „Remplacée“.
3. Na nadomestni navedbi o poreklu je navedeno naslednje:
(a) vse podrobnosti ponovno odpremljenih izdelkov;
(b) datum sestave izvirne navedbe o poreklu;
(c) vse potrebne navedbe, kot je opredeljeno v Prilogi 13d;
(d) ime in naslov pošiljatelja izdelkov v Evropski uniji;
(e) ime in naslov prejemnika v Evropski uniji, na Norveškem, v Švici ali Turčiji;
(f) datum in kraj sestave nadomestila.
Oseba, ki izda nadomestno navedbo o poreklu, lahko nadomestni navedbi o poreklu priloži kopijo prvotne navedbe o poreklu.
4. Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za navedbe, ki nadomeščajo navedbe o poreklu, ki so same nadomestne navedbe o poreklu. Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za nadomestne navedbe, ki jih izdajo pošiljatelji blaga na Norveškem, v Švici in Turčiji.
5. V primeru izdelkov, ki uživajo prednosti tarifnih preferencialov na podlagi odstopanja, odobrenega v skladu z določbami člena 89, se nadomestilo iz tega člena uporablja samo, kadar so takšni izdelki namenjeni za Evropsko unijo. Kadar je zadevni izdelek pridobil status blaga s poreklom z regionalno kumulacijo, se nadomestna navedba o poreklu lahko sestavi za pošiljanje izdelkov na Norveško, v Švico ali Turčijo le, če v teh državah veljajo enaka pravila glede regionalne kumulacije kot v Evropski uniji.
6. Odstavki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo za navedbe, ki nadomeščajo navedbe o poreklu v primeru delitve pošiljke, opravljene v skladu s členom 74.
Člen 97e
1. Carinski organi lahko v primeru njihovega dvoma glede statusa izdelkov s poreklom zahtevajo od deklaranta, da v razumnem času, ki ga oni določijo, predloži katera koli razpoložljiva dokazila, da bi preverili točnost oznake porekla na deklaraciji ali izpolnjevanje pogojev iz člena 74.
2. Carinski organi lahko začasno prenehajo uporabljati preferencialne tarifne ukrepe v času trajanja postopka preverjanja iz člena 97h:
(a) če informacije, ki jih predloži deklarant, ne zadostujejo za potrditev statusa porekla izdelkov ali izpolnjevanja pogojev iz členov 73 ali 74;
(b) če deklarant ne odgovori v času, dovoljenem za predložitev informacij iz odstavka 1.
3. Med čakanjem na informacije, ki se zahtevajo od deklaranta, iz odstavka 1 ali izide postopka preverjanja iz odstavka 2 se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.
Člen 97f
1. Carinski organi države članice uvoza zavrnejo upravičenost do sheme, ne da bi bili obvezani zahtevati kakršno koli dodatno dokazilo ali poslati zahtevo za preverjanje državi upravičenki, če:
(a) blago ni enako tistemu, ki je navedeno v navedbi o poreklu;
(b) deklarant ne predloži navedbe o poreklu za zadevne izdelke, kadar je takšna navedba obvezna;
(c) brez poseganja v točko (b) člena 90 in člen 97d(1), navedbe o poreklu, ki jo ima deklarant, ni sestavil izvoznik, registriran v državi upravičenki;
(d) navedba o poreklu ni sestavljena v skladu s Prilogo 13d;
(e) pogoji iz člena 74 niso izpolnjeni.
2. Carinski organi države članice uvoza zavrnejo upravičenost do sheme, potem ko so na pristojne organe države upravičenke naslovili zahtevo za preverjanje v smislu člena 97h, če so carinski organi države članice uvoza:
(a) prejeli odgovor v skladu s katerim izvoznik ni bil upravičen sestaviti navedbe o poreklu;
(b) prejeli odgovor v skladu s katerim zadevni izdelki nimajo porekla v državi upravičenki ali pogoji iz člena 73 niso bili izpolnjeni;
(c) upravičeno dvomili o veljavnosti navedbe o poreklu ali točnosti informacij, ki jih je zagotovil deklarant glede pravega porekla zadevnih izdelkov, ko so predložili zahtevo za preverjanje, in
(i) niso prejeli odgovora v času, dovoljenem v skladu s členom 97h, ali
(ii) prejeli odgovor, ki ni zagotovil ustreznih odgovorov na vprašanja, navedena v zahtevi.
Pododdelek 7
Nadzor porekla
Člen 97g
1. Da bi zagotovili izpolnjevanje pravil o statusu izdelkov s poreklom, pristojni organi države upravičenke opravijo:
(a) preverjanja statusa izdelkov s poreklom na zahtevo carinskih organov držav članic;
(b) redne preglede izvoznikov na lastno pobudo.
Kolikor so Norveška, Švica in Turčija sklenile sporazum z Evropsko unijo, v katerem so se zavezale, da si bodo zagotavljale potrebno medsebojno podporo v zadevah upravnega sodelovanja, se prvi pododstavek smiselno uporablja za zahteve, ki se pošljejo organom Norveške, Švice in Turčije za preverjanje nadomestnih navedb o poreklu, sestavljenih na njihovem ozemlju, da bi te organe zaprosili za nadaljnjo povezovanje s pristojnimi organi v državi upravičenki.
Razširjena kumulacija je dovoljena na podlagi člena 86(7) in (8) le, če je država, s katero ima Evropska unija v veljavi sporazum o prosti trgovini, privolila, da bo državi upravičenki zagotavljala podporo v zadevah upravnega sodelovanja na enak način, kot bi tako podporo zagotavljala carinskim organom držav članic v skladu z ustreznimi določbami zadevnega sporazuma o prosti trgovini.
2. Pregledi iz točke (b) odstavka 1 zagotavljajo, da izvozniki neprekinjeno izpolnjujejo svoje obveznosti. Opravljajo se v presledkih, ki so določeni na podlagi ustreznih meril za analizo tveganja. V ta namen pristojni organi držav upravičenk zahtevajo od izvoznikov predložitev kopij ali seznam navedb o poreklu, ki so jih izdali.
3. Pristojni organi držav upravičenk imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva in po potrebi računov proizvajalcev, ki mu dobavljajo izdelke, vključno s poslovnimi prostori, ter katere koli druge preglede, ki se jim zdijo primerni.
Člen 97h
1. Naknadno preverjanje navedb o poreklu se opravi naključno ali kadar carinski organi držav članic upravičeno dvomijo o njihovi pristnosti, statusu porekla izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev iz tega oddelka.
Kadar carinski organi države članice zaprosijo pristojne organe države upravičenke za sodelovanje pri preverjanju veljavnosti navedb o poreklu, statusa porekla izdelkov ali obeh, morajo v zahtevi, kadar je to primerno, navesti razloge za upravičen dvom o veljavnosti navedb o poreklu ali statusu porekla izdelkov.
V podporo zahtevi za preverjanje se lahko pošljejo kopija navedbe o poreklu in katere koli dodatne informacije ali dokumentacija, ki kažejo, da so informacije v navedbi napačne.
Država članica, ki zahteva preverjanje, določi šestmesečni začetni rok za sporočitev izidov preverjanja, ki se začne z datumom zahteve za preverjanje, razen v primeru zahtev, poslanih na Norveško, v Švico ali Turčijo za namen preverjanja nadomestnih navedb o poreklu, sestavljenih na njihovem ozemlju na podlagi navedbe o poreklu, sestavljene v državi upravičenki, za katere se rok podaljša na osem mesecev.
2. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v roku iz odstavka 1 ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom pošlje drugo obvestilo. V tem obvestilu je določen nadaljnji rok, ki ne presega šestih mesecev.
Pododdelek 8
Druge določbe
Člen 97i
1. Pododdelki 5, 6 in 7 se smiselno uporabljajo za:
(a) izvoz iz Evropske unije v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije;
(b) izvoz iz ene države upravičenke v drugo za namene regionalne kumulacije, kot je določeno v členu 86(1) in (5).
2. Carinski organ države članice obravnava izvoznika iz Evropske unije na njegovo zahtevo kot registriranega izvoznika za namene sheme, če izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) izvoznik ima številko EORI v skladu s členi 4k do 4t;
(b) izvoznik ima status „pooblaščenega izvoznika“ na podlagi preferencialne ureditve;
(c) izvoznik v svoji zahtevi, naslovljeni na carinski organ države članice, v skladu z vzorcem iz Priloge 13c zagotovi naslednje:
(i) podatke iz polj št. 1 in 4,
(ii) zavezujočo izjavo iz polja št. 5.
Člen 97j
1. Pododdelki 1, 2 in 3 se smiselno uporabljajo pri ugotavljanju, ali se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države upravičenke v primeru izvoza v Ceuto ali Melillo oziroma za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v primeru izvoza v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.
2. Pododdelki 5, 6 in 7 se smiselno uporabljajo za izdelke, ki se izvažajo iz države upravičenke v Ceuto ali Melillo, in za izdelke, ki se izvažajo iz Ceute in Melille v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.
3. Španski carinski organi so odgovorni za uporabo pododdelkov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 v Ceuti in Melilli.
4. Za namene iz odstavkov 1 in 2 se Ceuta in Melilla štejeta za enotno ozemlje..
Postopki in načini upravnega sodelovanja, ki se uporabljajo do uporabe sistema registriranih izvoznikov
Pododdelek 1
Splošna načela
Člen 97k
1. Vsaka država upravičenka izpolnjuje ali zagotavlja izpolnjevanje:
(a) pravil o poreklu za izdelke, ki se izvažajo, iz oddelka 1;
(b) pravil za izpolnitev in izdajo potrdil o poreklu obrazec A, katerega vzorec je v Prilogi 17;
(c) določb za uporabo izjav na računu, katerih vzorec je v Prilogi 18;
(d) določb v zvezi z načini upravnega sodelovanja iz člena 97s;
(e) določb v zvezi z odobritvijo odstopanj iz člena 89.
2. Pristojni organi držav upravičenk sodelujejo s Komisijo ali državami članicami, tako da zlasti:
(a) zagotovijo vso potrebno podporo v primeru zahteve Komisije za njeno spremljanje ustreznega upravljanja sheme v zadevni državi, vključno z obiski za preverjanje na kraju samem s strani Komisije ali carinskih organov držav članic;
(b) brez poseganja v člena 97s in 97t, preverjajo status porekla izdelkov in izpolnjevanje drugih pogojev iz tega oddelka, vključno z obiski na kraju samem, kadar to zahteva Komisija ali carinski organi držav članic v okviru preiskav porekla.
3. Kadar je v državi upravičenki imenovan organ, pristojen za izdajo potrdil o porekluje obrazec A, se dokazna dokumentacija o poreklu preverja in se izdajajo potrdila o poreklu na obrazcu A za izvoz v Evropsko unijo, velja, da je zadevna država upravičenka sprejela pogoje iz odstavka 1.
4. Kadar sta država ali ozemlje priznana ali ponovno priznana kot država upravičenka v zvezi z izdelki iz Uredbe (EU) št. 978/2012, je blago s poreklom iz te države ali ozemlja upravičeno do ugodnosti splošnega sistema preferencialov pod pogojem, da se izvozi iz države upravičenke ali upravičenega ozemlja na datum iz člena 97s ali po njem.
5. Dokazilo o poreklu je veljavno deset mesecev od datuma izdaje v državi izvoznici in se mora v tem roku predložiti carinskim organom države uvoznice.
6. Za namene pododdelkov 2 in 3 tega oddelka za državo ali ozemlje, ki je bilo črtano s seznama držav upravičenk iz člena 97s(2), še naprej veljajo obveznosti iz členov 97k(2), 97l(5), 97t(3), (4), (6) in (7) ter 97u(1) za obdobje treh let od datuma črtanja s seznama.
7. Obveznosti iz odstavka 6 se uporabljajo za Singapur za obdobje treh let od 1. januarja 2014 dalje.
Pododdelek 2
Postopki pri izvozu iz države upravičenke
Člen 97l
1. Potrdila o poreklu obrazec A, katerega vzorec je določen v Prilogi 17, se izdajo na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ki so mu priloženi vsi ustrezni dokumenti, ki dokazujejo, da izdelki, namenjeni za izvoz, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o poreklu obrazec A.
2. Potrdilo se da izvozniku na razpolago takoj, ko je izvoz opravljen ali zagotovljen. Potrdilo o poreklu obrazec A, pa se izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:
(a) ni bilo izdano v času izvoza zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin; ali
(b) se pristojnim državnim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o poreklu obrazec A izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
3. Pristojni državni organi lahko izdajo potrdilo naknadno samo po opravljenem preverjanju, da se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem izvoznem spisu in da ob izvozu zadevnih izdelkov potrdilo o poreklu obrazec A, ki izpolnjuje določbe tega oddelka, ni bilo izdano. Potrdila o poreklu obrazec A, ki so izdana naknadno, morajo v polju št. 4 vsebovati zaznamek „Issued retrospectively“ ali „Délivré à posteriori“.
4. Če je bilo potrdilo o poreklu obrazec A, ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik pristojne državne organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih listin, ki jih imajo. Tako izdani dvojnik obrazca A mora v polju št. 4 vsebovati zaznamek „Duplicate“ ali „Duplicata“ ter datum izdaje in zaporedno številko izvirnega potrdila. Dvojnik začne veljati na datum začetka veljavnosti izvirnika.
5. Za namene preverjanja, ali izdelek, za katerega se zaprosi potrdilo o poreklu obrazec A, izpolnjuje ustrezna pravila o poreklu, imajo pristojni državni organi pravico zahtevati katera koli dokumentarna dokazila ali opraviti kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren.
6. Izpolnitev polja št. 2 na potrdilu o poreklu obrazca A ni obvezna. V polju št. 12 je navedeno „European Union“ ali ime ene od držav članic. Datum izdaje potrdila o poreklu obrazec A se vpiše v polje št. 11. Podpis v tem polju, namenjen navedbi pristojnih državnih organov, ki izdajo potrdilo, in podpis izvoznikovega pooblaščenega podpisnika, ki se vpiše v polje št. 12, morata biti lastnoročna.
Člen 97m
1. Izjavo na računu lahko da kateri koli izvoznik, ki je dejaven v državi upravičenki, za vsako pošiljko, sestavljeno iz enega ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, če se za ta postopek uporablja upravno sodelovanje iz člena 97k(2).
2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih ali drugih pristojnih državnih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnih izdelkov.
3. Izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi 18, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument v francoščini ali angleščini. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami. Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika.
4. Za uporabo izjave na računu veljajo naslednji pogoji:
(a) ena izjava na računu se izdela za vsako posamično pošiljko;
(b) če je bilo za blago, zajeto v pošiljki, že opravljeno preverjanje v izvozni državi v zvezi z opredelitvijo pojma „izdelki s poreklom“, lahko izvoznik na to preverjanje opozori v izjavi na računu.
5. V primeru kumulacije na podlagi členov 84, 85 ali 86 se pristojni državni organi države upravičenke, ki naj bi izdali potrdilo o poreklu, obrazec A za izdelke, pri izdelavi katerih se uporabljajo materiali s poreklom iz pogodbenice, s katero je kumulacija dovoljena, opirajo na naslednje:
— v primeru bilateralne kumulacije na dokazilo o poreklu, ki ga predloži izvoznikov dobavitelj in je izdano v skladu z določbami pododdelka 5;
— v primeru kumulacije z Norveško, Švico ali Turčijo na dokazilo o poreklu, ki ga predloži izvoznikov dobavitelj in je, odvisno od primera, izdano v skladu s pravili GSP o poreklu, ki veljajo na Norveškem, v Švici ali Turčiji;
— v primeru regionalne kumulacije na dokazilo o poreklu, ki ga predloži izvoznikov dobavitelj, in sicer potrdilo o poreklu obrazec A katerega vzorec je v Prilogi 17, ali, glede na okoliščine, izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi 18;
— v primeru razširjene kumulacije na dokazilo o poreklu, ki ga predloži izvoznikov dobavitelj in je izdano v skladu z določbami ustreznega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in zadevno državo.
V primerih iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega pododstavka mora biti v polje št. 4 potrdila o poreklu obrazec A vključena ustrezna navedba „EU cumulation“, „Norway cumulation“, „Switzerland cumulation“, „Turkey cumulation“, „regional cumulation“, „extended cumulation with country x“ ali „Cumul UE“, „Cumul Norvège“, „Cumul Suisse“, „Cumul Turquie“, „cumul regional“, „cumul étendu avec le pays x“.
Pododdelek 3
Postopki pri sprostitvi v prosti promet v Evropski uniji
Člen 97n
1. Potrdila o poreklu obrazec A ali izjave na računu se predložijo carinskim organom držav članic uvoza v skladu s postopki v zvezi s carinsko deklaracijo.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku veljavnosti iz člena 97k(5), se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice dokazila o poreklu sprejmejo, če so bili izdelki predloženi carini pred tem končnim datumom.
Člen 97o
1. Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države članice uvoza, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema iz oddelka XVI ali XVII ali tarifne številke 7308 ali 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu lahko carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
2. Na zahtevo uvoznika in ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države članice uvoza, je mogoče ob uvozu prve pošiljke carinskim organom predložiti eno samo potrdilo o poreklu, kadar je to blago:
(a) ki se uvaža v okviru pogostih in rednih trgovinskih tokov pomembne tržne vrednosti;
(b) ki je predmet enakih prodajnih pogodb, katerih pogodbenice imajo sedež v državi izvoznici ali državah članicah;
(c) ki je uvrščeno v enako tarifno oznako (osemmestno) kombinirane nomenklature;
(d) ki ga dobavlja vedno isti izvoznik in je namenjeno vedno istemu uvozniku ter se uvozne formalnosti zanj opravijo vedno pri istem carinskem uradu iste države članice.
Ta postopek se uporablja za obdobje, ki ga določijo pristojni carinski organi.
Člen 97p
1. Kadar so izdelki s poreklom dani pod carinski nadzor carinskega urada ene države članice, je mogoče izvirno dokazilo o poreklu nadomestiti z enim ali več potrdili o poreklu obrazec A z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Evropske unije ali, kjer je to ustrezno, na Norveško, v Švico ali Turčijo.
2. Nadomestna potrdila o poreklu obrazec A izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili izdelki dani. Nadomestno potrdilo se izda na podlagi pisnega zahtevka ponovnega izvoznika.
3. Desno zgornje polje nadomestnega potrdila vsebuje ime države posrednice, ki potrdilo izda. V polje št. 4 se vpiše zaznamek „Replacement certificate“ ali „Certificat de remplacement“ ter datum izdaje izvirnega potrdila o poreklu in njegovo zaporedno številko. V polju št. 1 se navede ime ponovnega izvoznika. Ime končnega prejemnika se lahko vpiše v polju št. 2. Vse podrobnosti o ponovno izvoženih izdelkih iz izvirnega potrdila se prenesejo v polja št. 3 do 9 in sklicevanje na račun ponovnega izvoznika se vpiše v polje št. 10.
4. Carinski organi, ki so izdali nadomestno potrdilo, v polje št. 11 vpišejo zaznamek o tem. Odgovornost teh organov je omejena na izdajo nadomestnega potrdila. Podatki v polju št. 12 o državi porekla in namembni državi se prenesejo iz izvirnega potrdila. V to polje se podpiše ponovni izvoznik. Ponovni izvoznik, ki v dobri veri podpiše to polje, ne odgovarja za točnost podatkov iz izvirnega potrdila.
5. Carinski urad, od katerega se zahteva izvedba postopka iz odstavka 1, na izvirno potrdilo vpiše težo, številke in naravo izdelkov, ki jih pošlje naprej in na njem navede zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali nadomestnih potrdil. Izvirno potrdilo hrani najmanj tri leta. Nadomestnemu potrdilu se lahko priloži fotokopija izvirnega potrdila.
6. V primeru izdelkov, ki uživajo prednosti tarifnih preferencialov na podlagi odstopanja, odobrenega v skladu s členom 89, se postopek iz tega člena uporablja zgolj takrat, kadar so takšni izdelki namenjeni za Evropsko unijo. Kadar je zadevni izdelek pridobil status blaga s poreklom z regionalno kumulacijo, se nadomestna izjava lahko sestavi za pošiljanje izdelkov na Norveško, v Švico ali Turčijo le takrat, ko v teh državah veljajo enaka pravila glede regionalne kumulacije kot v Evropski uniji.
Člen 97q
1. Izdelki, ki jih posamezniki pošiljajo drugim posameznikom kot manjše tovorke ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ki so upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov v skladu s členom 66, ne da bi bilo potrebno predložiti potrdilo o poreklu obrazec A ali izjavo na računu, če
(a) taki izdelki:
i) niso uvoženi v trgovinske namene;
ii) je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev prednosti v okviru sheme;
(b) ni dvoma o verodostojnosti izjave iz točke (a)(ii).
2. Uvozi se ne obravnavajo kot uvozi v trgovinske namene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) uvozi so občasni;
(b) uvozi so sestavljeni zgolj iz izdelkov za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin;
(c) iz narave in količine izdelkov je razvidno, da niso namenjeni trgovanju.
3. Skupna vrednost izdelkov iz odstavka 2 ne sme presegati 500 EUR v primeru manjših tovorkov ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del osebne prtljage potnikov.
Člen 97r
1. Če so med navedbami v potrdilu o poreklu obrazec A ali v izjavi na računu in tistimi v dokumentih, ki so bile predložene carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti potrdila ali izjave, če se pravilno ugotovi, da dokument ustreza predloženim izdelkom.
2. Očitne oblikovne napake na potrdilu o poreklu obrazec A, potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ali izjavi na računu ne smejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne povzročajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
Pododdelek 4
Načini upravnega sodelovanja
Člen 97s
1. Države upravičenke obvestijo Komisijo o imenih in naslovih državnih organov na njihovem ozemlju, ki so pooblaščeni za izdajo potrdil o poreklu obrazcu A, skupaj z vzorčnimi odtisi pečatov, ki jih ti organi uporabljajo, ter imeni in naslovi zadevnih državnih organov, pristojnih za preverjanje potrdil o poreklu obrazec A, in izjav na računu.
Komisija te informacije posreduje carinskim organom držav članic. Kadar se ti podatki sporočijo v okviru spremembe predhodnih obvestil, Komisija naznani datum začetka uporabe teh novih pečatov v skladu z navodili, ki jih dajo pristojni državni organi držav upravičenk. Te informacije so namenjene uradni rabi, vendar lahko zadevni carinski organi, če je blago namenjeno sprostitvi v prosti promet, omogočijo uvozniku ali njegovemu ustrezno pooblaščenemu zastopniku vpogled v vzorčne odtise pečatov.
Države upravičenke, ki so že predložile informacije, zahtevane v prvem pododstavku, jih niso obvezane znova predložiti, razen če se spremenijo.
2. Komisija bo za namen člena 97k(4) v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila datum, na katerega je država ali ozemlje, ki sta priznana ali ponovno priznana kot država upravičenka v zvezi z izdelki iz Uredbe (EU) št. 978/2012, izpolnila obveznosti iz odstavka 1 tega člena.
3. Komisija bo državam upravičenkam na zahtevo pristojnih organov držav upravičenk poslala vzorčne odtise pečatov, ki jih uporabljajo carinski organi držav članic za izdajo potrdil o gibanju EUR.1.
Člen 97t
1. Naknadno preverjanje potrdil o poreklu obrazec A in izjav na računu se opravi naključno ali kadar carinski organi držav članic upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega oddelka.
2. Ko carinski organi držav članic zaprosijo za naknadno preverjanje, morajo pristojnim državnim organom države upravičenke izvoznice vrniti potrdilo o poreklu obrazec A in račun, če jim je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov ter, kadar je to primerno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošljejo vsak pridobljeni dokument in informacija, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu napačne.
Če se carinski organi držav članic odločijo, da bodo med čakanjem na izide preverjanja začasno opustili podeljevanje tarifnih preferecnialov, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki so po njihovem mnenju potrebni.
3. Ob zahtevi po naknadnem preverjanju, se tako preverjanje opravi in njegovi izidi sporočijo carinskim organom držav članic najpozneje v šestih mesecih ali v primeru zahtev, poslanih Norveški, Švici ali Turčiji za namen preverjanja nadomestnih dokazil o poreklu, danih na njihovem ozemlju na podlagi potrdila o poreklu obrazec A ali izjave na računu, sestavljenih v državi upravičenki, najpozneje v osmih mesecih po datumu, na katerega je bila zahteva poslana. Izidi morajo biti takšni, da je iz njih mogoče ugotoviti, ali zadevno dokazilo o poreklu velja za izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali se ti izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države upravičenke.
4. V primeru potrdil o poreklu obrazec A, izdanih na podlagi bilateralne kumulacije, mora odgovor vsebovati kopijo (kopije) potrdila (potrdil) o gibanju blaga EUR.1 ali, kadar je to potrebno, ustrezne izjave (izjav) na računu.
5. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v šestih mesecih, kot je določeno v odstavku 3, ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom pošlje drugo obvestilo. Če po drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v štirih mesecih po datumu, na katerega je bilo poslano drugo obvestilo, ali če ti izidi ne omogočajo določitve pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, ti organi, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.
6. Če postopek preverjanja ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže na to, da so kršena pravila o poreklu, mora izvozna država upravičenka na lastno pobudo ali zahtevo carinskih organov držav članic opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takšnih poizvedb s potrebno nujnostjo, da bi ugotovila in preprečila takšne kršitve. V ta namen lahko pri preiskavah sodelujejo Komisija ali carinski organi držav članic.
7. Za namene naknadnega preverjanja potrdil o poreklu obrazec A morajo izvozniki hraniti vse ustrezne dokumente, ki dokazuje status porekla zadevnih izdelkov, pristojni državni organi izvozne države upravičenke pa morajo hraniti kopije potrdil kot tudi katere koli izvozne dokumente, ki jih zadevajo. Ti dokumenti se hranijo najmanj tri leta po koncu leta, v katerem je bilo izdano potrdilo o poreklu obrazec A.
Člen 97u
1. Člena 97s in 97t se uporabljata tudi med državami iste regionalne skupine za namene predložitve informacij Komisiji ali carinskim organom držav članic in naknadnega preverjanja potrdil o poreklu obrazec A ali izjav na računu, izdanih v skladu s pravili o poreklu, ki veljajo za regionalno kumulacijo.
2. Za namene členov 85, 97m in 97p vsebuje sporazum, sklenjen med Evropsko unijo, Norveško, Švico in Turčijo, med drugim zavezo, da si pogodbenice zagotavljajo potrebno medsebojno podporo v zadevah upravnega sodelovanja.
Za namen člena 86(7) in (8) ter člena 97k država, s katero ima Evropska unija sklenjen veljaven sporazum o prosti trgovini in ki je privolila, da bo udeležena pri razširjeni kumulaciji z državo upravičenko, mora privoliti tudi, da državi upravičenki zagotavlja podporo v zadevah upravnega sodelovanja na enak način, kot bi tako podporo zagotavljala carinskim organom držav članic v skladu z ustreznimi določbami zadevnega sporazuma o prosti trgovini.
Pododdelek 5
Postopki za namen bilateralne kumulacije
Člen 97v
1. Status izdelkov Evropske unije s poreklom se dokaže s predložitvijo:
(a) potrdila o gibanju blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi 21; ali
(b) izjave na računu, katere besedilo je v Prilogi 18. Izjavo na računu lahko da kateri koli izvoznik za pošiljke, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, ali pooblaščeni izvoznik Evropske unije.
2. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše „GSP beneficiary countries“ in „EU“ ali „Pays bénéficiaires du SPG“ in „UE“ v polje št. 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1.
3. Določbe tega oddelka v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem potrdil o poreklu obrazec A, se smiselno uporabljajo za potrdila o gibanju blaga EUR.1 in, z izjemo določb v zvezi z izdajo, za izjave na računu.
4. Carinski organi držav članic lahko v okviru bilateralne kumulacije pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju: „pooblaščeni izvoznik“, ki pogosto pošilja izdelke s poreklom iz Evropske unije, da izdaja izjave na računu, ne glede na vrednost zadevnih izdelkov, kadar ta izvoznik nudi carinskim organom vsa zadovoljiva jamstva, ki so potrebna za preverjanje:
(a) statusa porekla izdelkov, in
(b) izpolnitve drugih zahtev, ki veljajo v zadevni državi članici.
5. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, ki so po njihovem mnenju primerni. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi na računu.
6. Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo. Pooblastilo lahko kadar koli umaknejo.
Pooblastilo umaknejo, če:
(a) pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev iz odstavka 4;
(b) pooblaščeni izvoznik ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 5;
(c) pooblaščeni izvoznik pooblastilo kako drugače nepravilno uporablja.
7. Pooblaščenemu izvozniku ni treba podpisovati izjav na računu, če se pooblaščeni izvoznik carinskim organom pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri je mogoče prepoznati pooblaščenega izvoznik, kot da jo je pooblaščeni izvoznik lastnoročno podpisal.
Pododdelek 6
Ceuta in Melilla
Člen 97w
Določbe tega oddelka v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem dokazil o poreklu se smiselno uporabljajo za izdelke, ki se iz države upravičenke izvozijo v Ceuto in Melillo, in izdelke, ki se iz Ceute in Melille izvozijo v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.
Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.
Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega oddelka v Ceuti in Melilli.
Oddelek 2
Države ali območja uporabniki, za katere se uporabljajopreferencialni tarifni ukrepi, ki jih je Skupnost enostranskosprejela v korist nekaterih držav ali območij
Člen 97x
1. V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) „izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem;
(b) „material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
(c) „izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za poznejšo uporabo pri drugem postopku izdelave;
(d) „blago“ pomeni materiale in izdelke;
(e) „carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o določanju carinske vrednosti);
(f) „cena franko tovarna“ v seznamu v Prilogi 15 pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka.
Kadar dejanska cena ne odraža vseh stroškov, povezanih z izdelavo izdelka, ki so dejansko nastali v državi upravičenki, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh teh stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo ob izvozu pridobljenega izdelka;
(g) „vrednost materialov“ v seznamu v Prilogi 15 pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Evropski uniji ali državi upravičenki v smislu člena 98(1). Kadar je treba ugotoviti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se smiselno uporablja ta pododstavek;
(h) „poglavja“, „tarifne številke“ in „tarifne podštevilke“ pomenijo poglavja, tarifne številke in tarifne podštevilke (oznake s štirimi ali šestimi ciframi), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem;
(i) „uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;
(j) „pošiljka“ pomeni izdelke, ki so:
— poslani hkrati od enega izvoznika k enemu prejemniku ali
— zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku ali če takšnega dokumenta ni, zajeti na enem računu.
2. Za namene odstavka 1(f) v primeru, ko je zadnja obdelava ali predelava dodeljena proizvajalcu kot podizvajalcu, se izraz, „proizvajalec“ iz prvega odstavka odstavka 1(f) lahko nanaša na podjetje, ki je podizvajalca zaposlilo.
Pododdelek 1
Opredelitev pojma izdelki s poreklom
Člen 98
1. Za namene izvajanja določb glede preferencialnih tarifnih ukrepov, ki jih je enostransko sprejela Skupnost v korist nekaterih držav, skupin držav ali območij (v nadaljnjem besedilu: ‘države ali območja uporabniki'), razen tistih iz oddelka 2 tega poglavja, ter čezmorskih držav in območij, povezanih s Skupnostjo, se naslednji proizvodi štejejo kot proizvodi s poreklom iz države ali območja uporabnika:
(a) izdelki, ki so v celoti pridobljeni v tej ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ v smislu člena 99;
(b) izdelki, pridobljeni v tej ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ , pri izdelavi katerih se uporabljajo drugi izdelki, kakor so tisti iz točke (a), če so bili navedeni izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 100.
2. V tem oddelku se izdelki s poreklom iz Skupnosti v smislu odstavka 3, ki so v ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ obdelani ali predelani bolj, kakor to določa člen 101, razumejo kot izdelki s poreklom iz te ►M21 države ali območja uporabnika ◄ .
3. Odstavek 1 se smiselno uporablja za določanje porekla izdelkov, pridobljenih v Skupnosti.
Člen 99
1. Razume se, da so v celoti pridobljeni v ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti:
(a) mineralni proizvodi, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna;
(b) tam pridelani rastlinski izdelki;
(c) žive živali, tam rojene in vzrejene;
(d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
(d)a izdelki, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;
(e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
(f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj njenega teritorialnega morja;
(g) izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih v točki (f);
(h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin;
(i) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;
(j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, če ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;
(k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).
2. Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v odstavku 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
— ki so registrirane ali vpisane v seznam v ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ ali v državi članici,
— ki plujejo pod zastavo ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali države članice,
— ki so v najmanj 50 % lasti državljanov ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic ali družbe s sedežem v tej ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ ali eni od držav članic, v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta in večina članov takšnih odborov državljani te ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic in še dodatno, če v družbah vsaj polovica kapitala pripada tej ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ ali državam članicam ali javnim organom ali državljanom te ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic,
— katerih kapitan in častniki so državljani ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic in
— katerih najmanj 75 % članov posadke je državljanov ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic.
3. Izraza „ ►M21 država ali območje uporabnika ◄ “ in „Skupnost“ zajemata tudi teritorialno morje te ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali držav članic.
4. Plovila, ki plujejo na odprtem morju, vključno s predelovalnimi ladjami, na katerih se ulovljene ribe obdelajo ali predelajo, se obravnavajo kot del ozemlja te ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali države članice, ki ji pripadajo, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.
Člen 100
V členu 98 se izdelki, ki niso v celoti pridobljeni v ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti, razumejo kot zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni na seznamu iz Priloge 15.
Ti pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta oddelek, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in zadevajo samo takšne materiale.
Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s tega seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi bili lahko uporabljeni pri njegovi izdelavi.
Člen 101
1. Brez poseganja v odstavek 2 naslednji postopki veljajo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom ne glede na to, ali so zahteve člena 100 izpolnjene ali ne:
(a) postopki, ki zagotavljajo, da ostanejo izdelki med prevozom in skladiščenjem v dobrem stanju;
(b) razstavljanje in sestavljanje tovorkov;
(c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidnih, oljnih, barvnih ali drugih prevlek;
(d) likanje ali stiskanje tekstila;
(e) preprosti postopki barvanja in loščenja;
(f) luščenje plev, delno ali popolno mletje, poliranje in glaziranje žit in riža;
(g) postopki barvanja sladkorja ali aromatiziranje sladkorja ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja;
(h) lupljenje, odstranjevanje koščic in lupin pri sadju, oreščkih in vrtninah;
(i) brušenje, preprosto drobljenje ali preprosto rezanje;
(j) sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje po skupinah, stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);
(k) preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, steklene buče, vreče, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali lepenko in vsi drugi preprosti načini pakiranja;
(l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih razločevalnih znakov na izdelke ali njihovo embalažo;
(m) preprosto mešanje izdelkov, različnih vrst ali ne; mešanje sladkorja s katerim koli materialom;
(m)a preprosto dodajanje vode ali redčenje, izsuševanje ali denaturacija izdelkov;
(n) preprosto sestavljanje delov izdelkov v popolni izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;
(o) kombinacija dveh ali več postopkov iz točk od (a) do (n);
(p) zakol živali.
2. Vsi postopki, ki se na danem izdelku opravijo v ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti, se upoštevajo skupaj, ko se ugotavlja, ali se obdelava ali predelava, opravljena na tem izdelku, razume kot nezadostna v smislu odstavka 1.
Člen 101a
1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega oddelka je določeni izdelek, ki se razume kot osnovna enota, kadar se določa uvrstitev blaga pri uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.
Iz tega sledi:
(a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;
(b) kadar je pošiljka sestavljena iz nekega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega oddelka vsak izdelek obravnavati posebej.
2. Če je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.
Člen 102
1. Z odstopanjem od določb člena 100 se materiali brez porekla lahko uporabijo pri izdelavi zadevnega izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna.
Če pravilo na seznamu navaja enega ali več odstotkov za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem takšni odstotki ne smejo biti preseženi na podlagi uporabe prvega pododstavka.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja od 50 do 63 harmoniziranega sistema.
Člen 103
Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v ceno ali pa niso posebej zaračunani, se razumejo kot del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
Člen 104
Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema razumejo kot garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in iz izdelkov brez porekla, razume, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.
Člen 105
Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za navedeno, ki bi bilo lahko uporabljeno pri njegovi izdelavi:
(a) energija in gorivo;
(b) naprave in oprema;
(c) stroji in orodje;
(d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.
Člen 106
Pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz tega oddelka morajo biti v ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ ali v Skupnosti izpolnjeni neprekinjeno.
Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali iz Skupnosti v drugo državo, vrnejo, se morajo razumeti kot izdelki brez porekla, razen če se pristojnim organom zadovoljivo dokaže:
— da so izdelki, ki se vračajo, isti izdelki, ki so bili izvoženi, in
— da na njih, medtem ko so bili v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se izdelki ohranijo v dobrem stanju.
Člen 107
1. Kot neposredni prevoz iz ►M21 države ali območja uporabnika ◄ v Skupnost ali iz Skupnosti v ►M21 državo ali območje uporabnika ◄ se razume naslednje:
(a) izdelki, ki se ne prevažajo čez ozemlje katere koli druge države;
(b) izdelki, sestavljajoči eno samo pošiljko, ki se prevažajo čez ozemlja, druga kakor ozemlja ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali Skupnosti, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem, če se že to zgodi, na teh ozemljih, pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki, razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnega koli postopka za ohranitev blaga v dobrem stanju;
(c) izdelki, ki se pošiljajo po cevovodih brez prekinitev čez ozemlja, ki niso ozemlja ►M21 države ali območja uporabnika ◄ izvoznika ali Skupnosti.
2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1(b), je treba pristojnim carinskim organom predložiti:
(a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; in
(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita in:
— vsebuje natančen opis izdelkov,
— navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov, in kjer je to primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in
— potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita;
(c) ali če tega ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.
Člen 108
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo iz ►M21 države ali območja uporabnika ◄ na razstavo v drugo državo in so po razstavi prodani za uvoz v Skupnost, so pri uvozu upravičeni do uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, če izpolnjujejo pogoje iz tega oddelka, ki jim podelijo poreklo iz ►M21 države ali območja uporabnika ◄ , in če se pristojnim carinskim organom Skupnosti zadovoljivo dokaže, da:
(a) je izvoznik te izdelke poslal iz ►M21 države ali območja uporabnika ◄ neposredno v državo, v kateri je razstava, in jih je tam razstavljal;
(b) je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na voljo osebi v Skupnosti;
(c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v Skupnost v enakem stanju, kakor so bili poslani na razstavo;
(d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kakor za predstavitev na razstavi.
2. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 mora biti predloženo carinskim organom Skupnosti na običajen način. V njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o naravi izdelkov in o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
Pododdelek 2
Dokazilo o poreklu
Člen 109
Za izdelke s poreklom iz ►M21 države ali območja uporabnika ◄ veljajo ugodnosti tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, ob predložitvi:
(a) potrdila o gibanju blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi 21; ali
(b) v primerih, določenih v členu 116(1), izjave, katere besedilo je v Prilogi 22 in jo dá izvoznik na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče prepoznati (v nadaljevanju „izjava na računu“).
(a) POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1
Člen 110
1. Proizvodi s poreklom po tem oddelku so ob uvozu v Skupnost upravičeni do tarifnih preferencialov iz člena 98, če se transportirajo neposredno v Skupnost po členu 107, ob predložitvi potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki ga izdajo carinski ali drugi pristojni vladni organi države ali območja uporabnika, pod pogojem, da ta država ali območje uporabnik:
— sporočijo Skupnosti informacije, ki jih zahteva člen 121, in
— pomagajo Skupnosti, tako da dovolijo carinskim organom držav članic preveritev pristnosti dokumenta ali točnosti informacij glede pravega porekla zadevnih izdelkov.
2. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se izda samo, če se uporabi kot dokumentarno dokazilo, ki se zahteva zaradi tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98.
3. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 se izda na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Takšen zahtevek se izdela na obrazcu, katerega vzorec je v Prilogi 21, ki mora biti izpolnjen v skladu z določbami tega pododdelka.
Pristojni organi ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali države članice morajo hraniti zahtevke za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 najmanj tri leta.
4. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik mora skupaj z zahtevkom predložiti tudi vse ustrezne dokumente kot dokaz, da izdelki, ki jih namerava izvoziti, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1.
Izvoznik mora biti pripravljen, da na zahtevo pristojnih organov predloži katera koli dodatna dokazila, ki jih potrebujejo za ugotovitev pravilnosti statusa o poreklu izdelkov, upravičenih do preferencialne obravnave, in mora biti pripravljen privoliti v vsak pregled svojega knjigovodstva in omogočiti navedenim organom, da preverijo okoliščine, v katerih so bili izdelki pridobljeni.
5. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo pristojni organi ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice, če se izdelki za izvoz lahko razumejo kot izdelki s poreklom v smislu določb tega oddelka.
6. Ker je potrdilo o gibanju blaga EUR.1 dokumentarno dokazilo za uporabo preferencialnih dogovorov iz člena 98, morajo pristojni organi ►M21 države ali območja uporabni ◄ ali carinski organi države članice izvoznice uveljaviti vse ukrepe, ki so potrebni za preverjanje porekla izdelkov in pregled drugih navedb v potrdilu.
7. Za preverjanje, ali so pogoji iz odstavka 5 izpolnjeni, imajo pristojni organi ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice pravico zahtevati katera koli dokumentarna dokazila in opraviti kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.
8. Pristojni organi ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice morajo zagotoviti, da so obrazci, navedeni v odstavku 1, pravilno izpolnjeni.
9. Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti naveden v tistem delu potrdila, ki je namenjen carinskim organom.
10. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo pristojni organi ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali carinski organi države članice izvoznice, ko se izdelki, za katere velja, izvozijo. Na voljo ga dajo izvozniku takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.
Člen 111
Če se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki sodijo v oddelek XVI ali XVII ali v tarifno številko 7308 ali 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se pri prvem delnem uvozu za takšne izdelke carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
Člen 112
Dokazilo o poreklu se predloži carinskim organom države članice uvoza v skladu s postopki iz člena 62 zakonika. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu in lahko tudi zahtevajo, naj uvozno deklaracijo spremlja izjava uvoznika, da izdelki izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za uporabo tega oddelka.
Člen 113
1. Z odstopanjem od določb člena 110(10) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, za katere velja, če:
(a) ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin ali
(b) se pristojnim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.
2. Pristojni organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 pozneje samo po opravljenem preverjanju, ali se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem izvoznem spisu in ali potrdilo o gibanju blaga EUR.1, ki izpolnjuje določbe tega oddelka, ni bilo izdano ob izvozu zadevnih izdelkov.
3. Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so izdana pozneje, morajo imeti enega od naslednjih zaznamkov:
— „EXPEDIDO A POSTERIORI“,
— „UDSTEDT EFTERFØLGENDE“,
— „NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT“,
— „ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ“,
— „ISSUED RETROSPECTIVELY“,
— „DÉLIVRÉ A POSTERIORI“,
— „RILASCIATO A POSTERIORI“,
— „AFGEGEVEN A POSTERIORI“,
— „EMITIDO A POSTERIORI“,
— „ANNETTU JÄLKIKÄTEEN“,
— „UTFÄRDAT I EFTERHAND“,
— VYSTAVENO DODATEČNĚ,
— VÄLJA ANTUD TAGASIULATUVALT,
— IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI,
— RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS,
— KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL,
— MAĦRUĠ RETROSPETTIVAMENT,
— WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE,
— IZDANO NAKNADNO,
— VYHOTOVENÉ DODATOČNE,
— ИЗДАДЕН ВПОСЛЕДСТВИЕ,
— ELIBERAT ULTERIOR,
— „IZDANO NAKNADNO“.
4. Zaznamek iz odstavka 3 se vstavi v polje „Opombe“ potrdila o gibanju blaga EUR.1.
Člen 114
1. Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik pristojne organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.
2. Tako izdani dvojnik mora imeti enega od naslednjih zaznamkov:
— „DUPLICADO“,
— „DUPLIKAT“,
— „DUPLIKAT“,
— „ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ“,
— „DUPLICATE“,
— „DUPLICATA“,
— „DUPLICATO“,
— „DUPLICAAT“,
— „SEGUNDA VIA“,
— „KAKSOISKAPPALE“,
— „DUPLIKAT“,
— DUPLIKÁT,
— DUPLIKAAT,
— DUBLIKĀTS,
— DUBLIKATAS,
— MÁSODLAT,
— DUPLIKAT,
— DUPLIKAT,
— DVOJNIK,
— DUPLIKÁT,
— ДУБЛИКАТ,
— DUPLICAT,
— „DUPLIKAT“.
3. Zaznamek iz odstavka 2 se vstavi v polje Opombe potrdila o gibanju blaga EUR.1.
4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
Člen 115
Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskega urada v Skupnosti, je mogoče zamenjati izvirno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1 zaradi pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Skupnosti. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o gibanju blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili dani izdelki.
(b) IZJAVA NA RAČUNU
Člen 116
1. Izjavo na računu lahko dá:
(a) pooblaščeni izvoznik iz Skupnosti v skladu s členom 117 ali
(b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več paketov, vsebujočo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 evrov, če se v tem postopku uporablja pomoč iz člena 110(1).
2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, za katere velja, lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti ali ►M21 države ali območja uporabnika ◄ in izpolnjujejo druge zahteve tega oddelka.
3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov ali drugih pristojnih državnih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente kot dokaz statusa porekla zadevnih izdelkov, pa tudi izpolnitve drugih zahtev tega oddelka.
4. Izjavo na računu, katere besedilo je v Prilogi 22, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami notranje zakonodaje države izvoznice. Če je napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.
5. Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni izvoznikov podpis. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v skladu s členom 117 ne zahteva, da podpisuje takšne izjave, če se carinskim organom pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kakor da jo je lastnoročno podpisal.
6. V primerih, navedenih v odstavku 1(b), veljajo za uporabo izjave na računu naslednji posebni pogoji:
(a) ena izjava na računu se izdela za vsako posamično pošiljko;
(b) če je bilo za izdelke, ki so zajeti v pošiljki, že opravljeno poznejše preverjanje v državi izvoznici v zvezi z opredelitvijo „izdelki s poreklom“, lahko izvoznik na ta pregled opozori v izjavi na računu.
Določbe prvega pododstavka ne izključujejo obveznosti izvoznika, da izpolni katere koli druge formalnosti, ki jih zahtevajo carinski ali poštni predpisi.
Člen 117
1. Carinski organi Skupnosti lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju „pooblaščeni izvoznik“, ki pogosto pošilja izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu člena 98(2) in ki predloži carinskim organom zadovoljiva dokazila o statusu porekla teh izdelkov in izpolnjevanju drugih zahtev tega oddelka, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, za katere veljajo.
2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika po pogojih, ki so po njihovem mnenju ustrezni.
3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.
4. Carinski organi spremljajo in nadzirajo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.
5. Carinski organi lahko kadar koli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne predloži dokazil, navedenih v odstavku 1, ne izpolnjuje več pogojev, navedenih v odstavku 2, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
Člen 118
1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in mora biti v tem roku predloženo carinskim organom države uvoznice.
2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.
3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.
4. Na zahtevo uvoznika in glede na pogoje, ki jih določijo carinski organi države članice uvoznice, je mogoče carinskim organom predložiti eno samo dokazilo o poreklu ob uvozu prve pošiljke, kadar je to blago:
(a) ki se uvaža v okviru pogostih in rednih trgovskih tokov pomembne tržne vrednosti;
(b) ki je predmet enakih prodajnih pogodb, katerih pogodbenice imajo sedež v državi izvoznici ali v Skupnosti;
(c) ki je uvrščeno v enako tarifno oznako kombinirane nomenklature (osemmestno);
(d) ki ga dobavlja vedno isti izvoznik in je namenjeno vedno istemu uvozniku ter se uvozne formalnosti opravijo vedno pri istem carinskem organu v Skupnosti.
Ta postopek se uporabi za količine in obdobja, ki jih določijo pristojni carinski organi. Obdobje v nobenem primeru ne sme biti daljše od treh mesecev.
Člen 119
1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ki so upravičeni do tarifnih preferencialov, navedenih v členu 98, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjavo na računu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega oddelka, ter ni dvoma o resničnosti takšne izjave.
2. Občasni uvozi, ki jih sestavljajo izključno izdelki za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne razumejo kot uvozi v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.
Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 evrov pri majhnih paketih ali 1 200 evrov pri izdelkih, ki so del osebne prtljage potnikov.
Člen 120
Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi v dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti in neveljavnosti navedenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.
Očitne oblikovne napake, kakor so tipkarske napake, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v katerem od teh dokumentov.
Pododdelek 3
Načini upravnega sodelovanja
Člen 121
1. ►M21 Države ali območja uporabnika ◄ sporočijo Komisiji imena in naslove pristojnih državnih organov na njihovem ozemlju, ki so ustrezno pooblaščeni za izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1, skupaj z vzorci odtisov žigov, ki jih ti organi uporabljajo, ter imena in naslove pristojnih državnih organov, ki so ustrezno pooblaščeni za preverjanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 in izjav na računu. Žigi začnejo veljati na dan, ko Skupnost prejme vzorce odtisov žigov. Komisija pošlje te informacije carinskim organom držav članic. Kadar so ti podatki poslani v obliki sprememb poprej poslanih podatkov, Komisija naznani datum začetka uporabe teh novih žigov v skladu z navodili pristojnih organov ►M21 države ali območja uporabnika ◄ . Te informacije so namenjene uradni rabi; pri sprostitvi blaga v prost promet pa ustrezni carinski organi lahko uvozniku ali njegovemu pravilno pooblaščenemu zastopniku omogočijo vpogled v vzorce odtisov žigov, navedenih v tem odstavku.
2. Komisija ►M21 države ali območja uporabnika ◄ pošlje vzorce odtisov žigov, ki jih uporabljajo carinski organi v državah članicah pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1.
Člen 122
1. Potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave na računu se pozneje preverjajo naključno ali kadar carinski organi v državah članicah uvoznicah ali pristojni organi ►M21 države ali območja uporabnika ◄ upravičeno dvomijo glede pristnosti teh dokumentov, statusa porekla teh izdelkov ali izpolnitve drugih zahtev tega oddelka.
2. Za izvajanje določb odstavka 1 morajo pristojni organi v državi članici uvoznici ali v ►M21 državi ali območju uporabnika ◄ vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če jim je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov pristojnim organom države upravičenke izvoznice ali države članice, in kadar je to ustrezno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so informacije na dokazilu o poreklu napačne.
Če se ti carinski organi v državi članici uvoznici odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevatitarifnepreferenciale, navedene v členu 98, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki so po njihovem mnenju potrebni.
3. Če je zahteva za poznejše preverjanje izdelana v skladu z odstavkom 1, se to preverjanje opravi in njegovi izidi sporočijo carinskim organom države članice uvoznice ali pristojnim organom ►M21 države ali območja uporabnika ◄ uvoznika najpozneje v šestih mesecih. Izidi morajo biti takšni, da je iz njih mogoče ugotoviti, ali zadevno dokazilo o poreklu blaga velja za izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali se ti izdelki lahko razumejo kot izdelki s poreklom iz ►M21 države ali območja uporabnika ◄ ali iz Skupnosti.
4. Če ob upravičenem dvomu ni odgovora v šestih mesecih, kakor navaja odstavek 3, ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev pristnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, pošljejo organi, ki so zahtevali preverjanje, drugo obvestilo pristojnim organom. Če po tem drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v štirih mesecih ali če ti izidi ne zagotavljajo pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, lahko ti organi, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.
5. Če postopek poznejšega preverjanja ali katera koli druga razpoložljiva informacija kaže na to, da so določbe tega oddelka kršene, mora ►M21 država ali območje uporabnika ◄ izvoznika, na lastno pobudo ali na zahtevo Skupnosti, opraviti potrebne poizvedbe ali zagotoviti izvedbo takšnih poizvedb zaradi nujnosti ugotovitve in preprečitve takšnih kršitev. V ta namen lahko Skupnost sodeluje v poizvedbah.
6. Za poznejše preverjanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 pristojni organi ►M21 države ali območja uporabnika ◄ izvoznika ali carinski organi države članice izvoznice najmanj tri leta hranijo kopije teh potrdil, pa tudi katere koli izvozne dokumente, ki jih zadevajo.
Pododdelek 4
Ceuta in Melilla
Člen 123
1. Izraz „Skupnost“, ki je uporabljen v tem oddelku, ne zajema Ceute in Melille. Izraz, izdelki s poreklom iz Skupnosti ne zajema izdelkov s poreklom iz Ceute in Melille.
2. Ta oddelek se smiselno uporablja pri določevanju, ali veljajo izdelki, ko se uvozijo v Ceuto in Melillo, za izdelke s poreklom iz ►M21 države ali območja uporabnika ◄ izvoznika, ki uporablja preferenciale, ali s poreklom iz Ceute in Melille.
3. Ceuta in Melilla se obravnavata kot eno ozemlje.
4. Določbe tega oddelka v zvezi z izdajanjem, uporabo in poznejšim preverjanjem potrdil o gibanju blaga EUR.1 se smiselno uporabljajo za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille.
5. Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega oddelka v Ceuti in Melilli.
NASLOV V
CARINSKA VREDNOST
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 141
1. Države članice za izvajanje določb členov 28 do 36 carinskega zakonika in določb tega naslova upoštevajo določbe Priloge 23.
Določbe prvega stolpca Priloge 23 se morajo uporabljati v skladu s pojasnjevalno opombo v drugem stolpcu.
2. Če se je pri določanju carinske vrednosti treba sklicevati na splošno priznana računovodska načela, se uporabljajo določbe Priloge 24.
Člen 142
1. Posamezni izrazi, uporabljeni v tem naslovu, imajo naslednji pomen:
(a) „sporazum“: sporazum za izvajanje člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT), sklenjenega v okviru večstranskih trgovinskih pogajanj med letoma 1973 in 1979, navedenega v prvi alinei člena 31(1) zakonika;
(b) „izdelano blago“: pridelano, proizvedeno ali z izkopom pridobljeno blago;
(c) „enako blago“: blago, ki je bilo izdelano v isti državi in je v vseh pogledih enako, vključno s fizikalnimi lastnostmi, kakovostjo in slovesom blaga. Malenkostne razlike v videzu ne izključujejo blaga, ki se sicer po opredelitvi šteje za enako;
(d) „podobno blago“: blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, podobne lastnosti in podobno materialno sestavo, ki mu omogoča izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati; pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke;
(e) „blago istega razreda ali vrste“: blago, razvrščeno v isto skupino ali področje blaga, ki ga izdeluje določena industrija ali industrijska panoga in vključuje enako ali podobno blago.
2. Izraza „enako blago“ in „podobno blago“, odvisno od primera, ne vključujeta blaga, ki vsebuje tehnologije, storitve razvoja, osnutke, načrte in skice, za katere ni bil opravljen noben popravek v skladu s členom 32(1)(b)(iv) zakonika, ker so bile te storitve opravljene v Skupnosti.
Člen 143
1. ►M15 Za namene naslova II Poglavja 3 zakonika in tega naslova, se osebe štejejo za povezane samo, če: ◄
(a) če je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno;
(b) če pravno nastopata kot družbenika;
(c) če sta delodajalec in delojemalec;
(d) če katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb;
(e) če ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo;
(f) če obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba;
(g) če skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo;
(h) če sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člane iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij:
— žena in mož,
— starši in otrok,
— bratje in sestre (tudi polbratje in polsestre),
— stari starši in vnuki,
— stric ali teta in nečak ali nečakinja,
— tast in tašča ter zet ali snaha,
— svaki in svakinje.
2. Za namene tega naslova osebe, ki so v poslu med seboj povezane tako, da je ena od njih edini zastopnik, edini distributer ali edini koncesionar druge, se štejejo za medsebojno povezane samo, če zanje velja eno od meril iz odstavka 1.
Člen 144
1. Za določanje carinske vrednosti blaga v skladu z določbami člena 29 zakonika, po katerem cena še ni bila plačana v trenutku, ki je odločilen za določitev carinske vrednosti, se cena, ki se v zadevnem trenutku plača za poravnavo, praviloma upošteva kot osnova za določitev carinske vrednosti.
2. Komisija in države članice se posvetujejo v okviru odbora glede izvajanja odstavka 1.
Člen 145
1. Če je blago, deklarirano za sprostitev v prosti promet, del večje količine istega blaga, kupljenega v eni transakciji, je za potrebe člena 29(1) zakonika dejansko plačana ali plačljiva cena enaka tistemu deležu skupne cene, ki ustreza deležu količine tako deklariranega blaga v skupni kupljeni količini.
Sorazmerna razdelitev dejansko plačane ali plačljive cene velja tudi ob izgubi dela pošiljke ali poškodbe vrednotenega blaga pred sprostitvijo v prosti promet.
2. Po sprostitvi blaga v prosti promet se sme popravek dejansko plačane ali plačljive cene prodajalca blaga v prid kupca upoštevati pri določitvi carinske vrednosti v skladu s členom 29 zakonika, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
(a) je bilo blago pomanjkljivo v trenutku, predvidenem v členu 67 zakonika;
(b) je prodajalec popravil ceno zaradi izvajanja garancijskih obveznosti iz prodajne pogodbe, sklenjene pred sprostitvijo blaga v prosti promet;
(c) pomanjkljiva narava blaga še ni bila upoštevana v zadevni prodajni pogodbi.
3. Dejansko plačana ali plačljiva cena blaga, popravljena v skladu z odstavkom 2, se sme upoštevati samo, če je bil popravek narejen v obdobju 12 mesecev po datumu sprejema deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet.
Člen 146
Če dejansko plačana ali plačljiva cena blaga iz člena 29(1) zakonika vsebuje znesek notranje dajatve, ki se plačuje v državi porekla ali izvoza za zadevno blago, se ta znesek ne všteva v carinsko vrednost, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je blago bilo ali da bo oproščeno teh dajatev v korist kupca.
Člen 147
Za izvajanje člena 29 zakonika se dejstvo, da je blago, ki je predmet prodaje in prijavljeno za sprostitev v prosti promet, šteje za zadosten podatek, da je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Skupnosti. Pri zaporednih prodajah pred ovrednotenjem je tak pokazatelj samo zadnja prodaja, ki je pripeljala do vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, ali prodaja na carinskem območju Skupnosti pred sprostitvijo blaga v prosti promet.
Kadar se prijavi cena, ki se nanaša na prodajo, opravljeno pred zadnjo prodajo, na osnovi katere je bilo blago vneseno na carinsko območje Skupnosti, je treba carinskim organom Skupnosti zadovoljivo dokazati, da se je ta prodaja blaga opravila zaradi izvoza na zadevno carinsko območje.
Uporabljajo se določbe členov 178 do 181a.
◄
2. ►M6 ————— ◄ Pri uporabi blaga v tretji državi med prodajo in sprostitvijo v prosti promet uporaba transakcijske vrednosti ni nujno potrebna.
3. Kupcu ni treba izpolnjevati nobenega drugega pogoja, kakor da je stranka kupoprodajne pogodbe.
Člen 148
Če se pri uporabi člena 29(1)(b) zakonika ugotovi, da je prodaja ali cena uvoženega blaga odvisna od pogoja ali storitve, katerih vrednost je glede na blago, ki se vrednoti, mogoče določiti, se ta vrednost šteje za posredno plačilo kupca prodajalcu in tako za del dejansko plačane ali plačljive cene, če se pogoj ali storitev ne nanaša na:
(a) dejavnost iz člena 29(3)(b) zakonika;
(b) element, ki ga je treba v skladu z določbami člena 32 zakonika dodati dejansko plačani ali plačljivi ceni.
Člen 149
1. Izraz „dejavnosti prodaje“ iz člena 29(3)(b) zakonika pomeni vse dejavnosti, ki se nanašajo na oglaševanje in pospeševanje prodaje zadevnega blaga, ter vse dejavnosti v zvezi z jamstvi in zavarovanji za to blago.
2. Takšne dejavnosti, ki jih opravi kupec, se štejejo za dejavnosti, opravljene za njegov račun, tudi če izhajajo iz obveznosti kupca na podlagi dogovora s prodajalcem.
Člen 150
1. Pri uporabi člena 30(2)(a) zakonika (transakcijska vrednost enakega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost enakega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za približno enako količino blaga, kolikršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.
2. Če so v transakcijsko vrednost vključeni stroški iz člena 32(1)(e) zakonika, se ta vrednost uskladi, zato da se upoštevajo bistvene razlike v stroških med uvoženim blagom in ustreznim enakim blagom, ki izhajajo iz razlik v razdalji in vrsti prevoza.
3. Če se v skladu s tem členom ugotovi več transakcijskih vrednosti enakega blaga, se za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga uporabi najnižja transakcijska vrednost.
4. Pri uporabi tega člena se upošteva transakcijska vrednost blaga, ki ga je izdelala druga oseba, samo če se v skladu z odstavkom 1 ne more ugotoviti nobena transakcijska vrednost za enako blago, ki ga je izdelala ista oseba kakor vrednoteno blago.
5. Za namene tega člena se za „transakcijsko vrednost uvoženega enakega blaga“ šteje carinska vrednost, ki je bila predhodno ugotovljena na podlagi člena 29 zakonika in usklajena v skladu z odstavkom 1 in odstavkom 2 tega člena.
Člen 151
1. Pri uporabi člena 30(2)(b) zakonika (transakcijska vrednost podobnega blaga) se carinska vrednost določi s sklicevanjem na transakcijsko vrednost podobnega blaga iz kupoprodajnega posla na enaki komercialni ravni in za skoraj enako količino blaga, kakršna je količina blaga, ki se vrednoti. Če takšnega kupoprodajnega posla ni, se upošteva transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano na drugi komercialni ravni in/ali tudi v drugačnih količinah, usklajena zaradi upoštevanja razlik, ki bi jih lahko povzročila komercialna raven in/ali količina, pod pogojem, da se lahko te uskladitve, zaradi katerih se lahko vrednost zviša ali zniža, opravijo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne.
2. Če so v transakcijsko vrednost vključeni stroški iz člena 32(1)(e) zakonika, se ta vrednost uskladi zaradi upoštevanja bistvenih razlik v stroških med uvoženim blagom in ustreznim podobnim blagom, ki izhajajo iz razlik v razdalji in vrsti prevoza.
3. Če se pri uporabi tega člena ugotovi več transakcijskih vrednosti podobnega blaga, se za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga uporabi najnižja transakcijska vrednost.
4. Pri uporabi tega člena se upošteva transakcijska vrednost blaga, ki ga je izdelala druga oseba, le če se v skladu z odstavkom 1 ne more ugotoviti nobena transakcijska vrednost za podobno blago, ki ga je izdelala ista oseba kakor vrednoteno blago.
5. Za uporabo tega člena se za „transakcijsko vrednost uvoženega podobnega blaga“ šteje carinska vrednost, ki je bila predhodno ugotovljena v skladu s členom 29 zakonika in usklajena v skladu z odstavkom 1 in odstavkom 2 tega člena.
Člen 152
1.
(a) Če se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v Skupnosti proda v stanju, v katerem je bilo uvoženo, se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu s členom 30(2)(c) zakonika na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v največji skupni količini v istem ali približno istem času uvoza blaga, ki se vrednoti, proda osebam, ki niso povezane s prodajalci. Pri tem se odšteje naslednje:
(i) običajno plačane ali dogovorjene provizije ali običajne trgovske marže za dobiček in skupne stroške (vključno s posrednimi ali neposrednimi stroški prodaje zadevnega blaga) za uvoženo blago istega razreda ali vrste pri prodaji v Skupnosti;
(ii) običajni stroški prevoza in zavarovanja ter stroški, ki nastanejo v Skupnosti;
(iii) uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba zaradi uvoza ali prodaje blaga plačati v Skupnosti.
(a)a Carinska vrednost nekaterih vrst pokvarljivega blaga, uvoženega v komisijsko prodajo, se lahko določi neposredno v skladu z členom 30(2)(c) zakonika. V ta namen države članice sporočijo cene na enoto Komisiji, ki jih preko TARIC razširi v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 2658/87 ( 5 ).
Cene na enoto se izračunajo in sporočijo na naslednji način:
(i) Države članice ceno na enoto za 100 kg neto za vsako kategorijo blaga po odbitkih, določenih v točki (a), sporočijo Komisiji. Države članice lahko določijo standardne zneske za stroške iz točke (a)(ii), o katerih obvestijo Komisijo.
(ii) Cena na enoto se lahko uporablja za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga za obdobje 14 dni, pri čemer se vsako obdobje začne v petek.
(iii) Referenčno obdobje za določitev cene na enoto je predhodno obdobje 14 dni, ki se konča v četrtek pred tednom, v katerem je treba določiti nove cene na enoto.
(iv) Države članice cene na enoto v eurih sporočijo Komisiji najpozneje ob 12.00 opoldne v ponedeljek v tednu, v katerem jih je Komisija razširila. Če je to dela prost dan, se sporočilo pošlje delovni dan pred tem. Cene na enoto se uporabijo samo, če Komisija razširi to obvestilo.
Blago iz prvega pododstavka te točke je navedeno v Prilogi 26.
(b) Če se niti uvoženo blago niti uvoženo enako ali podobno blago ni prodajalo v istem ali približno istem času uvoza blaga, ki je predmet vrednotenja, carinska vrednost uvoženega blaga, določena po tem členu, ob upoštevanju drugih določb odstavka (1)(a) temelji na ceni na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago čimprej po uvozu blaga, ki se vrednoti, vendar v vsakem primeru v 90 dneh po uvozu proda v Skupnosti v stanju, v katerem je bilo uvoženo.
2. Če se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v Skupnosti ne proda v stanju, v katerem je bilo uvoženo, se carinska vrednost na zahtevo uvoznika določi na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago v največji skupni količini po naknadni obdelavi ali predelavi proda osebam s sedežem v Skupnosti, ki niso povezane s prodajalci, pri čemer se upošteva dodana vrednost zaradi obdelave ali predelave in odbitki iz odstavka 1(a).
3. Pri uporabi tega člena je cena na enoto, po kateri se uvoženo blago proda v največji skupni količini, tista cena, po kateri se največje število enot blaga proda osebam, ki niso povezane z osebami, od katerih kupijo to blago na prvi komercialni ravni po uvozu, na kateri potekajo te prodaje.
4. Pri določanju cene na enoto za namene tega člena se ne sme upoštevati prodaja v Skupnosti osebi, ki neposredno ali posredno, brezplačno ali po znižanih cenah zagotavlja katero koli blago ali elemente navedene v členu 32(1)(b) zakonika za uporabo pri izdelavi in prodaji za izvoz uvoženega blaga.
5. Za izvajanje odstavka 1(b) „čimprej“ pomeni dan opravljene prodaje uvoženega blaga ali uvoženega enakega ali podobnega blaga v dovolj veliki količini za določitev cene na enoto.
Člen 153
1. Pri izvajanju člena 30(2)(d) zakonika (izračunana vrednost) carinski organi od osebe, ki ne biva v Skupnosti, ne morejo zahtevati ali jo obvezati, da bo zaradi preverjanja predložila račune ali druge dokumente za določitev te vrednosti. Vendar pa lahko podatke, ki jih sporoči proizvajalec blaga zaradi določitve carinske vrednosti na podlagi tega člena, carinski organi države članice s soglasjem proizvajalca preverijo v državi nečlanici, če ti organi vnaprej obvestijo pristojne organe te države in ti soglašajo s preverjanjem.
2. Strošek ali vrednost materiala in izdelave v skladu s prvo alineo člena 30(2)(d) zakonika vključuje stroške, naštete v členu 32(1)(a)(ii) in (iii) zakonika.
Vključuje tudi ustrezno razdeljeno vrednost vsakega izdelka ali storitve iz člena 32(1)(b) zakonika, ki jih neposredno ali posredno zagotovi kupec za uporabo pri izdelavi uvoženega blaga. Vrednost storitev, navedenih v členu 32(1)(b)(iv) zakonika, ki se opravijo v Skupnosti, se vključi samo v obsegu, v kakršnem se zaračunajo proizvajalcu.
3. Če se za določitev izračunane vrednosti uporabijo druge informacije, kakor jih je zagotovil proizvajalec ali nekdo drug v njegovem imenu, carinski organi ob upoštevanju člena 15 zakonika obvestijo deklaranta na njegovo zahtevo o viru teh informacij, uporabljenih podatkih in izračunih, opravljenih na podlagi teh podatkov.
4. „Splošni stroški“ iz druge alinee člena 30(2)(d) zakonika vključujejo neposredne in posredne stroške izdelave in prodaje blaga za izvoz, ki niso vključeni v prvi alinei člena 30(2)(d) zakonika.
Člen 154
Če se zabojniki iz člena 32(1)(a)(ii) zakonika večkrat uvozijo, se njihovi stroški na zahtevo deklaranta v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli ustrezno razdelijo.
Člen 155
Za izvajanje člena 32(1)(b)(iv) zakonika se stroški za raziskave in predhodne idejne osnutke ne vključijo v carinsko vrednost.
Člen 156
Člen 33(c) zakonika se smiselno uporablja, če se carinska vrednost določi po metodi, ki ne temelji na transakcijski vrednosti.
Člen 156a
1. Carinski organi lahko na zahtevo udeleženca odobrijo, da se:
— z odstopanjem od člena 32(2) zakonika nekateri elementi, ki se prištejejo dejansko plačani ali plačljivi ceni, čeprav v času nastanka carinskega dolga njihove količine ni mogoče določiti,
— z odstopanjem od člena 33 zakonika nekatere dajatve, ki se ne vključijo v carinsko vrednost v primerih, ko zneski, ki se nanašajo na take elemente, v času nastanka carinskega dolga niso prikazani ločeno,
določijo na osnovi ustreznih in posebnih meril.
V takih primerih se prijavljena carinska vrednost ne obravnava kot začasna v smislu druge alinee člena 254.
2. Dovoljenje se odobri pod naslednjimi pogoji:
(a) izvedba postopkov iz člena 259 bi v takih okoliščinah predstavljala nesorazmerne upravne stroške;
(b) uporaba členov 30 in 31 zakonika se v takih okoliščinah izkaže kot neprimerna;
(c) obstajajo utemeljeni razlogi za mnenje, da znesek uvoznih dajatev, ki se zaračunajo v obdobju, zajetem v dovoljenju, ne bo manjši kakor tisti, ki bi bil obračunan, če dovoljenja ne bi bilo;
(d) pogoji konkurenčnosti med izvajalci niso izkrivljeni.
POGLAVJE 2
Določbe v zvezi z avtorskimi honorarji in licenčninami
Člen 157
1. Za izvajanje člena 32(1)(c) zakonika se za avtorske honorarje in licenčnine še posebej štejejo plačila za uporabo pravic v zvezi:
— s proizvodnjo uvoženega blaga (predvsem patenti, vzorci, modeli in tehnološko znanje) ali
— s prodajo za izvoz uvoženega blaga (predvsem blagovne znamke in zaščiteni modeli) ali
— z uporabo ali ponovno prodajo uvoženega blaga (predvsem avtorske pravice in proizvodni postopki, ki so neločljivo vključeni v uvoženo blago).
2. Če se carinska vrednost uvoženega blaga določa v skladu z določbami člena 29 zakonika, se brez poseganja v člen 32(5) zakonika, avtorski honorar ali licenčnina prišteje k dejansko plačanim ali plačljivim cenam le, če se to plačilo:
— nanaša na blago, ki je predmet vrednotenja in
— predstavlja prodajni pogoj za to blago.
Člen 158
1. Če je uvoženo blago le sestavina ali sestavni del blaga, ki se izdeluje v Skupnosti, se dejansko plačana ali plačljiva cena za uvoženo blago uskladi le, če se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na to blago.
2. Če se blago uvaža v razstavljenem stanju ali se pred ponovno prodajo samo nebistveno obdela, npr. razredči ali prepakira, to ne izključuje tega, da se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na uvoženo blago.
3. Če se avtorski honorarji ali licenčnine delno nanašajo na uvoženo blago, delno pa na druge sestavine ali sestavne dele, ki se blagu dodajo po uvozu, ali na storitve po uvozu, se avtorski honorarji ali licenčnine ustrezno porazdelijo zgolj na podlagi objektivnih in določljivih podatkov v skladu s pojasnjevalno opombo iz Priloge 23 k členu 32(2) zakonika.
Člen 159
Avtorski honorar ali licenčnina za pravico uporabe blagovne znamke se k dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prišteje le tedaj, kadar:
— se avtorski honorar ali licenčnina nanaša na blago, ki je bilo po uvozu ponovno prodano v nespremenjenem stanju ali le nebistveno obdelano oziroma predelano,
— se to blago prodaja z blagovno znamko, nameščeno pred uvozom ali po njem in za katero se plačuje avtorski honorar ali licenčnina, in
— kupec nima možnosti nabave tega blaga pri drugih, s prodajalcem nepovezanih dobaviteljih.
Člen 160
Če kupec avtorske honorarje ali licenčnino plača tretji osebi, so pogoji iz člena 157(2) izpolnjeni le tedaj, če prodajalec ali z njim povezana oseba zahteva od kupca to plačilo.
Člen 161
Če je način obračunavanja avtorskega honorarja ali licenčine odvisen od cene uvoženega blaga, se, če ni dokazano nasprotno, domneva, da se plačilo tega avtorskega honorarja ali licenčnine nanaša na vrednoteno blago.
Če se znesek avtorskega honorarja ali licenčnine obračuna neodvisno od cene uvoženega blaga, pa se lahko plačilo tega avtorskega honorarja ali licenčnine prav tako nanaša na vrednoteno blago.
Člen 162
Država, v kateri ima sedež prejemnik avtorskega honorarja ali licenčnine, pri uporabi člena 32(1)(c) zakonika se ne upošteva.
POGLAVJE 3
Določbe v zvezi s krajem vnosa blaga v Skupnost
Člen 163
1. Za izvajanje člena 32(1)(e) in člena 33(a) zakonika se šteje za kraj vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti:
(a) za blago, ki se prevaža po morju, pristanišče raztovarjanja ali pristanišče pretovarjanja, če so pretovarjanje potrdili carinski organi tega pristanišča;
(b) za blago, ki se prevaža po morju in potem brez pretovarjanja po rekah, prvo pristanišče, ki je ob ustju reke ali kanala ali v toku navzgor, kjer se lahko opravi pretovarjanje, če se carinskemu uradu dokaže, da je tovornina do pristanišča raztovarjanja blaga višja kakor tovornina do prvega zadevnega pristanišča;
(c) za blago, ki se prevaža po železnici, rekah ali cestah, kraj prvega carinskega urada;
(d) za blago, ki se prevaža na drug način, kraj prehoda kopenske meje carinskega območja Skupnosti.
2. Carinska vrednost blaga, vnesenega na carinsko območje Skupnosti in nato prenesenega v namembni kraj v drugem delu tega območja preko ozemelj Belorusije, Rusije, Švice, Bosne in Hercegovine, Zvezne republike Jugoslavije ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, se določi ob upoštevanju prvega kraja vnosa na carinsko območje Skupnosti, če se blago preko ozemelj teh držav prevaža neposredno in prevoz preko teh ozemelj ustreza običajni prevozni poti do namembnega kraja.
3. Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Skupnosti in se na poti do namembnega kraja v drugi del tega območja prevaža po morju, se carinska vrednost določi ob upoštevanju prvega kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti, če se blago prevaža neposredno po običajni poti do namembnega kraja.
4. Določbe odstavkov 2 in 3 tega člena se uporabljajo tudi, če je bilo blago raztovorjeno, pretovorjeno ali začasno zadržano na ozemljih Belorusije, Rusije, Švice, Bosne in Hercegovine, Zvezne republike Jugoslavije ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije zaradi razlogov, povezanih izključno z njegovim prevozom.
5. Za blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Skupnosti in se iz enega francoskega čezmorskega departmaja neposredno prevaža v drug del carinskega območja Skupnosti ali obratno, se za kraj vnosa blaga šteje kraj, predviden v odstavkih 1 in 2, ki je v delu carinskega območja Skupnosti, od koder to blago prihaja, če je bilo tam raztovorjeno ali pretovorjeno in so carinski organi to potrdili.
6. Če pogoji iz odstavkov 2, 3 in 5 niso izpolnjeni, se šteje za kraj vnosa blaga kraj, predviden v odstavku 1, ki je v delu carinskega območja Skupnosti, za katerega je blago namenjeno.
POGLAVJE 4
Določbe v zvezi s stroški prevoza
Člen 164
Za izvajanje člena 32(1)(e) in člena 33(a) zakonika velja naslednje:
(a) Če se blago prevaža z enakim načinom prevoza do kraja, ki je naprej od kraja vnosa na carinskem območju Skupnosti, se stroški prevoza porazdelijo sorazmerno s prevoženo razdaljo zunaj in znotraj carinskega območja Skupnosti, razen če se carinskim organom dokaže, kakšni stroški bi nastali po splošno obvezni tarifi za prevoz blaga do kraja vnosa blaga na carinsko območje Skupnosti;
(b) če se blago obračuna po enotni ceni franko namembni kraj, ki ustreza ceni na kraju vnosa, se stroški, ki se nanašajo na prevoz v Skupnosti, ne odštejejo od te cene. Odbitek pa se upošteva, če se carinskim organom dokaže, da je cena franko meja nižja od enotne cene franko namembni kraj;
(c) če je prevoz brezplačen ali ga opravi kupec z lastnim vozilom, se v carinsko vrednost vključijo stroški prevoza do kraja vnosa na carinsko območje, obračunani na podlagi običajno uporabljene tarife za enake načine prevoza.
Člen 165
1. Poštne pristojbine za blago, ki se prevaža v poštnem prometu, se do namembnega kraja v celoti vštejejo v carinsko vrednost tega blaga, razen dodatnih poštnih pristojbin, ki se po potrebi zaračunajo v državi uvoza.
2. Te pristojbine pa ne povzročijo uskladitve prijavljene vrednosti pri vrednotenju blaga, ki je predmet pošiljk nekomercialne narave.
3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za blago, ki se prevaža s hitrimi poštnimi službami „EMS — Datapost“ (na Danskem „EMS — Jetpost“, v Nemčiji „EMS — Kurierpostsendungen“, v Italiji „CAI — Post“).
Člen 166
Stroški letalskega prevoza, ki se vključijo v carinsko vrednost blaga, se določijo po pravilih in odstotkih iz Priloge 25.
▼M21 —————
POGLAVJE 6
Določbe v zvezi z menjalnimi tečaji
Člen 168
Za namene členov 169 do 172 tega poglavja:
(a) „zabeleženi tečaj“ pomeni:
— zadnji prodajni menjalni tečaj, zabeležen v trgovinskih transakcijah na najbolj reprezentativnem/reprezentativnih deviznih trgih zadevne države članice, ali
— vsak drugi tako zabeleženi menjalni tečaj, ki ga kot zabeleženi tečaj določi ta država članica, če na čimbolj dejanski način izraža tekočo vrednost zadevne valute v trgovinskih transakcijah;
(b) izraz „objavljen“ pomeni posredovan v vednost javnosti v skladu s postopki, ki jih določi zadevna država članica;
(c) izraz „valuta“ pomeni vsako denarno enoto, ki se uporablja kot plačilno sredstvo med denarnimi oblastmi ali na mednarodnem trgu.
Člen 169
1. Če so elementi za določitev carinske vrednosti blaga v času tega določanja izraženi v drugi valuti, kakršna je valuta države članice, v kateri poteka vrednotenje blaga, se za določitev te carinske vrednosti v valuti zadevne države članice uporabi menjalni tečaj, zabeležen predzadnjo sredo meseca in objavljen istega ali naslednjega dne.
2. Menjalni tečaj, ki je bil zabeležen predzadnjo sredo meseca, se uporablja cel naslednji mesec, razen če ga nadomesti tečaj, ki se določi v skladu z določbami člena 171.
3. Če se menjalni tečaj ne zabeleži predzadnjo sredo v skladu z odstavkom 1, ali če se zabeleži in se ne objavi istega ali naslednjega dne, se zadnji tečaj, ki je zabeležen in objavljen za to valuto v preteklih štirinajstih dneh, šteje za tečaj, zabeležen to sredo.
Člen 170
Če se menjalni tečaj ne more določiti v skladu z določbami člena 169, določi menjalni tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika, zadevna država članica; ta kar najbolj dejansko izraža tekočo vrednost te valute v trgovinskih transakcijah, izraženo v valuti te države članice.
Člen 171
1. Če se menjalni tečaj, zabeležen zadnjo sredo v mesecu in objavljen istega ali naslednjega dne, za 5 ali več odstotkov razlikuje od tečaja, določenega v skladu s členom 169 z začetkom veljave naslednji mesec, nadomesti slednjega od prve srede tega meseca kot tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika.
2. Če se menjalni tečaj v obdobju uporabe, navedenem v prejšnjih določbah, ki je zabeležen v sredo in objavljen tega ali naslednjega dne, za 5 ali več odstotkov razlikuje od tečaja, ki se uporablja v skladu z določbami tega poglavja, nadomesti slednjega in začne veljati naslednjo sredo kot tečaj, ki se uporablja zaradi izvajanja člena 35 zakonika. Ta nadomestni tečaj ostane v veljavi do konca tekočega meseca, razen če ga v skladu s prvim stavkom tega odstavka nadomesti drug tečaj.
3. Če se v državi članici menjalni tečaj ne zabeleži v sredo ali če se zabeleži in se ne objavi istega ali naslednjega dne, se za zabeleženi tečaj zaradi izvajanja odstavkov 1 in 2 v tej državi članici šteje tečaj, ki je bil nazadnje zabeležen in objavljen pred to sredo.
Člen 172
Če carinski organi države članice deklarantu dovolijo, da v obliki periodične deklaracije naknadno odda ali povzame nekatere navedbe v zvezi s carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet, se lahko v tem dovoljenju na zahtevo deklaranta predvidi, da se za preračun elementov v valuto zadevne države članice, ki se uporabljajo za določitev carinske vrednosti in so izraženi v določeni valuti, uporabi enotni menjalni tečaj. V tem primeru med tečaji, zabeleženimi v skladu s tem poglavjem, velja tečaj, ki se uporabi prvi dan obdobja, na katero se nanaša deklaracija.
POGLAVJE 7
Poenostavljeni postopki za pokvarljivo blago
▼M27 —————
POGLAVJE 8
Deklaracija podatkov in dokumentov, ki jih je treba predložiti
Člen 178
1. Če je treba določiti carinsko vrednost za namene člena 28 do 36 zakonika, se mora carinski deklaraciji, izdani za uvoženo blago, priložiti deklaracija podatkov v zvezi s carinsko vrednostjo (deklaracija vrednosti). Deklaracija vrednosti se opravi na obrazcu D. V. 1, ki ustreza vzorcu obrazca v Prilogi 28 in se po potrebi dopolni z enim ali več obrazci D. V. 1 BIS, ki ustrezajo vzorcu obrazca v Prilogi 29.
2. Vrednost deklaracije, predvidene v odstavku 1, določi le oseba, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Skupnosti in ki razpolaga z ustreznimi dejstvi.
Druga alinea člena 64(2)(b) in člen 64(3) zakonika se uporabljata smiselno.
3. Carinski organi lahko opustijo zahtevo po predložitvi deklaracije vrednosti na obrazcu iz odstavka 1, če carinske vrednosti blaga ni mogoče določiti v skladu z določbami člena 29 zakonika. V tem primeru mora oseba iz odstavka 2 carinskim organom navesti ali posredovati vse podatke, ki se lahko zahtevajo za določitev carinske vrednosti na podlagi nekega drugega člena tega zakonika; takšni podatki se morajo zagotoviti v obliki in na način, ki ga določijo carinski organi.
4. Z oddajo deklaracije, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, na carinskem uradu oseba iz odstavka 2, brez poseganja v morebitno uporabo kazensko pravnih predpisov, prevzame odgovornost glede:
— točnosti in popolnosti podatkov, navedenih v deklaraciji,
— verodostojnosti dokumentov, predloženih kot dokazilo k tem podatkom, in
— predložitve vseh dodatnih podatkov ali dokumentov, potrebnih za določitev carinske vrednosti blaga.
5. Ta člen se ne uporablja za blago, za katero se carinska vrednost določi po sistemu poenostavljenih postopkov v skladu z določbami členov 173 do 177.
Člen 179
1. Carinski organ, razen če to ni nujno za pravilen obračun uvoznih dajatev, opusti zahtevo po predložitvi deklaracije v celoti ali njenega dela v skladu s členom 178(1):
(a) če carinska vrednost pošiljke uvoženega blaga ne presega ►M21 10 000 EUR ◄ in ne gre za delno ali večkratno pošiljko istega pošiljatelja istemu prejemniku, ali
(b) če gre za uvoz, ki ni komercialne narave, ali
(c) če deklaracija zadevnih podatkov ni potrebna za uporabo carinske tarife Evropskih skupnosti ali če se v tej tarifi predvidene carinske dajatve na podlagi posebnega carinskega predpisa ne zaračunavajo.
2. Znesek v ekujih iz odstavka 1(a) se preračuna v skladu s členom 18 zakonika. Carinski organi lahko po preračunu ta znesek zaokrožijo navzgor ali navzdol.
Carinski organi lahko protivrednost zneska v ekujih v nacionalni valuti ohranijo nespremenjeno, če pri letni uskladitvi v skladu s členom 18 zakonika preračun tega zneska pred navedenim zaokroženjem povzroči manj kakor 5-odstotno spremembo protivrednosti v nacionalni valuti ali znižanje te protivrednosti.
3. Pri uvozu blaga, ki ga isti prodajalec po istih trgovinskih pogojih stalno dobavlja istemu kupcu, carinski organi lahko opustijo zahtevo, da se za vsako carinsko deklaracijo navajajo vsi podatki iz člena 178(1); vendar jih morajo zahtevati ob vsaki spremembi okoliščin in najmanj enkrat na tri leta.
4. Opustitev, ki se dovoli v skladu s tem členom, se lahko prekliče in zahteva predložitev obrazca D. V. 1, če se ugotovi, da kateri od pogojev za to oprostitev ni bil izpolnjen ali ni več izpolnjen.
Člen 180
Pri uporabi računalniških sistemov izmenjave podatkov ali če se za neko blago predloži splošna, periodična ali zbirna deklaracija, lahko carinski organi dovolijo odstopanja od oblike predložitve podatkov, potrebnih za določanje carinske vrednosti.
Člen 181
1. Oseba iz člena 178(2) mora carinskim organom predložiti izvod računa, na podlagi katerega je bila prijavljena carinska vrednost uvoženega blaga. Če se carinska vrednost prijavi pisno, ta izvod zadržijo carinski organi.
2. Če se carinska vrednost prijavi pisno in če se račun o uvoženem blagu izda na ime osebe s sedežem v drugi državi članici kakor tisti, v kateri se prijavi carinska vrednost, mora deklarant carinskim organom predložiti dva izvoda tega računa. En izvod zadržijo carinski organi, drugi pa se overjen z žigom tega urada in s številko vpisa prijave na tem uradu vrne deklarantu, da ga posreduje osebi, na ime katere je izdan račun.
3. Carinski organi lahko predpišejo, da se določbe odstavka 2 uporabljajo tudi za primere, pri katerih ima oseba, na ime katere je izdan račun, sedež v državi članici, v kateri se prijavi carinska vrednost.
Člen 181a
1. Carinskim organom ni treba določati carinske vrednosti uvoznega blaga na osnovi metode transakcijske vrednosti, če v skladu s postopkom iz odstavka 2 niso prepričani, na podlagi upravičenega dvoma, da prijavljena vrednost predstavlja celoten znesek, plačan ali ki se plača, kakor je navedeno v členu 29 zakonika.
2. Kadar so carinski organi v dvomih, kakor je opisano v odstavku 1, lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu s členom 178(4). Če se ti dvomi nadaljujejo, morajo carinski organi pred končno odločitvijo obvestiti zadevno osebo, pisno, če se zahteva, o razlogih za te dvome in ji primerno omogočiti, da odgovori. Končna odločitev in razlogi zanjo se zadevni osebi sporočijo v pisni obliki.
NASLOV VI
VNOS BLAGA NA CARINSKO OBMOČJE
POGLAVJE 1
Vstopna skupna deklaracija
Oddelek 1
Področje uporabe
Člen 181b
Za namene tega poglavja in Priloge 30A se uporabljajo naslednje opredelitve:
Prevoznik :
je oseba iz člena 36b(3) zakonika, ki vnese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje Skupnosti. Vendar je:
— v primeru kombiniranega prevoza iz člena 183b, prevoznik oseba, ki bo upravljala prevozno sredstvo, ki se bo po vnosu na carinsko območje Skupnosti premikalo samo kot aktivno prevozno sredstvo,
— v primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor iz člena 183c, prevoznik oseba, ki je sklenila pogodbo in izdala nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga na carinsko območje Skupnosti.
Člen 181c
Naslednjega blaga ni treba zajeti v vstopno skupno deklaracijo:
(a) električne energije;
(b) blaga, ki vstopa po cevovodu;
(c) pisem, razglednic in tiskovin, tudi na elektronskem nosilcu;
(d) blaga, ki se giblje v skladu s pravili konvencije Svetovne poštne zveze;
(e) blaga, za katero je dovoljeno prijavljanje s katerim koli drugim dejanjem v skladu s členi 230, 232 in 233, razen gospodinjske opreme, kakor je opredeljena v členu 2(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 ( 6 ), palet, zabojnikov in prevoznih sredstev za prevoz po cesti, železnici, zraku, morju in celinskih plovnih poteh, ki se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;
(f) blaga v osebni prtljagi potnika;
(g) blaga, za katero je dovoljena ustna carinska deklaracija v skladu s členi 225, 227 in 229(1), razen gospodinjske opreme, kakor je opredeljena v členu 2(1)(d) Uredbe (ES) št. 1186/2009, palet, zabojnikov in prevoznih sredstev za prevoz po cesti, železnici, zraku, morju in celinskih plovnih poteh, ki se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;
(h) blaga zajetega z zvezkoma ATA in CPD;
(i) blaga, ki se giblje na podlagi obrazca 302, ki ga določa konvencija med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisana 19. junija 1951 v Londonu;
(j) blaga, ki se prevaža na krovu plovil linijskih ladijskih prevoznikov, ustrezno potrjeno v skladu s členom 313b, ter blaga na plovilih ali zrakoplovih, ki se prevaža med pristanišči in letališči Skupnosti, ne da bi pristali v pristanišču ali na letališču zunaj carinskega območja Skupnosti;
(k) blaga, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 oproščeno plačila dajatev;
(l) orožja in vojaške opreme, ki ga na carinsko območje Skupnosti z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za namene vojaških organov, vnesejo organi, pristojni za vojaško obrambo države članice;
(m) naslednjega blaga, ki se na carinsko območje Skupnosti vnese neposredno z vrtalnih ploščadi ali ploščadi za predelavo ali vetrnih turbin, ki jih upravlja oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti:
(i) blaga, ki je bilo vgrajeno v takšne ploščadi ali vetrne turbine za namene njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali pretvorbe;
(ii) blaga, ki je bilo uporabljeno za usposobitev ali opremljanje navedenih ploščadi ali vetrnih turbin;
(iii) drugih potrebščin, ki se uporabljajo oziroma porabljajo na navedenih ploščadih ali vetrnih turbinah, ter
(iv) nenevarnih odpadkov z navedenih ploščadi ali vetrnih turbin;
(n) blaga v pošiljkah, katerih realna vrednost ne preseže 22 EUR, pod pogojem, da se carinski organi v dogovoru z gospodarskimi subjekti strinjajo z izvedbo analize tveganja z uporabo informacij iz sistema, ki ga uporablja gospodarski subjekt, ali informacij, ki jih tak sistem zagotovi;
(o) blaga, vnesenega z območij znotraj carinskega območja Skupnosti, kjer se ne uporabljata Direktiva Sveta 2006/112/ES ( 7 ) ali Direktiva Sveta 2008/118/ES ( 8 ), in blaga, vnesenega s Helgolanda, iz Republike San Marino in Vatikanske mestne države na carinsko območje Skupnosti.
▼M33 —————
Člen 181d
Če mednarodni sporazum med Skupnostjo in tretjo državo zagotavlja priznavanje varnostnih preverjanj v državi izvoza, veljajo pogoji iz navedenega sporazuma.
Oddelek 2
Vložitev vstopne skupne deklaracije
Člen 183
1. Vstopna skupna deklaracija se vloži elektronsko, vsebuje pa podatke, ki jih za take deklaracije določa Priloga 30A. Izpolni se v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz te priloge.
Vstopno skupno deklaracijo overi oseba, ki jo izdela.
Člen 199(1) se uporablja smiselno.
2. ►M33 Carinski organi dovolijo vložitev papirne vstopne skupne deklaracije ali kateri koli nadomestni postopek, o katerem so se dogovorili carinski organi, le v enih od naslednjih okoliščin: ◄
(a) računalniški sistem carinskih organov ne deluje;
(b) elektronska aplikacija osebe, ki vlaga vstopno skupno deklaracijo, ne deluje.
V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se papirna vstopna skupna deklaracija vloži z uporabo obrazca varstvene in varnostne listine, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45i. Kadar pošiljka, za katero je vstopna skupna deklaracija izdelana, vsebuje več kot eno postavko blaga, se varstvena in varnostna listina dopolni s seznamom postavk, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45j. Seznam postavk je sestavni del varstvene in varnostne listine.
V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, lahko carinski organi dovolijo, da se varstvena in varnostna listina zamenja ali dopolni s komercialnimi listinami, če listine, predložene carinskim organom, vsebujejo podatke, ki so določeni za vstopne skupne deklaracije v Prilogi 30A.
3. Carinski organi sporazumno določijo postopek, ki se izvaja v primerih iz točke (a), prvega pododstavka odstavka 2.
4. Uporabo papirne vstopne skupne deklaracije iz točke (b), prvega pododstavka odstavka 2 odobrijo carinski organi.
Papirno vstopno skupno deklaracijo podpiše oseba, ki jo izdela.
5. Carinski organi vstopne skupne deklaracije vpišejo v evidenco takoj ob prejemu.
6. Carinski organi nemudoma obvestijo osebo, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, o njeni registraciji. Kadar vstopno skupno deklaracijo vloži oseba iz člena 36b(4) zakonika, carinski organi o registraciji prav tako obvestijo prevoznika, pod pogojem, da je ta povezan v carinski sistem.
7. Kadar vstopno skupno deklaracijo vloži oseba iz člena 36b(4) zakonika, lahko carinski organi domnevajo, razen v primeru nasprotnih dokazov, da je prevoznik v okviru pogodbenega dogovora dal svoje soglasje in je bil obveščen o vloženi deklaraciji.
8. Carinski organi nemudoma obvestijo osebo, ki je vložila spremembe vstopne skupne deklaracije, o registraciji teh sprememb. Kadar spremembe vstopne skupne deklaracije vloži oseba iz člena 36b(4) zakonika, carinski organi o registraciji prav tako obvestijo prevoznika, pod pogojem, da je ta od carinskih organov zahteval, da mu tako obvestilo pošljejo, in je povezan v carinski sistem.
9. Kadar po preteku roka 200 dni od datuma vložitve vstopne skupne deklaracije carinski organi niso obveščeni o prihodu prevoznega sredstva v skladu s členom 184g ali blago ni bilo predloženo carinskim organom v skladu s členom 186, se šteje, da vstopna skupna deklaracija ni bila vložena.
Člen 183a
1. Podatki, ki se predložijo v okviru tranzitnega postopka, se lahko uporabijo kot vstopna skupna deklaracija, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) blago se na carinsko območje Skupnosti vnese v okviru tranzitnega postopka;
(b) podatki o tranzitu se izmenjajo z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež;
(c) podatki vsebujejo vse podrobnosti, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo.
2. Če se podatki o tranzitu, ki vključujejo potrebne podrobnosti, izmenjajo v ustreznem roku iz člena 184a, se šteje, da so zahteve iz člena 183 izpolnjene, tudi če je bilo blago prepuščeno v tranzit zunaj carinskega območja Skupnosti.
Člen 183b
V primeru kombiniranega prevoza, pri katerem aktivno prevozno sredstvo, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti, zgolj prevaža drugo prevozno sredstvo, ki se bo po vstopu na carinsko območje Skupnosti premikalo samostojno kot aktivno prevozno sredstvo, je za vložitev vstopne skupne deklaracije odgovoren upravljavec tega drugega prevoznega sredstva.
Rok za vložitev vstopne skupne deklaracije ustreza rokom, ki so za različna aktivna prevozna sredstva, ki vstopajo na carinsko območje Skupnosti, določeni v členu 184a.
Člen 183c
V primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor, je za vložitev vstopne skupne deklaracije odgovorna oseba, ki je sklenila pogodbo in izdala nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga s plovilom ali zrakoplovom, ki je predmet sporazuma.
Člen 183d
1. Kadar aktivno prevozno sredstvo, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti, najprej prispe na carinski urad v državi članici, ki ni bil prijavljen v vstopni skupni deklaraciji, upravljavec tega prevoznega sredstva ali njegov zastopnik o tem obvestita prijavljeni carinski urad vstopa s sporočilom „zahtevek za preusmeritev“. To sporočilo vsebuje podrobnosti, določene v Prilogi 30A, in se izpolni v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz navedene priloge. Ta odstavek se ne uporablja v primerih iz člena 183a.
2. Prijavljeni carinski urad vstopa nemudoma obvesti dejanski carinski urad vstopa o preusmeritvi in rezultatih analize tveganja glede varstva in varnosti.
Člen 184
1. Dokler za blago ni določena vrsta carinsko dovoljene rabe ali uporabe, je oseba iz ►M29 člena 183(1) in (2) ◄ dolžna na zahtevo carinskih organov pokazati nedotaknjeno blago, ki je bilo navedeno v skupni deklaraciji in ni bilo raztovorjeno s prevoznega sredstva, na katerem je.
2. Vsaka oseba, ki razpolaga z raztovorjenim blagom zaradi premestitve ali skladiščenja, postane dolžna izpolnjevati obveznost predložitve nedotaknjenega blaga, kadarkoli carinski organ to zahteva.
Oddelek 3
Roki
Člen 184a
1. V primeru pomorskega prometa je treba vstopno skupno deklaracijo vložiti pri carinskem uradu vstopa v naslednjem roku:
(a) za tovor v zabojnikih, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d): najmanj 24 ur pred natovarjanjem v pristanišču odhoda;
(b) za razsuti/zbirni tovor, najmanj štiri ure pred prihodom v prvo pristanišče na carinskem območju Skupnosti, razen ko se uporabljata točki (c) ali (d);
(c) pri prevozu med Grenlandijo, Ferskimi otoki, Ceuto, Melillo, Norveško, Islandijo ali pristanišči v Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju ali Sredozemlju, vsemi pristanišči v Maroku ter carinskim območjem Skupnosti, razen francoskih prekomorskih departmajev, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov: najmanj dve uri pred prihodom v prvo pristanišče na carinskem območju Skupnosti;
(d) pri prevozu, drugem kot je tisti iz točke (c), med območjem izven carinskega območja Skupnosti in francoskimi prekomorskimi departmaji, Azori, Madeiro ali Kanarskimi otoki, če prevoz traja manj kot 24 ur: najmanj dve uri pred prihodom v prvo pristanišče na carinskem območju Skupnosti.
2. V primeru zračnega prometa je treba vstopno skupno deklaracijo vložiti pri carinskem uradu vstopa v naslednjih rokih:
(a) pri poletih na kratke razdalje: vsaj do dejanskega vzleta zrakoplova;
(b) pri poletih na dolge razdalje: najmanj štiri ure pred prihodom na prvo letališče na carinskem območju Skupnosti.
V tem odstavku je „polet na kratke razdalje“ polet, ki traja manj kot štiri ure od zadnjega letališča odhoda v tretji državi do prihoda na prvo letališče Skupnosti. Vsi drugi poleti se štejejo za polete na dolge razdalje.
3. V primeru železniškega prometa in prometa po celinskih vodah je treba vstopno skupno deklaracijo vložiti v carinskem uradu vstopa najmanj dve uri pred prihodom v carinski urad vstopa na carinskem območju Skupnosti.
4. V primeru cestnega prometa je treba vstopno skupno deklaracijo vložiti v carinskem uradu vstopa najmanj eno uro pred prihodom v carinski urad vstopa na carinskem območju Skupnosti.
5. Kadar vstopna skupna deklaracija ni vložena z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov, je rok iz točk (c) in (d) odstavka 1, točke (a) odstavka 2 ter odstavkov 3 in 4 najmanj štiri ure.
6. Če računalniški sistem carinskih organov začasno ne deluje, se še vedno uporabljajo roki iz odstavkov 1 do 4.
Člen 184b
Roki iz člena 184a(1) do (4) se ne uporabljajo v naslednjih primerih:
(a) kadar mednarodni sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami zagotavljajo priznavanje varnostnih preverjanj iz člena 181d;
(b) kadar mednarodni sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami zahtevajo izmenjavo podatkov iz deklaracije v rokih, drugačnih od tistih iz člena 184a(1) do (4);
(c) v primeru višje sile.
Člen 184c
Kadar se ugotovi, da blago, predloženo carini, za katero se zahteva vložitev vstopne skupne deklaracije, ni zajeto s tako deklaracijo, oseba, ki je vnesla blago ali prevzela odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje Skupnosti, takoj vloži vstopno skupno deklaracijo.
Če gospodarski subjekt vloži vstopno skupno deklaracijo po preteku roka iz člena 184a, to ne prepreči uporabe kazni, ki jih določa nacionalna zakonodaja.
Oddelek 4
Analiza tveganja
Člen 184d
1. Carinski urad vstopa po prejemu podatkov, vsebovanih v vstopni skupni deklaraciji, pred prihodom blaga na carinsko območje Skupnosti izvede ustrezno analizo tveganja, predvsem v varstvene in varnostne namene.
Kadar je bila vstopna skupna deklaracija vložena pri carinskem uradu, ki ni carinski urad vstopa, in so bili podatki dani na voljo v skladu s členom 36a(2) in drugim pododstavkom člena 36c(1) zakonika, carinski organi v carinskem uradu vstopa sprejmejo rezultate vseh analiz tveganja, ki jih je izvedel drugi carinski urad, ali pa rezultate upoštevajo pri izvedbi lastne analize tveganja.
2. Carinski organi zaključijo analizo tveganja še pred prihodom blaga, pod pogojem, da se je upošteval rok iz člena 184a.
Vendar pri vrsti prevoza blaga iz točke (a) člena 184a(1) carinski organi analizo tveganja zaključijo v roku 24 ur po prejemu vstopne skupne deklaracije. ►M33 Kadar imajo carinski organi na podlagi navedene analize utemeljene razloge za sum, da bi vnos blaga na carinsko območje Skupnosti tako resno ogrožal varstvo in varnost Skupnosti, da je potrebno takojšnje posredovanje, carinski organi osebo, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo in, kadar je to druga oseba, prevoznika, pod pogojem, da je ta povezan v carinski sistem, obvestijo o tem, da se blago ne sme natovoriti. ◄ Obvestilo se pošlje v 24 urah po prejemu vstopne skupne deklaracije.
3. Kadar je blago, ki ni zajeto z vstopno skupno deklaracijo v skladu s ►M38 členom 181c(c) do (i) in (l) do (o) ◄ , vneseno na carinsko območje Skupnosti, se analiza tveganja izvede ob predložitvi blaga, kadar je na voljo, na podlagi skupne deklaracije za začasno hrambo ali carinske deklaracije, ki zajema navedeno blago.
4. Blago, predloženo carini, se lahko takoj po izvedeni analizi tveganja prepusti v carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, če rezultati to dovoljujejo.
Člen 184e
Kadar plovilo ali zrakoplov pristane v več kot enem pristanišču ali na več kot enem letališču na carinskem območju Skupnosti in se giblje med temi pristanišči ali letališči ne da bi pristalo v pristanišču ali na letališču zunaj carinskega območja Skupnosti, se vstopna skupna deklaracija vloži v prvem pristanišču ali na prvem letališču Skupnosti za vse blago, ki se prevaža. Carinski organi v prvem pristanišču ali na prvem letališču vstopa izvedejo analizo tveganja v varstvene in varnostne namene za vse blago, ki se prevaža. Za to blago se lahko v pristanišču ali na letališču, kjer je raztovorjeno, izvede dodatna analiza tveganja.
Kadar je ugotovljeno tveganje, carinski urad prvega pristanišča ali letališča vstopa za pošiljke, ki predstavljajo tako veliko tveganje, da se zahteva takojšnje posredovanje, sprejme ukrepe prepovedi in v vsakem primeru posreduje rezultate analize tveganja naslednjim pristaniščem ali letališčem.
V naslednjih pristaniščih ali na naslednjih letališčih na carinskem območju Skupnosti se za blago, ki se predloži carini v navedenem pristanišču ali na navedenem letališču, uporablja člen 186.
▼M33 —————
Obvestilo o prihodu
Člen 184g
Upravljavec aktivnega prevoznega sredstva, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti, ali njegov zastopnik obvesti carinske organe prvega carinskega urada vstopa o prihodu prevoznega sredstva. Obvestilo o prihodu vsebuje podrobnosti, potrebne za identifikacijo vloženih vstopnih skupnih deklaracij v zvezi z vsem blagom, ki se prevaža na navedenem prevoznem sredstvu. Kadar koli je to mogoče, se uporabijo razpoložljive metode obveščanja o prihodu.
POGLAVJE 2
Začasna hramba
Člen 185
1. Če so bili prostori iz člena 51(1) zakonika stalno odobreni za začasno hrambo blaga, se ti prostori imenujejo „skladišča za začasno hrambo“.
2. Če carinski organi sami ne upravljajo skladišča za začasno hrambo, lahko zaradi zagotavljanja izvajanja carinskih predpisov zahtevajo, da:
(a) so skladišča za začasno hrambo zaklenjena z dvojnim ključem, pri čemer imajo en ključ carinski organi;
(b) imetnik skladišča za začasno hrambo vodi evidenco o blagu, ki omogoča spremljanje gibanja blaga.
Člen 186
1. Neskupnostno blago, ki se predloži carini, mora biti zajeto s skupno deklaracijo za začasno hrambo, kakor to določijo carinski organi.
Skupno deklaracijo za začasno hrambo vloži oseba, ki predloži blago, ali se v njenem imenu vloži najpozneje ob predložitvi blaga. Kadar skupno deklaracijo za začasno hrambo vloži oseba, ki ni upravljavec prostorov za začasno hrambo, carinski organi upravljavca obvestijo o deklaraciji, pod pogojem, da je ta oseba navedena v skupni deklaraciji za začasno hrambo in povezana v carinski sistem.
2. Skupna deklaracija za začasno hrambo se lahko vloži na enega od naslednjih načinov, ki jih predpišejo carinski organi:
(a) s sklicem na katero koli vstopno skupno deklaracijo za zadevno blago, dopolnjeno s podrobnostmi o skupni deklaraciji za začasno hrambo;
(b) s skupno deklaracijo za začasno hrambo in sklicem na katero koli vstopno skupno deklaracijo za zadevno blago;
(c) z manifestom ali drugo prevozno listino, pod pogojem, da ta vključuje podrobnosti o skupni deklaraciji za začasno hrambo, vključno s sklicem na katero koli vstopno skupno deklaracijo za zadevno blago.
3. Sklic na katero koli vstopno skupno deklaracijo ni potreben, kadar je bilo blago že dano v začasno hrambo ali je bila zanj določena carinsko dovoljena raba ali uporaba in ni zapustilo carinskega območja Skupnosti.
4. Komercialni, pristaniški in prevozni inventarni sistemi se lahko uporabijo, pod pogojem, da jih odobrijo carinski organi.
5. Skupna deklaracija za začasno hrambo se lahko vloži skupaj z obvestilom o prihodu iz člena 184g ali lahko to obvestilo vsebuje.
6. Za namene člena 49 zakonika se za skupno deklaracijo za začasno hrambo šteje, da je bila vložena na dan predložitve blaga.
7. Carinski organi skupno deklaracijo za začasno hrambo obdržijo zaradi preverjanja, ali je za blago, na katero se deklaracija nanaša, določena carinsko dovoljena raba ali uporaba.
8. Skupna deklaracija za začasno hrambo se ne zahteva, kadar se najpozneje ob predložitvi carini:
(a) blago prijavi za carinski postopek ali se zanj drugače določi carinsko dovoljena raba ali uporaba ali
(b) se dokaže, da ima blago skupnostni status v skladu s členi 314b do 336.
9. Kadar je bila carinska deklaracija vložena pri carinskem uradu vstopa kot vstopna skupna deklaracija v skladu s členom 36c zakonika, carinski organi sprejmejo deklaracijo takoj po predložitvi blaga, to pa se da neposredno v prijavljeni postopek, pod pogoji, ki veljajo za ta postopek.
10. Za namene odstavkov 1 do 9 za neskupnostno blago, ki se iz carinskega urada odhoda giblje v tranzitnem postopku in predloži carini v namembnem uradu na carinskem območju Skupnosti, tranzitna deklaracija, namenjena carinskim organom v namembnem uradu, velja kot skupna deklaracija za začasno hrambo.
Člen 187
Brez poseganja v člen 56 zakonika in določb, ki veljajo za carinsko prodajo, mora oseba, ki je vložila skupno deklaracijo, ali če skupna deklaracija še ni bila vložena, osebe iz ►M29 člena 36b(3) ◄ zakonika, upoštevati ukrepe, ki so jih sprejeli carinski organi v skladu členom 53(1) zakonika in nositi stroške takih ukrepov.
Člen 187a
1. Carinski organi lahko osebi, ki je na podlagi carinskih predpisov pooblaščena za določanje carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, na njeno ustno zahtevo dovolijo pregled blaga iz člena 42 zakonika. Vendar lahko glede na okoliščine menijo, da je potrebna pisna zahteva.
2. Carinski organi lahko odvzem vzorcev dovolijo le na pisno zahtevo osebe iz odstavka 1.
3. Pisna zahteva je lahko v papirni ali elektronski obliki. Zadevna oseba jo podpiše ali overi in vloži pri pristojnem carinskem organu. Vključuje naslednje podrobnosti:
(a) ime in naslov vložnika zahtevka;
(b) kraj, kjer je blago;
(c) podatke o enem izmed naslednjih:
(i) vstopni skupni deklaraciji;
(ii) predhodnem carinskem postopku;
(iii) prevoznem sredstvu;
(d) vse druge podrobnosti, ki so potrebni za identifikacijo blaga.
4. Carinski organi svojo odločitev sporočijo zadevni osebi. Kadar se zahtevek nanaša na odvzem vzorcev, je v odločitvi navedena količina blaga, ki se odvzame.
5. Pregled blaga in odvzem vzorcev se izvedeta pod nadzorom carinskih organov, ki določijo ustrezne postopke.
Zadevna oseba je odgovorna za vsakršno tveganje in stroške, povezane s pregledom, odvzemom vzorcev in analizo blaga.
6. Za odvzete vzorce veljajo formalnosti zaradi določitve carinsko dovoljene rabe ali uporabe. Kadar se odvzeti vzorci pri pregledu uničijo ali nenadomestljivo izgubijo, se šteje, da carinski dolg ni nastal.
Kakršnim koli odpadkom in ostankom, ki nastanejo pri pregledu, se določi carinsko dovoljena raba ali uporaba, ki je predpisana za neskupnostno blago.
POGLAVJE 3
Posebne določbe, uporabljene za blago, ki se pošilja po morju ali zraku
Oddelek 1
Splošna določba
Člen 189
Blago, ki se na carinsko območje Skupnosti vnese po morju ali zraku in ki med prevozom ostane na krovu istega prevoznega sredstva, brez pretovarjanja, se v skladu s členom 40 zakonika predloži carini samo v pristanišču ali na letališču Skupnosti, kjer se raztovori ali pretovori.
Vendar pa se carini ne predloži blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti, ki je raztovorjeno z istega prevoznega sredstva ali nanj natovorjeno med svojim trenutnim prevozom, da bi se omogočilo raztovarjanje ali natovarjanje drugega blaga.
Oddelek 2
Posebne določbe za ročno in oddano prtljago v potniškem prometu
Člen 190
V tem oddelku se šteje:
(a) letališče Skupnosti: vsako letališče na carinskem območju Skupnosti;
(b) mednarodno letališče Skupnosti: vsako letališče Skupnosti, na katerem sme z dovoljenjem pristojnih organov potekati zračni promet s tretjimi državami;
(c) polet znotraj Skupnosti: let zrakoplova med letališčema Skupnosti brez vmesnega pristanka, ki se ne začne in ne konča na letališču nečlanice;
(d) pristanišče Skupnosti: vsako pristanišče na carinskem območju Skupnosti;
(e) plovba znotraj Skupnosti: plovba med pristaniščema Skupnosti brez vmesnega postanka plovila, ki opravlja redni promet med dvema ali več določenimi pristanišči Skupnosti;
(f) plovila za razvedrilo: zasebna plovila za potovanja po željah uporabnikov;
(g) turistični ali poslovni zrakoplovi: zasebni zrakoplovi za potovanje po željah uporabnikov;
(h) prtljaga: vsi predmeti, ki jih potniki kakorkoli prevažajo med potovanjem.
Člen 191
Za izvajanje določb tega oddelka se v zračnem prometu prtljaga šteje za:
— „oddano prtljago“, če po oddaji na letališču odhoda oseba med letom ali ob morebitnem vmesnem pristanku v smislu člena 192(1) in (2) ter člena 194(1) in (2) tega poglavja do prtljage nima dostopa,
— „ročno prtljago“, če jo oseba odnese s seboj v kabino zrakoplova.
Člen 192
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na:
1. ročno in oddano prtljago oseb, potujočih z zrakoplovom, ki prihaja z letališča države nečlanice in po vmesnem pristanku na letališču v Skupnosti nadaljuje pot do drugega letališča v Skupnosti, se opravijo na tem zadnjem letališču, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti; v tem primeru se za to prtljago uporabljajo predpisi, ki veljajo za prtljago oseb iz tretjih držav, če oseba carinskim organom ne more zadovoljivo dokazati, da gre pri blagu, ki je v prtljagi, za skupnostno blago;
2. ročno in oddano prtljago oseb, potujčih z zrakoplovom, ki ima vmesni pristanek na letališču Skupnosti, preden nadaljuje let na letališče države nečlanice, se opravijo na letališču odhoda, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti; v tem primeru se kontrola ročne prtljage lahko opravi na letališču vmesnega pristanka Skupnosti zato, da se ugotovi, ali blago v ročni prtljagi, izpolnjuje pogoje za prosti promet v Skupnosti;
3. osebno prtljago oseb, ki uporabljajo storitev pomorskega plovila, če to storitev zagotavlja isto plovilo in je sestavljena iz zaporednih prevozov, ki se začnejo, imajo vmesni postanek ali se končajo v pristanišču države nečlanice, se opravi v pristaniščukjer se taka prtljaga, odvisno od primera, natovori oziroma raztovori.
Člen 193
Vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na prtljago oseb:
1. na plovilih za razvedrilo, se opravijo v katerem koli pristanišču Skupnosti, ne glede na to, od kod plovilo izvira in kam je namenjeno;
2. v turističnih ali poslovnih zrakoplovih se opravijo:
— na prvem letališču prihoda, ki mora biti mednarodno letališče Skupnosti, če gre za zrakoplove, ki prihajajo z letališča države nečlanice in po vmesnem pristanku nadaljujejo let do drugega letališča Skupnosti,
— na zadnjem mednarodnem letališču Skupnosti, če gre za zrakoplove, ki prihajajo z letališča Skupnosti in po vmesnem pristanku nadaljujejo let na letališče v državi nečlanici.
Člen 194
1. Pri prtljagi, ki prispe na letališče Skupnosti v zrakoplovu z letališča države nečlanice in se na tem letališču Skupnosti pretovori v drug zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Skupnosti, se:
— vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, opravijo na letališču prihoda notranjega leta Skupnosti, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti,
— vse kontrole ročne prtljage opravijo na prvem mednarodnem letališču Skupnosti; dodatna kontrola te prtljage se lahko na letališču prihoda notranjega leta Skupnosti opravi le izjemoma, če se potreba po dodatni kontroli pokaže pri kontroli oddane prtljage,
— kontrola oddane prtljage se na prvem letališču Skupnosti lahko opravi le izjemoma, če se potreba po dodatni kontroli pokaže pri kontroli ročne prtljage.
2. Pri prtljagi, ki se na letališču Skupnosti natovori na zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti in se na drugem letališču Skupnosti pretovori na zrakoplov, namenjen na letališče države nečlanice, se:
— vse kontrole in formalnosti, ki se nanašajo na oddano prtljago, opravijo na letališču odhoda notranjega leta Skupnosti, pod pogojem, da je to mednarodno letališče Skupnosti,
— vse kontrole ročne prtljage opravijo na zadnjem mednarodnem letališču Skupnosti; predhodna kontrola te prtljage se lahko na letališču odhoda notranjega leta Skupnosti opravi le izjemoma, če se za to pokaže potreba pri kontroli oddane prtljage,
— kontrola oddane prtljage se lahko na zadnjem letališču Skupnosti opravi le izjemoma, če se potreba po dodatni kontroli pokaže pri kontroli ročne prtljage.
3. Vse kontrole in formalnosti, nanašajoče se na prtljago, ki prispe na letališče Skupnosti z rednim ali čarterskim poletom z letališča države nečlanice in se na tem letališču Skupnosti pretovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti, se opravijo na letališču prihoda rednega ali čarterskega poleta.
4. Vse kontrole in formalnosti, nanašajoče se na prtljago, ki se na letališču Skupnosti natovori na turistični ali poslovni zrakoplov, ki opravlja let znotraj Skupnosti, in se na drugem letališču Skupnosti pretovori na zrakoplov za redne ali čarterske polete, ki leti na letališče države nečlanice, se izvedejo na letališču odhoda rednega ali čarterskega poleta.
5. Države članice lahko na mednarodnem letališču Skupnosti, na katerem poteka pretovarjanje prtljage, opravijo kontrolo prtljage:
— ki prihaja z letališča države nečlanice in se pretovori na mednarodnem letališču Skupnosti na zrakoplov, ki leti na mednarodno letališče na istem državnem ozemlju,
— ki se natovori na letalo na mednarodnem letališču in se na drugem mednarodnem letališču, ki je na istem državnem ozemlju, pretovori na zrakoplov, ki leti na letališče države nečlanice.
Člen 195
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da:
— potniki ob prihodu ne morejo prepakirati blaga, preden se ne opravi kontrola ročne prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91 ( 9 ),
— potniki ob odhodu ne morejo prepakirati blaga, potem ko se opravi kontrola ročne prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91,
— se ob prihodu potnikov sprejmejo primerni ukrepi, zato da se prepreči vsako prepakiranje pred kontrolo oddane prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91,
— se ob odhodu potnikov sprejmejo primerni ukrepi, zato da se prepreči vsako prepakiranje po opravljeni kontroli oddane prtljage, ki ni predvidena v členu 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91.
Člen 196
Za oddano prtljago, registrirano na letališču Skupnosti, se ugotavlja istovetnost z etiketo, pripeto na tem letališču. Vzorec te etikete in njene tehnične lastnosti so v Prilogi 30.
Člen 197
Države članice sporočijo Komisiji seznam letališč, ki ustrezajo pojmu „mednarodno letališče Skupnosti“ iz člena 190(b). Komisija ta seznam objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C.
NASLOV VII
CARINSKA DEKLARACIJA — OBIČAJNI POSTOPEK
POGLAVJE 1
Pisne carinske deklaracije
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 198
1. Če ena carinska deklaracija zajema več artiklov, se podatki za posamezen artikel štejejo kot samostojna deklaracija.
2. Sestavni deli industrijskih postrojev, ki so zajeti pod eno številko kombinirane nomenklature, se štejejo, kakor da predstavljajo en sam kos blaga.
Člen 199
1. Deklarant ali njegov zastopnik sta odgovorna za oddajo deklaracije, ki jo podpiše deklarant ali njegov zastopnik, carinskemu uradu ali tranzitne deklaracije, vložene z elektronsko obdelavo podatkov, brez poseganja v morebitno uporabo kazenskih določb za obveznost v skladu z veljavnimi določbami glede:
— točnosti navedb v deklaraciji,
— pristnosti predloženih dokumentov in
— upoštevanja vseh obveznosti v zvezi s predložitvijo zadevnega blaga v zadevni postopek.
2. Kadar deklarant za izdelavo svojih deklaracij uporablja sisteme elektronske obdelave podatkov, vključno s tranzitnimi deklaracijami, izdelanimi v skladu s členom 353(2)(b), lahko carinski organi določijo, da se lastnoročni podpis nadomesti z drugo metodo za ugotavljanje istovetnosti, ki lahko temelji na uporabi oznak. Taka poenostavitev se odobri samo, če so izpolnjeni tehnični in upravni pogoji, ki jih predpišejo carinski organi.
Carinski organi lahko tudi določijo, da se lahko deklaracije, vključno s tranzitnimi deklaracijami, izdelanimi v skladu s členom 353(2)(b), izdelane z uporabo carinskih sistemov elektronske obdelave podatkov, neposredno overijo z navedenimi sistemi, namesto ročne ali mehanske uporabe žiga carinskega urada in podpisa pristojnega uradnika.
3. Carinski organi lahko pod pogoji in na način, ki ga določijo, dopustijo, da se nekatere podrobnosti pisne deklaracije, navedene v Prilogi 37, nadomestijo s pošiljanjem teh podrobnosti z elektronskimi sredstvi v obliki oznak, pri katerih je to ustrezno, carinskemu uradu, ki ga v ta namen določijo.
Člen 200
Dokumente, ki spremljajo carinsko deklaracijo, morajo hraniti carinski organi, razen če ni odločeno drugače ali če jih udeleženi potrebuje za druge postopke. V tem primeru morajo carinski organi sprejeti vse ukrepe, da se ti dokumenti lahko naknadno uporabljajo samo za količino ali vrednost, za katero ostanejo v veljavi.
Člen 201
1. Carinska deklaracija se vloži pri enem od naslednjih carinskih uradov:
(a) carinskem uradu, ki je pristojen za kraj, na katerem je blago bilo ali bo predloženo carini v skladu s carinskimi predpisi;
(b) carinskem uradu, ki je pristojen za nadzor v kraju, v katerem ima izvoznik svoj sedež ali v katerem je blago zapakirano ali natovorjeno za izvoz, razen v primerih iz členov 789, 790, 791 in 794.
Carinska deklaracija se lahko vloži takoj, ko se blago predloži ali je na voljo carinskim organom za kontrolo.
2. Carinski organi lahko dovolijo, da se carinska deklaracija vloži še preden jim lahko deklarant predloži blago ali ga da na voljo za kontrolo, pri carinskem uradu, pri katerem je bila vložena deklaracija, ali pri drugem carinskem uradu ali na drugem kraju, ki ga določijo carinski organi.
Carinski organi lahko glede na okoliščine določijo rok, v katerem se blago predloži ali da na voljo. Če blago v tem roku ni predloženo ali dano na voljo, se šteje, da carinska deklaracija ni bila vložena.
Carinska deklaracija se lahko sprejme šele, ko je bilo zadevno blago predloženo carinskim organom ali jim je bilo na zanje zadovoljiv način dano na voljo za kontrolo.
3. Carinski organi lahko dovolijo, da se carinska deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu kot pri tistem, pri katerem je ali bo predloženo ali dano na voljo blago za kontrolo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a) carinski uradi iz uvodnega stavka so v isti državi članici;
(b) blago bo predložil v carinski postopek imetnik enotnega dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja.
Člen 202
1. Carinska deklaracija se na pristojnem carinskem uradu vloži med uradnimi urami tega urada.
Vendar lahko carinski organi na zahtevo in stroške deklaranta dovolijo, da se deklaracija vloži zunaj časa njegovih uradnih ur.
2. Vsaka deklaracija, vložena pri delavcih carinskega urada na drugem mestu, ki se v ta namen določi v okviru dogovorov med carinskimi organi in udeleženim, se šteje, da je bila vložena pri tem carinskem uradu.
3. Tranzitna deklaracija se vloži in blago se predloži uradu odhoda ob dnevih in urah, ki jih določijo carinski organi.
Urad odhoda lahko na zahtevo in stroške glavnega zavezanca odobri predložitev blaga na drugem mestu.
Člen 203
1. Na njej mora biti zabeležen datum prejema deklaracije.
2. Urad odhoda sprejme in evidentira skupnostno tranzitno deklaracijo v času uradnih ur in dni, ki jih določijo carinski organi.
Člen 204
Carinski organi lahko dovolijo ali zahtevajo, da se popravki iz člena 65 zakonika opravijo z vložitvijo nove carinske deklaracije, ki nadomesti prvotno vloženo. V tem primeru se kot datum, odločilen za določitev dajatev, ki se po potrebi zaračunajo, in uporabo drugih predpisov, ki urejajo zadevni carinski postopek, šteje datum prejema prvotne deklaracije.
Oddelek 2
Obrazci, ki se uporabljajo
Člen 205
1. Uradni obrazec, ki se uporablja za pisno carinsko deklaracijo blaga v okviru običajnega postopka za njegov vnos v carinski postopek ali njegov ponovni izvoz v skladu s členom 182(3) zakonika, je enotna upravna listina.
2. V ta namen se lahko uporabijo tudi drugi obrazci, če to predvidevajo predpisi za zadevni carinski postopek.
3. Določbe odstavkov 1 in 2 ne preprečujejo:
— opustitve pisne carinske deklaracije, ki je v členih 225 do 236 predvidena za sprostitev v prosti promet, izvoz ali začasni uvoz,
— možnosti, da države članice opustijo obrazec iz odstavka 1, kadar se za poštne pošiljke (pisma in poštni paketi) uporabljajo posebne določbe iz členov 237 in 238,
— uporabe posebnih obrazcev, ki poenostavljajo deklaracijo v posameznih primerih, če carinski organi to dovolijo,
— možnosti, da države članice opustijo obrazec iz odstavka 1 pri sporazumih ali dogovorih, ki so bili ali še bodo sklenjeni med upravami dveh ali več držav članic, o večji poenostavitvi formalnosti v celotni ali posameznih delih trgovine med državami članicami,
— uporabe nakladnic s strani zadevnih oseb, za izvedbo formalnosti skupnostnega tranzitnega postopka, kadar se uporabljata člen 353(2) in člen 441, kadar pošiljke sestavlja več vrst blaga,
— tiskanja deklaracij za izvoz, uvoz, in tranzit, kadar se uporablja člen 353(2), in dokumentov, ki dokazujejo skupnostni status blaga, ki se ne prevaža po notranjem skupnostnem tranzitnem postopku prek javnih ali zasebnih sistemov obdelave podatkov, po potrebi na praznih listih papirja, pod pogoji, ki jih določijo države članice,
— možnosti, da države članice pri uporabi računalniškega sistema izmenjave podatkov predvidijo, da enotna listina, izdelana po tem sistemu za obdelavo carinskih deklaracij, predstavlja carinsko deklaracijo iz odstavka 1.
▼M1 —————
5. Če se v kakšnem predpisu Skupnosti sklicuje na carinsko deklaracijo za izvoz, ponovni izvoz, uvoz ali vnos v vsak drug carinski postopek, države članice ne morejo zahtevati nobenih drugih upravnih dokumentov kakor:
— tistih, ki so bili izrecno izdelani na podlagi pravnih aktov Skupnosti ali v njih predvideni,
— se zahtevajo v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki so združljive s Pogodbo,
— ki se zahtevajo od uporabnikov za pridobitev ugodnosti ali posebne olajšave na njihovo zahtevo,
— ki se zahtevajo ob upoštevanju določb Pogodbe za izvajanje posebnih predpisov, ki se samo z uporabo listine iz odstavka 1 ne morejo uporabljati.
Člen 206
Po potrebi se obrazec enotne upravne listine v prehodnem obdobju, predvidenem v Aktu o pristopu, uporablja tudi v trgovini med Skupnostjo v svoji sestavi z dne 31. decembra 1985 in Španijo ali Portugalsko, pa tudi v trgovini med tema državama članicama za blago, za katero carine in dajatve z enakim učinkom še niso bile v celoti odpravljene ali za katero veljajo drugi ukrepi, predvideni v Aktu o pristopu.
Za izvajanje prvega odstavka se izvod 2 ali po potrebi izvod 7 obrazcev, ki se uporabljajo v trgovini s Španijo in Portugalsko ali med tema državama, uniči.
Ta izvod se prav tako uporablja v trgovini z blagom iz Skupnosti med deli carinskega območja Skupnosti, za katere se uporabljajo določbe Direktive Sveta 77/388/EGS ( 10 ) in deli tega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo, ter v trgovini med deli tega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo.
Člen 207
Brez poseganja v člen 205(3) lahko carinske uprave držav članic zaradi izvedbe uvoznih ali izvoznih formalnosti na splošno ne zahtevajo predložitev nekaterih izvodov enotne upravne listine, namenjenih organom te države članice, če so zadevni podatki dostopni na drugih nosilcih podatkov.
Člen 208
1. Enotna upravna listina se predloži v setih, ki jih sestavljajo izvodi, potrebni za izvedbo formalnosti za carinski postopek, za katerega se mora predložiti blago.
2. Kadar se pred skupnostnim tranzitnim postopkom ali skupnim tranzitnim postopkom ali za njima opravi drug carinski postopek, se predloži set, sestavljen iz izvodov, ki so potrebni za izvedbo formalnosti tranzitnega postopka, kadar se uporablja člen 353(2), in predhodnega ali naknadnega carinskega postopka.
3. Seti, na katere se nanašata odstavka 1 in 2, so sestavljeni:
— bodisi iz seta osmih izvodov v skladu z vzorcem iz Priloge 31,
— ali, še posebno ob izdaji po računalniškem sistemu za izdelavo carinskih deklaracij, iz dveh zaporednih setov, sestavljenih iz štirih izvodov v skladu z vzorcem iz Priloge 32.
4. Brez poseganja v člene 205(3), 222 do 224 in členov 254 do 289 se lahko obrazci deklaracij dopolnijo, kadar je to potrebno, z enim ali več dopolnilnih obrazcev, predloženih v setih, ki vsebujejo izvode deklaracij, potrebne za izvedbo formalnosti carinskega postopka, v katerega je treba blago prepustiti. Tem setom se po potrebi lahko priložijo izvodi, predvideni za izvedbo formalnosti v zvezi s predhodnimi ali naknadnimi carinskimi postopki.
Ti seti so sestavljeni:
— bodisi iz seta osmih izvodov v skladu z vzorcem iz Priloge 33,
— bodisi iz dveh setov po štiri izvode v skladu z vzorcem iz Priloge 34.
Dopolnila so sestavni del enotne upravne listine, na katero se nanašajo.
5. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko carinski organi določijo, da se dopolnilni obrazci ne smejo uporabljati, kadar se za izdelavo carinskih deklaracij uporabi računalniški sistem za izdelavo carinskih deklaracij.
Člen 209
1. V primeru uporabe člena 208(2) je vsaka stranka odgovorna samo za tiste podatke, ki se nanašajo na carinski postopek, za katerega je zaprosila kot deklarant, glavni zavezanec ali zastopnik enega od njiju.
2. Za izvajanje odstavka 1 mora deklarant, če uporablja enotno upravno listino, izdano za predhodni carinski postopek, pred vložitvijo svoje deklaracije preveriti točnost obstoječih podatkov v poljih, za katere je odgovoren, pa tudi uporabnost teh podatkov za zadevno blago in carinski postopek, ki ga je zahteval, ter jih po potrebi dopolniti.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora deklarant o vseh neskladjih med zadevnim blagom in obstoječimi podatki nemudoma obvestiti carinski urad, pri katerem je bila deklaracija vložena. V tem primeru mora deklarant svojo carinsko deklaracijo izpolniti na novih izvodih obrazca enotne upravne listine.
Člen 210
Če se enotna upravna listina uporabi za več zaporednih carinskih postopkov, se carinski organi prepričajo, da se navedbe na deklaracijah za različne carinske postopke med seboj ujemajo.
Člen 211
Carinska deklaracija mora biti izpolnjena v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki je sprejemljiv za carinske organe države članice, v kateri se opravijo formalnosti.
Carinski organi namembne države članice lahko po potrebi od deklaranta ali njegovega zastopnika v tej državi članici zahtevajo prevod carinske deklaracije v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov zadevne države članice. Prevod nadomesti ustrezne navedbe v carinski deklaraciji.
Z odstopanjem od prejšnjega odstavka mora biti carinska deklaracija izpolnjena v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov namembne države članice v vseh primerih, pri katerih se carinska deklaracija v tej državi članici odda na drugih izvodih carinske deklaracije, kakor so bili prvotno predloženi carinskemu uradu odpremne države članice.
Člen 212
1. Enotna upravna listina mora biti izpolnjena v skladu z navodili v Prilogi 37 in po potrebi ob upoštevanju vseh dodatnih navedb, predvidenih v drugih predpisih Skupnosti.
Kadar se carinska deklaracija uporablja kot vstopna skupna deklaracija v skladu s členom 36c(1) zakonika, ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za posebni postopek iz Priloge 37, vključuje podrobnosti za vstopno skupno deklaracijo iz Priloge 30A.
2. Carinski organi uporabnikom zagotovijo, da imajo dostop do navodil, navedenih v odstavku 1.
3. Carinski organi vsake države članice po potrebi dopolnijo navodila.
4. Države članice pošljejo Komisiji seznam podatkov, ki jih zahtevajo za vsakega med postopki iz Priloge 37. Komisija objavi seznam teh podatkov.
Člen 213
Oznake, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju obrazca iz člena 205(1), so navedene v Prilogi 38.
Države članice pošljejo Komisiji seznam državnih šifrantov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju polj 37 (drugo podpolje), 44 in 47 (prvo podpolje). Komisija objavi seznam teh šifrantov.
Člen 214
V primerih, pri katerih je predpisana uporaba dodatnih kopij obrazca iz člena 205(1), lahko deklarant v ta namen po potrebi uporabi dodatne izvode ali fotokopije tega obrazca.
Te dodatne izvode ali fotokopije mora deklarant podpisati in jih predložiti carinskim organom, ki morajo nanje, ob upoštevanju enakih pogojev kakor za enotno upravno listino, odtisniti svoj žig. Carinski organi jih sprejmejo kot izvirnike, če menijo, da so njihove lastnosti in čitljivost zadovoljive.
Člen 215
1. Obrazec iz člena 205(1) je odtisnjen na samokopirni papir, ki tehta najmanj 40 gramov na kvadratni meter. Papir mora biti dovolj neprozoren, da navedbe na eni strani ne ovirajo čitljivosti navedb na drugi strani, njegova trdnost pa mora biti takšna, da se ob običajni uporabi ne strga ali zmečka.
Papir je bele barve in je enak za vse izvode. Na izvodih, ki se uporabljajo za skupnostni tranzitni postopek v skladu s členom 353(2), imajo polja št. 1 (prvo in tretje podpolje), 2, 3, 4, 5, 6, 8, 15, 17, 18, 19, 21, 25, 27, 31, 32, 33 (prvo podpolje na levi), 35, 38, 40, 44, 50, 51, 52, 53, 55 in 56 zeleno ozadje.
Obrazci so natisnjeni v zeleni barvi.
2. Polja morajo biti razporejena v desetinah inča v horizontalni in šestinah inča v vertikalni smeri. Podpolja morajo biti razporejena v desetinah inča v horizontalni smeri.
3. Izvodi obrazcev so barvno označeni na naslednji način:
(a) na obrazcih v skladu z vzorci iz prilog 31 in 33:
— izvodi 1, 2, 3 in 5 imajo na desnem robu neprekinjeno črto rdeče, zelene, rumene oziroma modre barve,
— izvodi 4, 6, 7 in 8 imajo na desnem robu prekinjeno črto modre, rdeče, zelene oziroma rumene barve,
(b) na obrazcih v skladu z vzorci iz prilog 32 in 34 imajo izvodi 1/6, 2/7, 3/8 in 4/5 na desnem robu neprekinjeno in desno od tega prekinjeno črto rdeče, zelene, rumene oziroma modre barve.
Črte so široke približno 3 milimetre. Prekinjena črta je sestavljena iz barvnih kvadratkov 3 × 3 mm in trimilimetrskih presledkov.
4. Priloga 35 navaja izvode, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 31 in 33 v samokopirni obliki.
Priloga 36 navaja izvode, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 32 in 34 v samokopirni obliki.
5. Format obrazcev je 210 × 297 milimetrov, pri čemer je pri dolžini dovoljeno največje možno odstopanje 5 milimetrov navzdol in 8 milimetrov navzgor.
6. Carinske uprave držav članic lahko zahtevajo, da se na obrazcih natisne naziv in naslov tiskarja ali druga oznaka, ki omogoča njegovo prepoznavo. Razen tega lahko tiskanje obrazcev pogojujejo s predhodnim tehničnim dovoljenjem.
Oddelek 3
Navedbe, ki se zahtevajo za predvideni carinski postopek
Člen 216
Seznam polj, ki jih je treba izpolniti ob predložitvi blaga v carinski postopek pri uporabi enotne upravne listine, vsebuje Priloga 37.
Kadar se carinska deklaracija zahteva za blago, ki se iznese iz carinskega območja Skupnosti, v skladu s členom 182b zakonika, ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za posebni postopek v skladu s Prilogo 37, vključuje tudi podrobnosti za izstopno skupno deklaracijo iz Priloge 30A.
Člen 217
Navedbe, ki jih je treba opraviti pri uporabi enega od obrazcev iz člena 205(2), izhajajo iz zadevnega obrazca in se po potrebi dopolnijo z določbami, ki urejajo zadevni carinski postopek.
Oddelek 4
Dokumenti, ki se priložijo carinski deklaraciji
Člen 218
1. Carinski deklaraciji za sprostitev blaga v prosti promet se priložijo naslednji dokumenti:
(a) račun, na podlagi katerega se prijavi carinska vrednost blaga, v skladu s členom 181;
(b) deklaracija podatkov za določitev carinske vrednosti prijavljenega blaga, če to zahteva člen 178, opravljena v skladu s pogoji, ki jih predpisuje ta člen;
(c) dokumenti, potrebni za preferencialno tarifno obravnavo blaga ali uporabo vseh drugih ukrepov, ki odstopajo od veljavnih skupnih predpisov za prijavljeno blago;
(d) vsi drugi dokumenti, potrebni za izvajanje predpisov, ki urejajo sprostitev prijavljenega blaga v prosti promet.
2. Carinski organi lahko zahtevajo, da se ob vložitvi deklaracije predložijo prevozne listine ali, odvisno od primera, dokumenti v zvezi s predhodnim carinskim postopkom.
Kadar se ena vrsta blaga predloži v dveh ali več tovorkih, lahko zahtevajo tudi predložitev seznama pošiljk ali enakovrednega dokumenta, v katerem je navedena vsebina posameznega tovorka/pošiljke.
3. Kadar blago izpolnjuje pogoje za pavšalno stopnjo carin iz Oddelka II (D) predhodnih določb kombinirane nomenklature ali kadar blago izpolnjuje pogoje za oprostitev uvoznih dajatev, dokumentov iz odstavka 1(a), (b) in (c) ni treba zahtevati, razen če carinski organi menijo, da je to potrebno za uporabo predpisov, ki urejajo sprostitev tega blaga v prosti promet.
Člen 219
1. Blago iz tranzitne deklaracije se predloži skupaj s prevozno listino.
Po izpolnitvi carinskih formalnosti lahko urad odhoda opusti zahtevo po predložitvi te listine, vendar mora biti ta na voljo.
Na zahtevo carinskih ali drugega pristojnega organa pa se prevozna listina predloži kadar koli med prevozom.
2. Brez poseganja v ukrepe poenostavitve, ki se po potrebi lahko izvajajo, se carinski dokument za izvoz ali ponovni izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti ali kateri koli drug dokument z enakim učinkom predloži uradu odhoda skupaj s tranzitno deklaracijo, na katero se nanaša.
3. Carinski organi lahko po potrebi zahtevajo predložitev dokumenta v zvezi s predhodnim carinskim postopkom.
Člen 220
1. Brez poseganja v posebne določbe morajo biti deklaraciji za vnos v carinski postopek z ekonomskim učinkom priloženi naslednji dokumenti:
(a) za postopek carinskega skladiščenja:
— vrste D; dokumenti iz člena 218(1)(a) in (b),
— drugega kot vrste D; nobeni dokumenti;
(b) za postopek aktivnega oplemenitenja:
— sistem povračila carine; dokumenti iz člena 218(1),
— sistem odloga; dokumenti iz člena 218(1)(a) in (b),
in, kjer je ustrezno, pisno pooblastilo za zadevni carinski postopek ali izvod zahtevka za pooblastilo, če se uporabi ►M20 člen 508(1) ◄ ;
(c) za predelavo pod carinskim nadzorom dokumenti iz člena 218(1)(a) in (b) in, kjer je ustrezno, pisno pooblastilo za zadevni carinski postopek ►M20 ali eno kopijo zahtevka za izdajo dovoljenja, kadar se uporabi člen 508(1) ◄ ;
(d) za postopek začasnega uvoza:
— z delno oprostitvijo uvoznih dajatev; dokumenti iz člena 218(1),
— z oprostitvijo uvoznih dajatev v celoti; dokumenti iz člena 218(1)(a) in (b),
in kjer je ustrezno, pisno pooblastilo za zadevni carinski postopek ►M20 ali eno kopijo zahtevka za izdajo dovoljenja, kadar se uporabi člen 508(1) ◄ ;
(e) za postopek pasivnega oplemenitenja dokumenti iz člena 221(1) in, kjer je ustrezno, pisno pooblastilo za zadevni carinski postopek ali izvod zahtevka za pooblastilo, če se uporabi ►M20 člen 508(1) ◄ .
2. Člen 218(2) se uporabi za deklaracije za vnos v katerikoli carinski postopek z ekonomskim učinkom.
3. Carinski organ lahko dovoli, da se pisno pooblastilo postopka ali izvod zahtevka za pooblastilo hrani tako, da mu je na voljo, namesto da je priložen deklaraciji.
Člen 221
1. Izvozni deklaraciji ali deklaraciji za ponovni izvoz morajo biti priloženi vsi dokumenti, potrebni za pravilen izračun izvoznih dajatev in uporabo drugih določb za izvoz ali ponovni izvoz zadevnega blaga.
2. Člen 218(2) se uporablja za izvozne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz.
POGLAVJE 2
Carinske deklaracije, izdelane z računalniškim sistemom izmenjave podatkov
Člen 222
1. Kjer se carinska deklaracija izdela z računalniškim sistemom izmenjave podatkov, se podrobnosti v pisni deklaraciji, določene v Prilogi 37, nadomestijo tako, da se carinskemu uradu, določenemu v ta namen, zaradi računalniške obdelave, pošlje podatke v obliki oznak ali izdelane v neki drugi obliki, opredeljeni s strani carinskih organov in ki ustreza podrobnostim, zahtevanim v pisnih deklaracijah.
2. Carinska deklaracija, izdelana z EDI, velja za vloženo, kadar carinski organi prejmejo sporočilo EDI.
Sprejem carinske deklaracije, izdelane z EDI, se deklarantu sporoči z odzivnim sporočilom, ki vsebuje vsaj podrobnosti za prepoznavanje prejetega sporočila in/ali registrsko številko carinske deklaracije in datum sprejema.
3. Kadar je carinska deklaracija izdelana z EDI, carinski organi določijo pravila za izvajanje določb, predpisanih v členu 247.
4. Kadar je carinska deklaracija izdelana z EDI, je o sprostitvi blaga obveščen deklarant, pri tem pa se navedejo vsaj podrobnosti za prepoznavanje deklaracije in datum sprostitve.
5. Kadar se podrobnosti carinske deklaracije vnesejo v carinske sisteme računalniške izmenjave podatkov, se smiselno uporabljajo odstavki 2, 3 in 4.
Člen 223
Kjer je za zaključek drugih formalnosti potreben papirni izvod carinske deklaracije, to na zahtevo deklaranta izdela in potrdi ustrezen carinski urad ali pa se izdela in potrdi v skladu z drugim pododstavkom člena 199(2).
Člen 224
Carinski organi lahko pod pogoji in na način, ki ga določijo, dovolijo, da se listine, potrebne za začetek carinskega postopka za blago, izdelajo in prenesejo z elektronskimi sredstvi.
POGLAVJE 3
Ustne carinske deklaracije in prijavljanje s konkludentnim dejanjem
Oddelek 1
Ustne carinske deklaracije
Člen 225
Ustna carinska deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet se lahko da za:
(a) blago nekomercialne narave:
— ki je v potnikovi osebni prtljagi,
— ki se pošilja zasebnikom,
— v drugih primerih manjšega pomena, če carinski organi to odobrijo;
(b) blago komercialne narave, če:
— njegova skupna vrednost po pošiljki in deklarantu ne presega statističnega praga, predvidenega v veljavnih predpisih Skupnosti,
— pošiljka ni del redne serije istovrstnih pošiljk in
— blaga ne prevažajo neodvisni prevozniki kot del večje komercialne prevozne operacije;
(c) blago iz člena 229, če gre za blago, ki je kot vrnjeno blago oproščeno;
(d) blago iz člena 230(b) in (c).
Člen 226
Ustno carinsko deklaracijo za izvoz se lahko da za:
(a) blago nekomercialne narave, ki:
— je v potnikovi osebni prtljagi,
— ga pošiljajo fizične osebe;
(b) blago iz člena 225(b);
(c) blago iz člena 231(b) in (c);
(d) drugo blago manjšega ekonomskega pomena, če carinski organi to odobrijo.
Člen 227
1. Carinski organi lahko določijo, da se člena 225 in 226 ne uporabljata, če oseba, ki začne postopek carinjenja, kot carinski agent deluje za račun druge osebe.
2. Če carinski organi dvomijo o pravilnosti ali popolnosti navedb, lahko zahtevajo pisno carinsko deklaracijo.
Člen 228
Če je za blago, za katero se da ustna carinska deklaracija, v skladu s členoma 225 in 226 treba plačati dajatve ob uvozu ali izvozu, carinski organi izdajo udeleženemu potrdilo o plačilu dolgovanih dajatev.
Potrdilo o prejemu mora zajemati vsaj naslednje informacije:
(a) opis blaga, ki je dovolj natančen, da omogoča njegovo identifikacijo; to lahko vključuje tarifno številko;
(b) fakturno vrednost in/ali količino blaga, kot je ustrezno;
(c) razčlenitev izterjanih dajatev;
(d) datum, na katerega je bilo izstavljeno;
(e) ime organa, ki ga je izdal.
Države članice obvestijo Komisijo o vseh standardnih potrdilih o prejemu, uvedenih v skladu s tem členom. Komisija vse take informacije posreduje drugim državam članicam.
Člen 229
1. V skladu s pogoji določb ►M20 drugi pododstavek člena 497(3) ◄ je možna ustna carinska deklaracija za začasni uvoz naslednjega blaga:
— živali zaradi sezonske selitve ali paše ali zaradi opravljanja dela ali prevozov in drugega blaga, ki izpolnjuje pogoje, določene v točki (a) drugega pododstavka člena 567,
— embalaže iz člena 571(a), ki ima stalne, neizbrisne oznake osebe s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti,
— opreme za radijsko in televizijsko produkcijo in oddajanje ter vozil, posebej opremljenih za radijsko ali televizijsko oddajanje, in njihove opreme, ki jih uvažajo javne ali zasebne organizacije s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti in so jih carinski organi, ki so izdali dovoljenje za postopek, pooblastili za uvoz te opreme in vozil,
— instrumentov in aparatov, ki jih potrebujejo zdravniki za dajanje pomoči bolnikom, ki čakajo na presaditev organa, v skladu s ►M20 členom 569 ◄ ;
(b) blaga iz člena 232;
(c) drugega blaga, če carinski organi to odobrijo.
2. Za blago iz odstavka 1 se lahko da ustna deklaracija za ponovni izvoz ob zaključku postopka začasnega uvoza.
Oddelek 2
Prijavljanje s konkludentnim dejanjem
Člen 230
Šteje se, da je bilo naslednje blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet s konkludentnim dejanjem iz člena 233, tudi če se izrecno ne prijavi:
(a) blago nekomercialne narave, ki je v potnikovi osebni prtljagi in je oproščeno v skladu z naslovom XI poglavja I Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 ( 11 ) ali kot vrnjeno blago;
(b) blago, ki je oproščeno v skladu z naslovoma IX in X poglavja I Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83;
(c) prevozna sredstva, ki so oproščena kot vrnjeno blago;
(d) blago, uvoženo v okviru uvoza manjšega pomena in oproščeno obveznosti prevoza do carinskega urada v skladu s členom 38(4) zakonika, pod pogojem, da ni zavezano plačilu uvoznih dajatev;
(e) prenosna glasbila, ki jih uvozijo potniki in so oproščena prijave kot vrnjeno blago.
Člen 231
Šteje se, da je naslednje blago prijavljeno za izvoz s konkludentnim dejanjem iz člena 233(b), tudi če se izrecno ne prijavi:
(a) blago nekomercialne narave, ki je v potnikovi osebni prtljagi in ni zavezano plačilu izvoznih dajatev;
(b) prevozna sredstva, registrirana na carinskem območju Skupnosti in namenjena za ponovni uvoz;
(c) blago iz poglavja II Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83;
(d) drugo blago manjšega ekonomskega pomena, če carinski organi to odobrijo;
(e) prenosna glasbila potnikov.
Člen 232
1. Kadar ni izrecno pisno ali ustno prijavljeno, se šteje, da je bilo blago prijavljeno za začasni uvoz z dejanjem iz člena 233, pri čemer se upošteva člen 579:
(a) osebni predmeti in blago za šport, ki jih potniki uvozijo v skladu s členom 563;
(b) prevozna sredstva iz členov 556 do 561;
(c) material za razvedrilo pomorščakov, uporabljen na plovilu, ki vozi v mednarodnem pomorskem prometu, v skladu s členom 564(a);
(d) prenosna glasbila iz člena 569(1a).
2. Šteje se, da je blago iz odstavka 1 prijavljeno za ponovni izvoz ob zaključku postopka začasnega uvoza s konkludentnim dejanjem iz člena 233, tudi če ni izrecno pisno ali ustno prijavljeno.
Člen 233
►M6 1. ◄ Za namene členov 230 do 232 se naslednja dejanja štejejo kot carinska deklaracija:
(a) v primeru, pri katerem je blago prepeljano do carinskega urada ali drugega mesta, ki je določeno ali odobreno v skladu s členom 38(1)(a) zakonika:
— uporaba zelenega („ničesar za prijavo“) izhoda v carinskih uradih, kjer obstaja dvojni kontrolni izhod,
— prehod skozi urad, ki nima dvojnega kontrolnega izhoda brez spontane oddaje carinske deklaracije,
— namestitev vinjete carinske deklaracije ali nalepke „ničesar za prijavo“ na vetrobransko steklo osebnega vozila, če je ta možnost predvidena v notranjih predpisih;
(b) pri oprostitvi obveznosti prevoza blaga do carinskega urada v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika, pri izvozu v skladu s členom 231 in ponovnem izvozu v skladu s členom 232(2):
— sam prestop meje carinskega območja Skupnosti.
2. Kadar se blago iz točke (a) člena 230, člena 231(a), točke (a) člena 232(1) ali člena 232(2), vsebovano v potniški prtljagi, prevaža po železnici brez spremstva potnika in se prijavi na carini, ne da bi bil potnik osebno prisoten, se lahko uporabi dokument iz Priloge 38a ob upoštevanju pogojev in omejitev, določenih v njej.
Člen 234
1. Če so izpolnjeni pogoji iz členov 230 do 232, se šteje, kakor da je bilo blago predloženo carinskemu organu v skladu s členom 63 zakonika, da je bila deklaracija sprejeta in blago prepuščeno v trenutku, ko je bilo izvedeno dejanje iz člena 233.
2. Če se pri kontroli ugotovi, da je dejanje iz člena 233 izvršeno, ne da bi blago, ki je bilo vneseno ali izneseno, izpolnjevalo pogoje iz členov 230 do 232, se šteje, kakor da je to blago vneseno ali izvoženo nezakonito.
Oddelek 3
Skupne določbe k oddelkoma 1 in 2
Člen 235
Določbe členov 225 do 232 se ne uporabljajo za blago, za katero se zahteva ali zaprosi odobritev nadomestil ali drugih zneskov oziroma povračilo dajatev, ali za blago, ki je predmet kakršnih koli prepovedi ali omejitev oziroma drugih posebnih formalnosti.
Člen 236
Za namene oddelkov 1 in 2 se za „potnika“ šteje:
A. pri uvozu:
1. vsaka oseba, ki začasno prihaja na carinsko območje Skupnosti, kjer nima običajnega bivališča, in
2. vsaka oseba, ki se vrne na carinsko območje Skupnosti, kjer ima običajno bivališče, potem ko je začasno bivala na ozemlju tretje države;
B. pri izvozu:
1. vsaka oseba, ki začasno zapusti carinsko območje Skupnosti, kjer ima običajno bivališče, in
2. vsaka oseba, ki po začasnem bivanju zapusti carinsko območje Skupnosti, kjer nima običajnega bivališča.
Oddelek 4
Poštni promet
Člen 237
1. V poštnem prometu se naslednje blago šteje, da je prijavljeno:
A. za sprostitev v prosti promet:
(a) ob njegovem vnosu na carinsko območje Skupnosti:
— razglednice in pisma, ki vsebujejo le osebna sporočila,
— braillova pisma,
— tiskovine, ki niso zavezane plačilu dajatev ob uvozu, in
— vse druge poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki so v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika oproščene obveznosti prevoza do carinskega urada;
B. za izvoz:
(a) ko jih prevzamejo poštni organi, poštne pošiljke (pisma in poštni paketi), ki niso zavezane plačilu izvoznih dajatev;
2. Za deklaranta in po potrebi dolžnika se v primerih iz odstavka 1A šteje prejemnik, v primerih iz točke B pa pošiljatelj. Carinski organi lahko predvidijo, da se poštna uprava šteje za deklaranta in po potrebi za dolžnika.
3. Za izvajanje odstavka 1 se blago, ki ni zavezano plačilu dajatev, šteje, da je bilo predloženo carinskim organom v skladu s členom 63 zakonika, carinska deklaracija sprejeta in prepustitev odobrena:
(a) ko je blago izročeno prejemniku, če gre za uvoz;
(b) ko blago prevzamejo poštni organi, če gre za izvoz.
4. Če se poštna pošiljka (pismo ali poštni paketi), ki ni oproščena obveznosti predložitve na carinskem uradu v skladu z določbami za izvajanje člena 38(4) zakonika, predloži brez deklaracije ►M18 CN23, ◄ in/ali deklaracije ►M18 CN23 ◄ ali če je ta deklaracija nepopolna, carinski organi odločijo, kako je treba vložiti carinsko deklaracijo oziroma jo dopolniti.
Člen 238
Člen 237 se ne uporablja:
— za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, katerega skupna vrednost presega statistični prag, predviden v veljavnih predpisih Skupnosti; carinski organi lahko določijo višje mejne vrednosti,
— za pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago komercialne narave, ki so del redne serije istovrstnih operacij,
— če je carinska deklaracija oddana v pisni obliki, dana ustno ali pa z računalniško obdelavo podatkov,
— pošiljke ali tovorke, ki vsebujejo blago iz člena 235.
NASLOV VIII
PREGLED BLAGA, UGOTOVITVE CARINSKEGA URADA IN DRUGI UKREPI, KI JIH SPREJME CARINSKI URAD
Člen 239
1. Blago se pregleda na kraju, ki je za ta namen določen, in v času, ki je za to predviden.
2. Vendar lahko carinski organi na zahtevo deklaranta dovolijo, da se pregled blaga opravi na kraju ali v času, ki nista predviden v odstavku 1.
Stroške, ki tako nastanejo, nosi deklarant.
Člen 240
1. Če se carinski organi odločijo opraviti pregled blaga, o tem obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika.
2. Če se carinski organi odločijo le za delni pregled prijavljenega blaga, deklaranta ali njegovega zastopnika obvestijo, katero blago želijo pregledati, pri čemer deklarant ne more nasprotovati izbiri.
Člen 241
1. Carinski deklarant ali oseba, ki jo ta imenuje, da prisostvuje pregledu blaga, mora carinskim organom za olajšanje njihove naloge nuditi potrebno pomoč. Če carinski organi menijo, da nudena pomoč ne zadošča, lahko od deklaranta zahtevajo, da določi drugo osebo, ki bi jim bila sposobna dati potrebno pomoč.
2. Če deklarant zavrne sodelovanje pri pregledu blaga ali ne določi druge osebe, ki bi carinskim organom pri pregledu lahko dala potrebno pomoč, carinski organi določijo rok za izpolnitev obveznosti, razen če menijo, da lahko pregled opustijo.
Če deklarant ob izteku roka ni izpolnil zahtev carinskih organov, ti zaradi izvajanja člena 75(a) zakonika po uradni dolžnosti opravijo pregled blaga na deklarantov riziko in stroške ter povabijo k sodelovanju, če menijo, da je to potrebno, tudi strokovnjaka ali vsako drugo osebo, določeno v skladu z veljavnimi predpisi.
3. Ugotovitve carinskih organov o pregledu blaga, ki ga izvedejo pod pogoji iz prejšnjega odstavka, so enako veljavne, kakor če bi se pregled opravil v navzočnosti deklaranta.
4. Carinski organi lahko namesto ukrepov iz odstavkov 2 in 3 štejejo carinsko deklaracijo za neveljavno, če deklarantova odklonitev sodelovanja pri pregledu blaga oziroma imenovanju osebe, ki bi carinskim organom lahko dala potrebno pomoč, ni imela za namen ali cilj preprečiti ugotovitve, da so bili predpisi, ki urejajo prepustitev blaga v zadevni carinski postopek, kršeni, ali izogniti se uporabi določb člena 66(1) ali člena 80(2) zakonika.
Člen 242
1. Če se carinski organi odločijo opraviti odvzem vzorcev, o tem obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika.
2. Carinski organi sami opravijo odvzem vzorcev. Vendar lahko ti zahtevajo, da odvzem vzorcev pod njihovim nadzorom opravi deklarant ali oseba, ki jo ta določi.
Odvzem vzorcev se opravi po metodah, ki so za ta namen predvidene v veljavnih predpisih.
3. Vzorce se vzame le v takšni količini, ki je nujno potrebna za analizo ali natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo.
Člen 243
1. Deklarant ali oseba, ki jo ta imenuje, da prisostvuje odvzemu vzorcev, mora carinskim organom zaradi olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč.
2. Če deklarant zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to ne določi druge osebe oz. carinskim organom ne zagotovi vse potrebne pomoči za olajšanje izvajanja operacij, se uporabijo določbe drugega stavka člena 241(1) in člena 241(2), (3) in (4).
Člen 244
Če so carinski organi zaradi analize ali natančnega pregleda vzeli vzorce, odobrijo prepustitev zadevnega blaga, preden so znani rezultati te analize ali pregleda, če prepustitvi sicer nič ne nasprotuje in pod pogojem, da so bili v primeru nastanka ozroma možnega nastanka carinskega dolga zneski za dajatve predhodno vknjiženi in plačani ali zavarovani.
Člen 245
1. Količine, ki jih carinski urad odvzame kot vzorce, se ne odštevajo od prijavljene količine.
2. V primeru deklaracije za izvoz ali deklaracije za pasivno oplemenitenje lahko deklarant, če to dovoljujejo okoliščine, zaradi izpopolnitve pošiljke nadomesti odvzeto vzorčno količino blaga z enakim blagom.
Člen 246
1. Odvzeti vzorci se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo deklarantu na njegovo zahtevo in stroške, takoj ko postane njihova hramba nepotrebna, predvsem ko so izčrpana že vsa pravna sredstva, ki jih ima deklarant na razpolago zoper odločbo carinskih organov, sprejeto na podlagi rezultatov te analize ali natančnega pregleda.
2. Vzorce, za katere deklarant ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko carinski organi uničijo ali shranijo. Vendar lahko carinski organi v določenih primerih od udeleženega zahtevajo, da preostanek vzorcev umakne.
Člen 247
1. Ko carinski organi preverijo carinsko deklaracijo in spremne dokumente ali opravijo pregled blaga, vsaj na izvodu deklaracije, ki ga zadržijo, ali na spremnem dokumentu zabeležijo razloge in izide preverjanja ali pregleda. Pri delnem pregledu blaga je treba zabeležiti tudi podatke o pregledani pošiljki.
Carinski organi po potrebi v deklaraciji navedejo tudi odsotnost deklaranta ali njegovega zastopnika.
2. Če se izidi preverjanja carinske deklaracije in spremnih dokumentov ali pregleda blaga ne ujemajo s podatki iz carinske deklaracije, carinski organi vsaj na izvodu deklaracije, ki ga zadržijo, ali na spremnem dokumentu navedejo podatke, ki jih je treba upoštevati pri izračunu dajatev v zvezi z zadevnim blagom in pri morebitnem obračunu povračil in drugih zneskov pri izvozu ter za uporabo drugih predpisov, ki urejajo carinski postopek, v katerega je bilo blago dano.
3. Iz izidov preverjanja carinskih organov morajo biti po potrebi vidni sprejeti načini ugotavljanja istovetnosti. V njih morajo poleg tega biti navedeni datum in podatki, potrebni za prepoznavo uradnika, ki je izvedel preverjanje.
4. Carinskim organom na deklaracijo ali spremni dokument iz odstavka 1 ni treba vpisati nobenega zaznamka, če ne preverijo deklaracije ali opravijo pregleda blaga.
5. Za izvajanje skupnostnega tranzitnega postopka urad odhoda zabeleži rezultate preverjanja v tranzitno deklaracijo z vnosom ustreznih podatkov.
Člen 248
1. Ko se odobri prepustitev blaga, se vknjižijo uvozne dajatve, ugotovljene na podlagi navedb v carinski deklaraciji. Če carinski organi ocenjujejo, da je na podlagi preverjanj, ki so jih opravili, znesek dajatev lahko višji, kakor izhaja iz navedb v deklaraciji, poleg tega zahtevajo predložitev ustreznega zavarovanja za pokritje razlike med zneskom, navedenim v deklaraciji, in tistim, ki se lahko nazadnje obračuna za to blago. Vendar lahko deklarant namesto predložitve tega zavarovanja zahteva takojšnje vknjiženje zneska dajatev, ki se lahko nazadnje zaračuna za blago.
2. Če carinski organi na podlagi opravljenega preverjanja določijo drugačen znesek dajatev, kakor je naveden v deklaraciji, se tako določeni znesek s prepustitvijo blaga takoj vknjiži.
3. Če carinski organi niso prepričani, ali se za prijavljeno blago uporabljajo ukrepi prepovedi ali omejevanja, in na to vprašanje pred prejemom rezultatov preverjanj, ki jih opravijo, ne morejo odgovoriti, se blago ne more prepustiti.
4. Ne glede na odstavek 1 lahko carinski organi opustijo sprejetje zavarovanja za blago, ki je predmet prošnje za črpanje v okviru tarifne kvote, če v trenutku sprejetja deklaracije za sprostitev v prosti promet ugotovijo, da je zadevna tarifna kvota nekritična v smislu člena 308c.
Člen 249
1. Način prepustitve blaga deklarantu določijo carinski organi ob upoštevanju kraja, na katerem blago ne, in posebnih načinov, po katerih izvajajo njegov nadzor.
2. Če je za blago vložena pisna carinska deklaracija, se prepustitev in datum prepustitve navede na deklaraciji ali po potrebi na dokumentu, ki se ji priloži, njena kopija pa se vroči deklarantu.
3. Za izvajanje skupnostnega tranzitnega postopka in če to omogočajo rezultati preverjanja deklaracij, urad odhoda odobri prepustitev blaga in vnese datum prepustitve v računalniški sistem.
Člen 250
1. Če se prepustitev blaga zaradi enega od razlogov iz druge in tretje alinee člena 75(a) zakonika ne more odobriti, carinski organi deklarantu določijo rok za ureditev položaja blaga.
2. Če deklarant v primerih iz druge alinee člena 75(a) zakonika ne predloži zahtevanih dokumentov pred iztekom roka iz odstavka 1, se zadevna carinska deklaracija šteje za neveljavno in jo carinski organi odpravijo. Uporabljajo se določbe člena 66(3) zakonika.
3. Če deklarant v primerih iz tretje alinee člena 75(a) zakonika in brez poseganja v morebitno uporabo prvega pododstavka člena 66(1) ali člena 182 zakonika ne plača oziroma predloži ustreznega zavarovanja za dolgovani znesek dajatev pred iztekom roka iz odstavka 1, lahko carinski organi uvedejo predhodne ukrepe za prodajo blaga. V tem primeru sledi prodaja blaga, če zahtevani pogoji medtem niso bili izpolnjeni, po potrebi na podlagi prisile, če to dovoljuje zakonodaja države članice, ki ji pripadajo ti organi. Carinski organi o tem obvestijo deklaranta.
Carinski organi lahko na riziko in stroške deklaranta prenesejo zadevno blago na poseben kraj, ki je pod njihovim nadzorom.
Člen 251
Z odstopanjem od člena 66(2) zakonika se lahko carinska deklaracija po odobritvi prepustitve pod naslednjimi pogoji razveljavi:
1. če se ugotovi, da je bilo blago pomotoma prijavljeno za carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvoznih dajatev, namesto da bi bilo prijavljeno za drug carinski postopek, carinski organi razveljavijo deklaracijo, če je zahtevek vložen v treh mesecih po dnevu prejema carinske deklaracije in če so izpolnjeni naslednji pogoji:
— blago ni bilo uporabljeno pod drugačnimi pogoji, kakršne predvideva carinski postopek, v katerega bi moralo biti prepuščeno,
— blago je bilo v trenutku, ko je bilo prijavljeno, namenjeno prepustitvi v drug carinski postopek, za katerega je izpolnjevalo vse zahtevane pogoje, in
— blago je takoj prijavljeno za carinski postopek, za katerega je bilo dejansko namenjeno.
Carinska deklaracija o prepustitvi blaga v drug carinski postopek velja od dneva prejema razveljavljene carinske deklaracije.
V utemeljenih izjemnih primerih lahko carinski organi dovolijo prekoračitev navedenega roka;
1a. Kjer se ugotovi, da je bilo blago napačno deklarirano namesto drugega blaga, in carinski postopek nalaga obveznost plačila uvoznih dajatev, carinski organi razveljavijo deklaracijo, če se taka zahteva poda v treh mesecih od datuma sprejema deklaracije, pod pogojem, da:
— prvotno deklarirano blago:
—(i) ni bilo uporabljeno drugače, kakor je dovoljeno v njegovem prvotnem statusu; in
(ii) je bilo vrnjeno v svoj prvotni status;
— in da
— blago, ki bi moralo biti deklarirano za prvotno nameravani carinski postopek:
—(i) bi lahko bilo, ko je bila vložena prvotna deklaracija, predloženo istemu carinskemu uradu; in
(ii) je bilo deklarirano za isti carinski postopek, kakor je bilo predvideno prvotno.
Carinski organi lahko dovolijo, da se navedena časovna omejitev preseže v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih;
1b. če se blago, prodano po pošti, vrne, carinski organ razveljavi deklaracijo za sprostitev v prosti promet, če se ustrezna prošnja vloži v treh mesecih od dneva sprejetja deklaracije pod pogojem, da je bilo blago izvoženo na naslov dejanskega dobavitelja ali na drug naslov, ki ga je navedel dejanski dobavitelj;
1c. Kadar je dovoljenje z veljavnostjo za nazaj dano v skladu s:
— členom 294 za sprostitev v prosti promet z ugodnejšo tarifno obravnavo ali z znižano ali stopnjo dajatve nič zaradi posebne uporabe blaga ali
— členom 508 za carinski postopek z ekonomskim učinkom;
2. če je bilo blago prijavljeno za izvoz ali pasivno oplemenitenje, se carinska deklaracija razveljavi, če:
(a) pri blagu, ki je bodisi predmet izvoznih dajatev ali pa je bilo predmet zahtevka za povračilo uvoznih dajatev, nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu ali kakšnega drugega posebnega izvoznega ukrepa:
— deklarant predloži organom carinskega urada izvoza dokazilo, da blago ni zapustilo carinskega območja Skupnosti,
— deklarant ponovno predloži tem carinskim organom vse izvode carinske deklaracije skupaj z vsemi drugimi dokumenti, ki so mu bili izročeni po prejemu carinske deklaracije,
— deklarant po potrebi organom carinskega urada izvoza predloži dokazilo, da so bila nadomestila in drugi zneski, odobreni na podlagi prijavljanja blaga za izvoz, povrnjeni oziroma da so pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe, da se ti zneski ne izplačajo,
— deklarant po potrebi in v skladu z veljavnimi predpisi izpolni vse druge obveznosti, ki jih lahko določijo organi carinskega urada izvoza za ureditev položaja blaga.
Razveljavitev carinske deklaracije po potrebi povzroči, da se prilagoditve, ki so bile opravljene na izvoznih potrdilih ali potrdilih o vnaprejšnji določitvi, priloženih tej carinski deklaraciji, prekličejo.
Če mora blago, ki je prijavljeno za izvoz, v določenem roku zapustiti carinsko območje Skupnosti, lahko neupoštevanje tega roka povzroči razveljavitev zadevne carinske deklaracije;
(b) je bil v primeru drugega blaga carinski urad izvoza v skladu s členom 792a(1) obveščen ali v skladu s členom 796e(2) meni, da prijavljeno blago ni zapustilo carinskega območja Skupnosti.
3. če je treba zaradi ponovnega izvoza blaga vložiti deklaracijo, se smiselno uporablja točka 2;
4. če je bilo skupnostno blago prepuščeno v postopek carinskega skladiščenja v skladu s členom 98(1)(b) zakonika, se lahko razveljavitev carinske deklaracije za vnos v postopek zahteva in opravi takoj, ko so bili sprejeti ukrepi, predvideni v posebnih predpisih za primere neupoštevanja predvidene rabe ali uporabe.
Če ob izteku roka, ki je bil določen za carinsko skladiščenje navedenega blaga, za to blago ni bil vložen zahtevek za pridobitev ene od predvidenih rab ali uporab v zadevnih posebnih predpisih, sprejmejo carinski organi ukrepe, predvidene v teh predpisih.
Člen 252
Kjer carinski organi prodajo skupnostno blago v skladu s točko (b) člena 75 zakonika, se to opravi v skladu s postopki, veljavnimi v državah članicah.
NASLOV IX
POENOSTAVLJENI POSTOPKI
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Splošno
Člen 253
1. Postopek nepopolne deklaracije omogoča carinskim organom, da v upravičenih primerih sprejmejo deklaracijo, ki ne vsebuje vseh zahtevanih navedb ozroma ji niso priloženi vsi dokumenti, ki so potrebni za zadevni carinski postopek.
2. Poenostavljeni postopek prijavljanja omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek na podlagi predložitve poenostavljene deklaracije in naknadne predložitve dopolnilne deklaracije, ki je lahko glede na okoliščine primera splošna, periodična ali zbirna.
3. Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek v prostorih udeleženega ali na drugem kraju, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi.
4. Vsaka oseba lahko vloži zahtevek za dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, ki se izda njej sami za lastno uporabo ali za uporabo kot zastopniku, če so vzpostavljeni zadovoljiva evidenca in postopki, ki carinskemu organu izdajatelju omogočajo opredelitev zastopanih oseb in izvedbo ustreznih carinskih kontrol.
Tak zahtevek se lahko nanaša tudi na integrirano dovoljenje brez poseganja v člen 64 zakonika.
5. Uporaba poenostavljene deklaracije ali postopka hišnega carinjenja je odvisna od predložitve zavarovanja za uvozne in druge dajatve.
6. Imetnik dovoljenja izpolnjuje pogoje in merila iz tega poglavja ter obveznosti, ki izhajajo iz dovoljenja, brez poseganja v obveznosti deklaranta, in pravila, ki urejajo nastanek carinskega dolga.
7. Imetnik dovoljenja sporoči carinskemu organu izdajatelju vse okoliščine, ki nastanejo po izdaji dovoljenja in lahko vplivajo na nadaljnjo veljavnost ali vsebino dovoljenja.
8. Carinski organ izdajatelj izvede ponovno oceno dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja v naslednjih primerih:
(a) pri večjih spremembah zadevne zakonodaje Skupnosti;
(b) če obstaja utemeljen sum, da imetnik dovoljenja ne izpolnjuje več ustreznih pogojev.
Če se dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja izda vložniku, od ustanovitve katerega so pretekla manj kot tri leta, se prvo leto po izdaji izvaja strožji nadzor.
Člen 253a
Kjer se uporabi poenostavljen postopek z uporabo sistemov za računalniško izmenjavo podatkov za izdelavo carinskih deklaracij ali z uporabo računalniškega sistema izmenjave podatkov, se smiselno uporabljajo določbe, navedene v členih 199(2) in (3), 222, 223 in 224.
Uporaba poenostavljene deklaracije ali postopka hišnega carinjenja je odvisna od vložitve elektronskih carinskih deklaracij in obvestil.
Vendar lahko v primerih, kadar niso vzpostavljeni računalniški sistemi carinskih organov ali gospodarskih subjektov za vložitev ali prejem poenostavljenih carinskih deklaracij ali obvestil o hišnem carinjenju z uporabo postopkov za obdelavo podatkov, carinski organi sprejmejo druge oblike deklaracij in obvestil, ki jih predpišejo, če je izvedena učinkovita analiza tveganja.
Izdaja, začasna ukinitev in preklic dovoljenj za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja
Člen 253b
1. Zahtevki za dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja se vložijo z uporabo obrazca zahtevka iz Priloge 67 ali ustrezne elektronske oblike.
2. Kadar carinski organ izdajatelj ugotovi, da zahtevek ne vsebuje vseh zahtevanih podrobnosti, vložnika v tridesetih koledarskih dneh od prejema zahtevka pozove, naj predloži vse ustrezne informacije in to zahtevo utemelji.
3. Zahtevek se ne sprejme, če:
(a) ni v skladu z odstavkom 1;
(b) ni bil predložen pristojnim carinskim organom;
(c) je bil vložnik obsojen za resno kaznivo dejanje, povezano z njegovo gospodarsko dejavnostjo;
(d) je vložnik v času predložitve zahtevka v stečajnem postopku.
4. Pred izdajo dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja carinski organi revidirajo vložnikovo evidenco, razen če je mogoče uporabiti rezultate predhodne revizije.
Člen 253c
1. Dovoljenje za poenostavljen postopek prijavljanja se izda, če so izpolnjeni pogoji in merila iz člena 14h, razen točke (c) odstavka 1, točk (d), (e) in (g) člena 14i in člena 14j.
Dovoljenje za postopek hišnega carinjenja se izda, če so izpolnjeni pogoji in merila iz člena 14h, razen točke (c) odstavka 1, člena 14i in člena 14j.
Za izdajo dovoljenj iz prvega in drugega pododstavka carinski organi uporabljajo člen 14a(2) in obrazec za dovoljenje določen v Prilogi 67.
2. Kadar je vložnik imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), se šteje, da so pogoji in merila iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni.
Člen 253d
1. Carinski organ izdajatelj začasno ukine dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, kadar:
(a) se ugotovi neskladnost s pogoji in merili iz člena 253c(1);
(b) carinski organi upravičeno domnevajo, da je bilo storjeno dejanje, ki se kazensko preganja in je povezano s kršenjem carinskih predpisov s strani imetnika dovoljenja ali druge osebe iz točk (a), (b) ali (d) člena 14h(1).
Vendar se lahko v primeru iz točke (b) prvega pododstavka tega člena, carinski organ izdajatelj odloči, da se dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja začasno ne ukine, če meni, da je kršitev zanemarljiva glede na število ali obseg carinskih operacij in ne povzroča dvomov v zvezi z dobro vero imetnika dovoljenja.
Pred sprejetjem odločitve carinski organ izdajatelj sporoči svoje ugotovitve imetniku dovoljenja. Imetnik dovoljenja ima pravico, da uredi situacijo in/ali izrazi svoje stališče v tridesetih koledarskih dneh od datuma sporočila.
2. Če imetnik dovoljenja ne uredi situacije iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 v tridesetih koledarskih dneh, carinski organ izdajatelj imetnika dovoljenja obvesti, da se dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja začasno ukine za obdobje tridesetih koledarskih dni, s čimer mu omogoči, da sprejme potrebne ukrepe za ureditev situacije.
3. V primerih iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 carinski organ izdajatelj začasno ukine dovoljenje do konca sodnega postopka. O tem obvesti imetnika dovoljenja.
4. Kadar imetnik dovoljenja ne more urediti situacije v tridesetih koledarskih dneh, vendar predloži dokaze, da je pogoje mogoče izpolniti, če se obdobje začasne ukinitve podaljša, carinski organ izdajatelj začasno ukine dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja za nadaljnjih trideset koledarskih dni.
5. Začasna ukinitev dovoljenja ne vpliva na carinske postopke, ki so se začeli že pred datumom začasne ukinitve in se še niso končali.
Člen 253e
1. Kadar imetnik dovoljenja v skladu z zahtevami carinskega organa izdajatelja sprejme potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki morajo biti izpolnjena za dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, carinski organ izdajatelj prekliče začasno ukinitev ter o tem obvesti imetnika dovoljenja. Začasna ukinitev se lahko prekliče pred iztekom roka iz člena 253d(2) ali (4).
2. Če imetnik dovoljenja v obdobju začasne ukinitve iz člena 253d(2) ali (4) ne sprejme potrebnih ukrepov, se uporabi člen 253g.
Člen 253f
1. Kadar imetnik dovoljenja začasno ne more izpolnjevati nobenih pogojev in meril za dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, lahko zaprosi za začasno ukinitev dovoljenja. V takšnih primerih imetnik dovoljenja to sporoči carinskemu organu izdajatelju, pri tem pa navede datum, ko bo spet lahko izpolnjeval pogoje in merila. Carinskemu organu izdajatelju sporoči tudi kakršne koli načrtovane ukrepe in njihov časovni okvir.
2. Če imetniku dovoljenja v obdobju, ki ga je navedel v svojem obvestilu, ne uspe urediti situacije, lahko carinski organ izdajatelj odobri razumno podaljšanje tega obdobja, če je imetnik dovoljenja ravnal v dobri veri.
Člen 253g
Brez poseganja v člen 9 zakonika in člen 4 te uredbe carinski organ izdajatelj prekliče dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja v naslednjih primerih:
(a) kadar imetnik dovoljenja ne uredi situacije iz členov 253d(2) in 253f(1);
(b) kadar je imetnik dovoljenja ali druga oseba iz točk (a), (b) ali (d) člena 14h(1) resno ali večkrat kršila carinske predpise in nima več možnosti pritožbe na sodišču;
(c) na zahtevo imetnika dovoljenja.
Vendar se lahko v primeru iz točke (b) prvega pododstavka carinski organ izdajatelj odloči, da se dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo ali postopka hišnega carinjenja ne prekliče, če meni, da so kršitve zanemarljive glede na število ali obseg carinskih operacij in ne povzročajo dvomov v zvezi z dobro vero imetnika dovoljenja.
POGLAVJE 1A
Enotno dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja
Oddelek 1
Postopek za vložitev zahtevkov
Člen 253h
1. Zahtevek za enotno dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja se predloži enemu izmed carinskih organov iz člena 14d(1) in (2).
Kadar pa se dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja zahteva v okviru ali po vložitvi zahtevka za enotno dovoljenje za posebno uporabo ali za carinski postopek z ekonomskim učinkom, se uporabljajo člen 292(5) in (6) ali člena 500 in 501.
2. Če se del zadevne evidence in dokumentacije hrani v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil vložen zahtevek, vložnik ustrezno izpolni polja 5a, 5b in 7 obrazca za zahtevek iz Priloge 67.
3. Vložnik zagotovi lahko dostopno osrednjo točko ali imenuje kontaktno osebo v upravi vložnika v državi članici, v kateri je bil vložen zahtevek, da zagotovi carinskim organom vse podatke, potrebne za ugotavljanje skladnosti z zahtevami za izdajo enotnega dovoljenja.
4. Vložniki predložijo carinskim organom, kolikor je mogoče, potrebne podatke v elektronski obliki.
5. Do uvedbe sistema elektronske obdelave podatkov med vključenimi državami članicami, ki je potreben za namene ustreznega carinskega postopka, lahko carinski organi izdajatelji zavrnejo zahtevke, predložene v skladu z odstavkom 1, če bi enotno dovoljenje ustvarilo nesorazmerne upravne stroške.
Člen 253i
1. Države članice Komisiji sporočijo seznam carinskih organov iz člena 253h(1), pri katerih je treba vložiti zahtevke, in kakršne koli poznejše spremembe seznama. Komisija te podatke objavi na internetu. Ti organi so tudi carinski organi izdajatelji enotnih dovoljenj za poenostavljeno deklaracijo in postopek hišnega carinjenja.
2. Države članice imenujejo osrednji urad, odgovoren za izmenjavo informacij med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo, in o tem obvestijo Komisijo.
Oddelek 2
Postopek izdaje
Člen 253j
1. Kadar se vloži zahtevek za enotno dovoljenje za poenostavljeno deklaracijo ali postopek hišnega carinjenja, carinski organ izdajatelj drugim zadevnim carinskim organom da na voljo naslednje informacije:
(a) zahtevek;
(b) osnutek dovoljenja;
(c) vse potrebne informacije za izdajo dovoljenja.
Informacije se dajo na voljo z uporabo komunikacijskega sistema iz člena 253m, ko je sistem na voljo.
2. Carinski organ izdajatelj da na voljo informacije iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 v okviru naslednjih rokov:
(a) v 30 koledarskih dneh, če je bila vložniku že odobrena poenostavljena deklaracija ali postopek hišnega carinjenja ali potrdilo AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1);
(b) v 90 koledarskih dneh v vseh drugih primerih.
Kadar carinski organ izdajatelj ne more izpolniti navedenih rokov, se lahko podaljšajo za nadaljnjih 30 koledarskih dni. V takšnih primerih carinski organ izdajatelj vložnika še pred iztekom navedenih rokov obvesti o razlogih za podaljšanje.
Roki začnejo teči na dan, ko je carinski organ izdajatelj prejel vse potrebne informacije iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1. Carinski organ izdajatelj vložnika obvesti, da je bil zahtevek sprejet, ter navede datum, ko začne zadevni rok teči.
3. Do 31. decembra 2009 se najdaljši obdobji 30 ali 90 koledarskih dni iz prvega pododstavka odstavka 2 nadomestita z 90 oziroma 210 koledarskimi dnevi.
Člen 253k
1. Carinski organ izdajatelj države članice, v kateri je bil vložen zahtevek, in carinski organi drugih držav članic, ki so vključeni v postopek vložitve zahtevka za enotno dovoljenje, sodelujejo pri vzpostavitvi operativnih in poročevalskih zahtev, vključno s kontrolnim načrtom za nadzor carinskega postopka, ki poteka v okviru enotnega dovoljenja. Vendar pa podatki, ki jih je treba izmenjati za namene carinskega(-ih) postopka(-ov) med zadevnimi carinskimi organi, ne smejo presegati podatkov iz Priloge 30A.
2. Carinski organi drugih držav članic, ki jih zadeva enotno dovoljenje, za katero je bil vložen zahtevek, carinskemu organu izdajatelju sporočijo vse ugovore v tridesetih koledarskih dneh od datuma prejema osnutka dovoljenja. Če je za to obvestilo potreben dodaten čas, se to čim prej in v vsakem primeru v tem roku sporoči carinskemu organu izdajatelju. Ta dodatni rok se lahko podaljša za največ trideset koledarskih dni. V primeru odobritve podaljšanja carinski organ izdajatelj vložnika obvesti o podaljšanju roka.
Kadar se sporočijo pripombe in soglasje med carinskimi organi ni doseženo v tem roku, se zahtevek zavrne glede na obseg pripomb, ki so bile dane.
Če carinski organ, s katerim se posvetuje, ne odgovori v roku(-ih) iz prvega pododstavka, lahko carinski organ izdajatelj na odgovornost carinskega organa, s katerim se posvetuje, sklepa, da ne obstaja noben ugovor v zvezi z izdajo takega dovoljenja.
3. Pred delno ali popolno zavrnitvijo zahtevka carinski organ izdajatelj sporoči razloge za svojo odločitev vložniku, ki ima možnost izraziti svoje stališče v tridesetih koledarskih dneh od datuma, ko je bilo izvedeno sporočilo.
Člen 253l
1. Kadar zahtevek za enotno dovoljenje vloži vložnik, ki je imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), se dovoljenje izda, ko se organizira potrebna izmenjava informacij med:
(a) vložnikom in carinskim organom izdajateljem;
(b) organom izdajateljem in drugimi carinskimi organi, ki jih zadeva enotno dovoljenje, za katerega je bil vložen zahtevek.
Kadar vložnik ni imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), se dovoljenje izda, ko se carinski organ izdajatelj prepriča, da bo vložnik lahko izpolnil pogoje in merila za dovoljenje iz členov 253, 253a in 253c, in ko je organizirana potrebna izmenjava informacij iz prvega pododstavka tega odstavka.
2. Carinski organ izdajatelj po tem, ko prejme soglasje ali ne prejme nobenih utemeljenih ugovorov od drugih zadevnih carinskih organov, izda dovoljenje v skladu z obrazcem za dovoljenje iz Priloge 67 v tridesetih koledarskih dneh po preteku obdobij iz člena 253k(2) ali (3).
Carinski organ izdajatelj da dovoljenje na voljo carinskim organom v sodelujočih državah članicah z uporabo informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 253m takoj, ko je ta sistem na voljo.
3. Enotna dovoljenja za poenostavljeno deklaracijo in postopek hišnega carinjenja se priznajo v vseh državah članicah, navedenih v polju 10 ali polju 11 ali v obeh poljih dovoljenja, kot je primerno.
Oddelek 3
Izmenjava informacij
Člen 253m
1. Za izmenjavo informacij in sporočanje med carinskimi organi ter za obveščanje Komisije in gospodarskih subjektov se uporablja elektronski informacijski in komunikacijski sistem, ki ga določijo Komisija in carinski organi z medsebojnim dogovorom, potem ko je vzpostavljen. Informacije, ki se posredujejo gospodarskim subjektom, so omejene na nezaupne podatke, opredeljene v točki 16 naslova II pojasnjevalnih opomb k obrazcu za zahtevek za poenostavljene postopke iz Priloge 67.
2. Komisija in carinski organi z uporabo sistema iz odstavka 1 izmenjujejo, hranijo in dostopajo do naslednjih informacij:
(a) podatki o zahtevkih;
(b) informacije, ki so potrebne za postopek izdaje;
(c) enotna dovoljenja, izdana za postopke iz člena 1(13) in (14), ter, kadar je primerno, podatki o njihovi spremembi, začasni ukinitvi in preklicu;
(d) rezultati ponovne ocene v skladu s členom 253(8).
3. Komisija in države članice lahko javnosti prek interneta razkrijejo seznam enotnih dovoljenj ter nezaupne podatke iz točke 16 naslova II pojasnjevalnih opomb k obrazcu za zahtevek za poenostavljene postopke iz Priloge 67 s predhodnim soglasjem imetnika dovoljenja. Seznam se posodablja.
POGLAVJE 2
Deklaracija za sprostitev blaga v prosti promet
Oddelek 1
Nepopolna deklaracija
Člen 254
Če deklarant tako zahteva, carinski organi lahko sprejmejo deklaracije za sprostitev v prosti promet, ki ne vsebujejo vseh podrobnosti iz Priloge 37.
Vendar te deklaracije vsebujejo vsaj podrobnosti za nepopolno deklaracijo iz Priloge 30A.
Člen 255
1. Deklaracijam za sprostitev v prosti promet, ki jih carinski organi na zahtevo deklaranta lahko sprejmejo, kljub temu da jim niso priloženi vsi predpisani dokumenti, morajo biti priloženi vsaj tisti dokumenti, katerih predložitev je potrebna za sprostitev blaga v prosti promet.
2. Z odstopanjem od določb odstavka 1 se carinska deklaracija, ki ji niso priloženi vsi dokumenti, s predložitvijo katerih se pogojuje sprostitev v prosti promet, lahko sprejme takoj, ko se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
(a) zadevni dokument obstaja in je veljaven;
(b) ta dokument ni mogel biti priložen deklaraciji zaradi razlogov, na katere carinski deklarant ni mogel vplivati; in da
(c) bi zamuda pri sprejemu carinske deklaracije preprečila sprostitev blaga v prosti promet ali povzročila zaračunanje dajatve po višji stopnji.
Podatki, ki se nanašajo na manjkajoče dokumente, morajo biti vsekakor navedeni na deklaraciji.
Člen 256
1. Rok, ki ga carinski organi deklarantu odobrijo za predložitev manjkajočih navedb ali dokumentov ob sprejemu deklaracije, ne sme biti daljši od enega meseca, ki se šteje od dneva prejema deklaracije.
Kadar imajo glede dokumenta, potrebnega za uporabo znižane stopnje uvozne dajatve ali stopnje nič, carinski organi dober razlog za prepričanje, da je blago, zajeto v nepopolni deklaraciji, lahko upravičeno do take znižane stopnje dajatve ali stopnje nič, se na deklarantovo zahtevo, če je utemeljena z okoliščinami, lahko za predložitev dokumenta odobri rok, ki je daljši od predvidenega v prvem pododstavku. Ta rok ne sme presegati štirih mesecev od dneva sprejetja deklaracije. Ni ga mogoče podaljšati.
Če gre za predložitev manjkajočih navedb ali dokumentov v zvezi s carinsko vrednostjo, lahko carinski organi, kolikor je to nujno potrebno, določijo daljši rok ali podaljšajo predhodno določeni rok. Pri odobrenem celotnem obdobju je treba upoštevati predpisane veljavne roke.
2. Če se za blago, sproščeno v prosti promet v okviru tarifne kvote, uporablja znižana ali nična stopnja uvoznih dajatev ali če ni bila ponovno uvedena običajna uvozna dajatev v okviru tarifnih zgornjih meja ali drugih preferencialnih tarifnih ukrepov, se lahko ugodnosti tarifne kvote ali preferencialnih tarifnih ukrepov odobrijo šele potem, ko se carinskemu organu predloži dokument, od katerega je odvisna uporaba znižane ali nične stopnje. Dokument je treba vsekakor predložiti:
— preden je tarifna kvota izčrpana, ali
— v drugih primerih, pred datumom, ko se z ukrepom Skupnosti ponovno uvedejo običajne uvozne dajatve.
3. Ob upoštevanju odstavkov 1 in 2 se lahko dokument, s predložitvijo katerega se pogojuje odobritev znižane uvozne dajatve ali stopnje „nič“, predloži po izteku obdobja, za katero je bila določena ta znižana uvozna dajatev ali stopnja „nič“, če je bila deklaracija, ki se nanaša na zadevno blago, sprejeta pred tem datumom.
Člen 257
1. Sprejem nepopolne carinske deklaracije ne more preprečiti ali odložiti prepustitve blaga, ki se nanaša na to deklaracijo, če prepustitvi sicer nič ne nasprotuje. Brez poseganja v določbe člena 248 se prepustitev opravi v skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 5.
2. Če naknadna predložitev manjkajoče navedbe iz deklaracije ali dokumenta ob njenem prejemu ne more vplivati na višino dajatev, ki se zaračunajo za blago, na katero se nanaša ta deklaracija, carinski organi takoj vknjižijo znesek teh dajatev, ki se določi na podlagi običajnih pogojev.
3. Če v skladu z določbami člena 254 deklaracija vsebuje začasno navedbo vrednosti, carinski organi:
— takoj vknjižijo znesek dajatev, izračunanih na podlagi te navedbe,
— po potrebi zahtevajo predložitev zavarovanja v višini razlike med tem zneskom in zneskom, ki bi se lahko nazadnje zaračunal za blago.
4. Če v primerih, ki niso navedeni v odstavku 3, naknadna predložitev manjkajoče navedbe iz deklaracije ali dokumenta ob njenem prejemu lahko vpliva na višino dajatev, ki se zaračunajo za blago, na katero se nanaša deklaracija, se ravna takole:
(a) če naknadna predložitev manjkajoče navedbe ali dokumenta lahko povzroči uporabo znižane dajatve, carinski organi:
— takoj vknjižijo znesek dajatev, izračunanih na podlagi te znižane dajatve,
— zahtevajo predložitev zavarovanja v višini razlike med tem zneskom in tistim, ki bi izhajal iz uporabe dajatev za to blago, izračunanih na podlagi običajne stopnje;
(b) če naknadna predložitev manjkajoče navedbe ali dokumenta lahko povzroči odobritev popolne oprostitve plačila dajatev, carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja za morebitno zaračunanje zneska dajatev, izračunanega po običajni stopnji.
5. Brez poseganja v kakršne koli morebitne naknadne spremembe, predvsem zaradi dokončne določitve carinske vrednosti, lahko carinski deklarant namesto predložitve zavarovanja, zahteva, da se takoj vknjiži:
— če se uporablja druga alinea odstavka 3 ali druga alinea odstavka 4(a), znesek dajatev, ki bi se lahko nazadnje zaračunal za blago,
— pri uporabi odstavka 4(b) pa znesek dajatev, izračunanih po običajni stopnji.
Člen 258
Če do poteka roka iz člena 256 deklarant ni predložil podatkov, ki so potrebni za dokončno določitev carinske vrednosti blaga, oziroma ni predložil manjkajoče navedbe ali dokumenta, carinski organi nemudoma vknjižijo kot dajatve, ki se uporabljajo za zadevno blago, znesek zavarovanja, predloženega v skladu z določbami druge alinee člena 257(3) ali druge alinee člena 257(4)(a) ali člena 257(4)(b).
Člen 259
Deklarant lahko nepopolno deklaracijo, ki so jo carinski organi sprejeli v skladu s členi 254 do 257, dopolni ali s soglasjem carinskih organov nadomesti z drugo carinsko deklaracijo, ki ustreza pogojem iz člena 62 zakonika.
V obeh primerih se kot odločilni datum za določitev dajatev, ki se po potrebi zaračunajo, in uporabo drugih predpisov o sprostitvi blaga v prosti promet šteje datum prejema nepopolne deklaracije.
Oddelek 2
Poenostavljeni postopek prijavljanja
Člen 260
1. ►M32 Vložnik ◄ lahko na podlagi pisnega zahtevka, ki vsebuje vse potrebne podatke, pod pogoji in v skladu s postopki iz členov 261 in 262 predloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v poenostavljeni obliki, ko se blago predloži carini.
2. Taka poenostavljena deklaracija vsebuje vsaj podrobnosti, ki so za poenostavljeno uvozno deklaracijo določeni v Prilogi 30A.
3. Če okoliščine to dovoljujejo, lahko carinski organi odobrijo, da zahtevo za sprostitev v prosti promet iz druge alinee odstavka 2 nadomesti splošna zahteva, ki zajema operacije za sprostitev v prosti promet, opravljene v danem obdobju. Dovoljenje na podlagi splošne zahteve je treba zabeležiti v komercialnem ali upravnem dokumentu, ki se mora predložiti v skladu z odstavkom 1.
4. Poenostavljeni deklaraciji morajo biti priloženi vsi dokumenti, s predložitvijo katerih se po potrebi pogojuje sprostitev v prosti promet. Uporablja se člen 255(2).
5. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 278.
Člen 261
1. Dovoljenje za uporabo poenostavljenega postopka prijavljanja se izda vložniku, če so izpolnjeni pogoji in merila iz členov 253, 253a, 253b in 253c.
2. Kadar je vložnik imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), carinski organ izdajatelj izda dovoljenje, ko se organizira potrebna izmenjava informacij med vložnikom in carinskim organom izdajateljem. Šteje se, da so izpolnjeni vsi pogoji in merila iz odstavka 1 tega člena.
Člen 262
1. Dovoljenje iz člena 260 vključuje naslednje podrobnosti:
(a) carinski(-e) urad(-e), ki je(so) pristojen(-ni) za sprejemanje poenostavljenih deklaracij;
(b) blago, za katero se uporablja;
(c) sklic na zavarovanje, ki ga mora zadevna oseba zagotoviti za pokritje morebitnega carinskega dolga.
Dovoljenje določa tudi obliko in vsebino dopolnilnih deklaracij in roke, v katerih je treba te predložiti v ta namen imenovanemu carinskemu organu.
2. Carinski organi lahko opustijo predložitev dopolnilne deklaracije, če se poenostavljena deklaracija nanaša na blago, katerega vrednost je nižja od statističnega praga, predvidenega v veljavnih predpisih Skupnosti, in če poenostavljena deklaracija že vsebuje vse navedbe, potrebne za sprostitev v prosti promet.
Oddelek 3
Prijavljanje na podlagi knjigovodskih vpisov
Člen 263
Dovoljenje za uporabo hišnega carinjenja se lahko v skladu s pogoji in postopki iz členov 264, 265 in 266 izda vsaki osebi, ki želi, da se postopek sprostitve blaga v prosti promet opravi v njenih lastnih prostorih ali na drugih krajih iz člena 253, in ki carinskim organom za to predloži pisni zahtevek z vsemi potrebnimi podatki za podelitev dovoljenja:
— za blago, ki je predmet skupnostnega tranzitnega postopka ali skupnega tranzitnega postopka in za katero je navedena oseba v skladu s ►M19 členi 406, 407 in 408 ◄ upravičena do poenostavljenih postopkov pri namembnem carinskem uradu;
— brez poseganja v člen 278 za blago, ki je bilo predhodno prepuščeno v postopek z ekonomskim učinkom,
— za blago, ki je bilo po predložitvi carinskim organom v skladu s členom 40 zakonika prepeljano v te prostore ali na te kraje v skladu s tranzitnim postopkom, ki ni naveden v prvi alinei,
— za blago, ki je bilo pripeljano na carinsko območje Skupnosti, vendar v skladu s členom 41(b) zakonika ni zavezano predložitvi na carinskem uradu.
Člen 264
1. Dovoljenje za uporabo postopka hišnega carinjenja se izda vložniku, če so izpolnjeni pogoji in merila iz členov 253, 253a, 253b in 253c.
2. Kadar je vložnik imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), carinski organ izdajatelj izda dovoljenje, ko se organizira potrebna izmenjava informacij med vložnikom in carinskim organom izdajateljem. Šteje se, da so izpolnjeni vsi pogoji in merila iz odstavka 1 tega člena.
▼M32 —————
Člen 266
1. Da bi carinskim organom omogočili, da se prepričajo o pravilnem vodenju postopkov, imetnik dovoljenja, navedenega v členu 263:
(a) v primerih, navedenih v prvi in tretji alinei člena 263:
(i) kadar se blago sprosti v prosti promet ob svojem prihodu na kraj, določen v ta namen:
— pravilno obvesti carinske organe o tem prihodu v obliki in na način, ki ga ti organi opredelijo, da bi se pridobila sprostitev blaga, in
— vpiše blago v svoje evidence;
(ii) kadar je pred sprostitvijo v prosti promet blago začasno skladiščeno v pomenu člena 50 zakonika na istem kraju, pred potekom roka, določenega po členu 49 zakonika:
— pravilno obvesti carinske organe v obliki in na način, ki ga ti organi opredelijo, o svoji želji, naj se blago sprosti v prosti promet, da bi se pridobila sprostitev blaga, in
— vpiše blago v svoje evidence;
(b) v primerih, navedenih v drugi alinei člena 263:
— pravilno obvesti carinske organe v obliki in na način, ki ga ti organi opredelijo, o svoji želji, naj se blago sprosti v prosti promet, da bi se pridobila sprostitev blaga, in
— vpiše blago v svoje evidence.
Obvestilo, navedeno v prvi alinei, se ne zahteva, kadar je bilo blago, ki naj se sprosti v prosti promet, že dano v postopek carinskega skladiščenja v skladišču vrste D;
(c) v primerih, navedenih v četrti alinei člena 263, ob prihodu blaga na kraj, določen v ta namen:
— vpiše blago v svoje evidence;
(d) dá carinskim organom od časa vpisa v evidence, navedenega v točkah (a), (b) in (c), na voljo vse dokumente, katerih predložitev se zahteva za uporabo določb, ki urejajo sprostitev v prosti promet.
2. Če s tem preverjanje pravilnosti postopkov ni ovirano, lahko carinski organi:
(a) dovoli, da se obvestilo, navedeno v točkah (a) in (b) odstavka 1, izvede, kakor hitro prihod blaga postane neizbežen;
(b) v nekaterih posebnih okoliščinah, ki jih upravičujeta narava zadevnega blaga in pospešeni tempo postopkov, dovolijo, da imetniku dovoljenja ni treba sporočati pristojnemu carinskemu uradu vsakega prispetja blaga, pod pogojem, da imetnik dovoljenja temu carinskemu uradu predloži vse podatke, ki mu omogočajo, da lahko po potrebi izvaja svojo pravico pregleda blaga.
V tem primeru se vpis blaga v evidence udeleženega šteje za prepustitev blaga.
3. Vpis v evidence iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 se lahko nadomesti s kakršno koli drugo formalnostjo, ki jo zahtevajo carinski organi in pomeni podobno jamstvo. Ta vpis vsebuje datum, ko se opravi, in vsaj podrobnosti predvidene za deklaracijo v okviru postopka hišnega carinjenja iz Priloge 30A.
Člen 267
Dovoljenje iz člena 263 predpisuje praktične podrobnosti izvajanja postopka in določa zlasti:
— blago, na katero se nanaša,
— obliko obveznosti iz člena 266 in navedbo zavarovanja, ki ga mora udeleženi predložiti,
— rok za prepustitev blaga,
— rok, v katerem je treba vložiti dopolnilno carinsko deklaracijo pri za to pristojnem carinskem uradu,
— pogoje, v katerih se za blago po potrebi predložijo splošne, periodične ali zbirne deklaracije.
POGLAVJE 3
Prijavljanje za carinski postopek z ekonomskim učinkom
Oddelek 1
Vnos blaga v carinski postopek z ekonomskim učinkom
Pododdelek 1
Vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja
A.
Nepopolna deklaracija
Člen 268
1. Če deklarant tako zahteva carinski urad vstopa lahko sprejme deklaracije za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja, ki ne vsebujejo vseh podrobnosti iz Priloge 37.
Vendar te deklaracije vsebujejo vsaj podrobnosti za nepopolno deklaracijo iz Priloge 30A.
2. Členi 255, 256 in 259 se smiselno uporabljajo.
3. Ta člen se ne uporablja za deklaracije za vnos kmetijskih izdelkov Skupnosti iz ►M20 člena 524 ◄ v postopek.
B.
Poenostavljeni postopek prijavljanja
Člen 269
1. Dovoljenje za uporabo poenostavljenega postopka prijavljanja se izda vložniku, če so izpolnjeni pogoji in merila iz členov 253, 253a, 253b, 253c in 270.
2. Če se ta postopek uporablja za carinsko skladišče tipa D, mora poenostavljena deklaracija vsebovati tudi tako natančne podatke o naravi blaga, da omogočajo takojšnjo in nedvoumno uvrstitev blaga, in carinsko vrednost blaga.
3. Postopek iz odstavka 1 se ne uporablja za skladišča vrste F ali za začetek postopka za kmetijske proizvode Skupnosti iz ►M20 člena 524 ◄ v skladiščih katere koli vrste.
4. Postopek, naveden v drugi alinei odstavka 1, se uporablja za skladišča vrste B, vendar če ni mogoče uporabiti trgovinskega dokumenta. Če upravna listina ne vsebuje vseh navedb iz Priloge 37, naslov I(B), jih je treba navesti na spremljajočem zahtevku.
Člen 270
1. Zahtevek iz člena 269(1) se mora predložiti v pisni obliki in vsebovati vse podatke, potrebne za izdajo dovoljenja.
Če okoliščine to dopuščajo, se lahko zahtevek iz člena 269(1) nadomesti s splošno zahtevo, ki zajema vse, v danem obdobju opravljene operacije.
V tem primeru se zahtevek vloži v skladu s pogoji, določenimi v ►M20 členih 497, 498 in 499 ◄ , in predloži skupaj z zahtevkom za odobritev vodenja carinskega skladišča ali v obliki zahtevka za spremembo prvotnega dovoljenja pri carinskem organu, ki je izdal dovoljenje za postopek.
▼M32 —————
5. Kadar je vložnik imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), carinski organ izdajatelj izda dovoljenje, ko se organizira potrebna izmenjava informacij med vložnikom in carinskim organom izdajateljem. Šteje se, da so izpolnjeni vsi pogoji in merila iz odstavka 1 tega člena.
Člen 271
Dovoljenje iz člena 269(1) določa posebna pravila za izvajanje postopka, vključno s carinskim(-i) uradom(-i) za vnos v postopek.
Dopolnilna deklaracija ni potrebna.
C.
Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja
Člen 272
1. Dovoljenje za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja se izda vložniku, če so izpolnjeni pogoji in merila iz odstavka 2 in členov 253, 253a, 253b, 253c in 274.
2. Postopek hišnega carinjenja se ne uporablja za skladišča tipa B in F in tudi ne za vnos blaga v carinski postopek za kmetijske proizvode Skupnosti iz ►M20 člena 524 ◄ v skladišču kakršnega koli tipa.
3. Člen 270 se uporablja smiselno.
Člen 273
1. Da lahko carinski organi zagotovijo pravilnost izvajanja operacij, mora imetnik dovoljenja takoj po prispetju blaga na kraj, določen v ta namen:
(a) sporočiti nadzornemu carinskemu uradu prihod blaga v obliki in na način, ki ga ta določi;
(b) opraviti vpise v evidence blaga;
(c) dati nadzornemu carinskemu uradu na razpolago vse dokumente v zvezi s prepustitvijo blaga v postopek.
Vpis v evidence blaga iz točke (b) mora vsebovati vsaj nekatere navedbe, ki se v trgovinski praksi uporabljajo za prepoznavanje blaga, vključno z njegovo količino.
2. Uporablja se člen 266(2).
Člen 274
Dovoljenje iz člena 272(1) predpisuje praktične podrobnosti izvajanja postopka in določa zlasti:
— blago, na katero se nanaša,
— obliko obveznosti iz člena 273,
— trenutek prepustitve blaga.
Vložitev dopolnilne carinske deklaracije ni potrebna.
Pododdelek 2
Vnos v postopek aktivnega oplemenitenja, predelavo pod carinskim nadzorom ali začasni uvoz
A.
Nepopolna deklaracija
Člen 275
1. Če deklarant tako zahteva carinski urad vstopa lahko sprejme deklaracije za predložitev blaga v carinski postopek z gospodarskim učinkom, razen pasivnega oplemenitenja ali carinskega skladiščenja, ki ne vsebujejo vseh podatkov iz Priloge 37 ali jim niso priloženi nekateri dokumenti iz člena 220.
Vendar te deklaracije vsebujejo podrobnosti za nepopolno izvozno deklaracijo iz Priloge 30A.
2. Členi 255, 256 in 259 se smiselno uporabljajo.
3. Prav tako se v primerih začetka postopka aktivnega oplemenitenja (sistem povračila) smiselno uporabljata člena 257 in 258.
B.
Poenostavljeni postopek prijavljanja in prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja
Člen 276
Določbe členov 260 do 267 in člena 270 se smiselno uporabljajo za blago, ki se prijavi za začetek postopka z ekonomskim učinkom iz tega pododdelka.
Pododdelek 3
Blago, ki se prijavi za pasivno oplemenitenje
Člen 277
Določbe členov 279 do 289, ki se uporabljajo za blago, prijavljeno za izvoz, se smiselno uporabljajo za blago, prijavljeno za izvoz v okviru postopka pasivnega oplemenitenja.
Pododdelek 4
Skupne določbe
Člen 277a
Kadar ista oseba dobi dve ali več dovoljenj za carinski postopek z ekonomskim učinkom in se en postopek zaključi z vnosom blaga v drug postopek po postopku hišnega carinjenja, ni treba zahtevati dodatne deklaracije.
Oddelek 2
Zaključek carinskega postopka z ekonomskim učinkom
Člen 278
1. Za zaključek postopka z ekonomskim učinkom, razen postopkov pasivnega oplemenitenja in carinskega skladiščenja, se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz. Pri ponovnem izvozu se smiselno uporabljajo določbe členov 279 do 289.
2. V primerih sprostitve blaga v prosti promet v okviru postopka pasivnega oplemenitenja se lahko uporabijo poenostavljeni postopki, predvideni v členih 254 do 267.
3. Za zaključek postopka carinskega skladiščenja se lahko dovoli uporaba poenostavljenih postopkov, predvidenih za sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz.
Vendar:
(a) za blago, ki je bilo dano v postopek v carinskem skladišču tipa F, ni mogoče dovoliti nobenega poenostavljenega postopka;
(b) se lahko za blago, ki je bilo dano v postopek v carinskem skladišču tipa B, dovoli le uporaba nepopolnih deklaracij ali poenostavljeni postopek prijavljanja;
(c) izdaja dovoljenja za carinsko skladišče tipa D vključuje tudi avtomatsko uporabo postopka prijavljanja blaga na podlagi hišnega carinjenja za sprostitev blaga v prosti promet.
Vendar se ta postopek ne more uporabiti, če želi udeleženi zahtevati uporabo podlag za izračun dajatev, ki se ne morejo preveriti brez pregleda blaga. V tem primeru se lahko dovolijo drugi postopki, ki vključujejo predložitev blaga carinskemu organu;
(d) se noben poenostavljen postopek ne more uporabljati za kmetijske proizvode Skupnosti iz člena 524, dane v postopek carinskega skladiščenja.
POGLAVJE 4
Prijavljanje za izvoz
Člen 279
Izvozne formalnosti iz členov 786 do 796e se lahko poenostavijo v skladu s tem poglavjem.
Oddelek 1
Nepopolna deklaracija
Člen 280
1. Če deklarant tako zahteva carinski urad izvoza lahko sprejme izvozne deklaracije, ki ne vsebujejo vseh podrobnosti iz Priloge 37.
Vendar te deklaracije vsebujejo vsaj podrobnosti za nepopolno izvozno deklaracijo iz Priloge 30A.
Kadar je treba za blago plačati izvozne dajatve ali se zanj uporablja kateri koli drugi ukrep, ki ga določa skupna kmetijska politika, izvozne deklaracije vsebujejo vse zahtevane informacije, ki so potrebne za uporabo takšnih dajatev ali ukrepov.
2. Členi 255 do 259 se smiselno uporabljajo za izvozne deklaracije.
Člen 281
1. Kadar se uporabi člen 789, se lahko dopolnilna deklaracija vloži pri carinskem uradu, ki je pristojen v kraju, v katerem ima izvoznik svoj sedež.
2. Kadar ima podizvajalec sedež v drugi državi članici kot izvoznik, se odstavek 1 uporablja samo, kadar se zahtevani podatki izmenjujejo elektronsko v skladu s členom 4d.
3. V nepopolni izvozni deklaraciji je naveden carinski urad, pri katerem se vloži dopolnilna deklaracija. Carinski urad, ki je prejel nepopolno izvozno deklaracijo, podatke o njej posreduje carinskemu uradu, kjer je vložena dopolnilna deklaracija, kot jo določa odstavek 1.
4. V primerih iz odstavka 2 carinski urad, ki je prejel dopolnilno deklaracijo, podatke o njej takoj posreduje carinskemu uradu, kjer je vložena nepopolna izvozna deklaracija.
Oddelek 2
Poenostavljeni postopek prijavljanja
Člen 282
1. Dovoljenje za uporabo poenostavljenega postopka prijavljanja se izda v skladu s pogoji in na način, določen v členih 253, 253a, 253b, 253c, 261(2) in, smiselno, v členu 262.
2. Poenostavljena deklaracija vsebuje vsaj podrobnosti, ki so za poenostavljeno deklaracijo določeni v Prilogi 30A.
Členi 255 do 259 se uporabljajo smiselno.
Oddelek 3
Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja
Člen 283
Dovoljenje za prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja se v skladu s pogoji in načinom iz členov 253, 253a, 253b in 253c izda vsaki osebi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvoznik), ki želi izvesti izvozne formalnosti v svojih prostorih oziroma na drugih krajih, ki so jih določili ali odobrili carinski organi.
▼M38 —————
Člen 285
1. Pooblaščeni izvoznik pred odstranitvijo blaga iz krajev, navedenih v členu 283, izpolni naslednji obveznosti:
(a) o tej odstranitvi ustrezno obvesti carinski urad izvoza, tako da vloži poenostavljeno izvozno deklaracijo iz člena 282;
(b) carinskim organom da na voljo vse dokumente, ki se zahtevajo pri izvozu blaga.
2. Pooblaščeni izvoznik lahko namesto poenostavljene izvozne deklaracije vloži popolno izvozno deklaracijo. V tem primeru se opusti zahteva po dopolnilni deklaraciji iz člena 76(2) zakonika.
Člen 285a
1. Carinski organi lahko pooblaščenega izvoznika oprostijo obveznosti vložitve poenostavljene izvozne deklaracije pri carinskem uradu izvoza za vsako odstranitev blaga. Ta izjema se odobri le, če pooblaščeni izvoznik izpolni naslednje pogoje:
(a) carinski urad izvoza obvesti o vsaki odstranitvi, na način in v obliki, kot jo določi ta urad;
(b) carinskim organom pred odstranitvijo blaga iz krajev, navedenih v članu 283, predloži ali da na voljo vse podatke, ki se jim zdijo potrebni za učinkovito analizo tveganja;
(c) blago vpiše v svoje evidence.
Vpis iz točke (c) prvega odstavka se lahko nadomesti s katero koli drugo formalnostjo, ki jo zahtevajo carinski organi in zagotavlja podobno jamstvo. Pri tem vpisu se navede datum, ko se opravi, in potrebne podrobnosti za identifikacijo blaga.
1a. Kadar se uporablja člen 592a ali 592d, lahko carinski organi gospodarskemu subjektu dovolijo, da nemudoma v svoje evidence vpiše vsako izvozno operacijo in o vseh carinskemu uradu izdajatelju redno poroča z dopolnilno deklaracijo, in sicer v roku do enega meseca po tistem, ko je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti. Takšno dovoljenje se lahko izda pod naslednjimi pogoji:
(a) gospodarski subjekt uporablja dovoljenje le za blago, za katero ne veljajo prepovedi in omejitve;
(b) gospodarski subjekt carinskemu uradu izvoza zagotovi vse informacije, ki se temu uradu zdijo potrebne za izvajanje kontrole blaga;
(c) kadar se carinski urad izvoza razlikuje od carinskega urada izstopa, so se carinski organi strinjali s takšno ureditvijo in so informacije iz točke (b) na voljo tudi carinskemu uradu izstopa.
Kadar se uporablja ureditev iz prvega pododstavka, se vpis blaga v evidence šteje za prepustitev blaga v izvoz in izstop.
2. V nekaterih posebnih okoliščinah, ki jih upravičujeta narava zadevnega blaga in pospešeni tempo izvoznih dejavnosti, lahko carinski organi do 30. junija 2009 pooblaščenega izvoznika izvzamejo iz zahtev iz točk (a) in (b) prvega odstavka, pod pogojem, da carinskemu uradu izvoza predloži vse informacije, ki se mu zdijo potrebne za to, da lahko po potrebi izvaja svojo pravico do pregleda blaga, preden to blago izstopi.
V tem primeru vpis blaga v evidence pooblaščenega izvoznika velja za enakovrednega prepustitvi blaga.
Člen 285b
1. Podatki iz točke (a), prvega pododstavka člena 285a(1) se carinskemu uradu izvoza posredujejo do rokov iz členov 592b in 592c.
2. Vpis v evidence iz točke (c), prvega pododstavka člena 285a(1) vključuje podrobnosti za postopek hišnega carinjenja iz Priloge 30A.
3. Carinski organi zagotovijo, da so izpolnjene zahteve iz členov 796a do 796e.
Člen 286
1. Za preverjanje, da je blago dejansko zapustilo carinsko območje Skupnosti, se kot dokaz uporablja izvod št. 3 enotne upravne listine.
Dovoljenje predvideva, da je treba izvod 3 enotne upravne listine vnaprej overiti.
2. Predhodna overitev se lahko opravi tako, da:
(a) pristojni carinski urad vnaprej odtisne žig v polje A in ga carinski uradnik tega urada podpiše;
(b) pooblaščeni izvoznik odtisne poseben žig po vzorcu iz Priloge 62.
Odtis žiga se lahko na obrazce odtisne vnaprej, če se tiskanje zaupa za to pooblaščeni tiskarni.
3. Pred odpremo blaga pooblaščeni izvoznik izpolniti naslednje zahteve:
(a) izvede postopke iz člena 285 ali 285a;
(b) na vseh spremnih dokumentih ali drugih nosilcih, ki jih nadomeščajo, navede naslednje podatke:
(i) sklicevanje na vpis v svoje evidence;
(ii) datum vpisa v evidence iz točke (i);
(iii) številko dovoljenja;
(iv) ime carinskega urada izdajatelja.
Člen 287
1. Dovoljenje iz člena 283 določa podrobna pravila za izvajanje postopka, in zlasti:
(a) blago, za katero se uporablja;
(b) način, kako se izpolnijo pogoji iz člena 285a(1);
(c) način in trenutek prepustitve;
(d) vsebino kakršnega koli spremnega dokumenta ali nosilca podatkov, ki ga nadomešča, in način njegove potrditve;
(e) postopek za predložitev dopolnilne deklaracije in rok, do katerega mora biti vložena.
Kadar se uporabljajo členi 796a do 796e, se odobri sprostitev iz točke (c), prvega pododstavka v skladu s členom 796b.
2. Dovoljenje mora vsebovati obveznost pooblaščenega izvoznika, da bo sprejel vse potrebne ukrepe za zagotovitev hrambe posebnega žiga oziroma obrazcev, ki vsebujejo odtisnjeni žig carinskega urada izvoza ali odtis posebnega žiga.
Oddelek 4
Skupne določbe k oddelkoma 2 in 3
▼M32 —————
Člen 289
Če se celotna operacija izvoza opravi na ozemlju iste države članice, lahko ta poleg postopkov iz oddelkov 2 in 3 ob upoštevanju politik Skupnosti predvidi druge poenostavitve.
Vendar da deklarant podatke, ki so potrebni za učinkovito analizo tveganja in pregled blaga, carinskim organom na voljo še pred iznosom tega blaga.
DEL II
CARINSKO DOVOLJENA RABA ALI UPORABA
NASLOV I
SPROSTITEV V PROSTI PROMET
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 290
1. Če se skupnostno blago izvozi na podlagi zvezka ATA v skladu s členom 797, se lahko to blago sprosti v prosti promet na podlagi zvezka ATA.
2. V tem primeru carinski urad, kjer se blago sprosti v prosti promet, opravi naslednje formalnosti:
(a) preveri podatke v poljih od „A“ do „G“ kupona ponovnega uvoza;
(b) izpolni talon in polje „H“ kupona ponovnega uvoza;
(c) zadrži kupon ponovnega uvoza.
3. Če se formalnosti za zaključek začasnega izvoza skupnostnega blaga ne opravijo v carinskem uradu, prek katerega je to blago prispelo na carinsko območje Skupnosti, se prevoz blaga iz tegacarinskega urada v carinski urad, kjer se opravijo te formalnosti, opravi brez formalnosti.
POGLAVJE 1a
Določbe, ki se nanašajo na banane
Člen 290a
Za namene prilog 38b in 38c tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) „pooblaščeni tehtalec“ je kateri koli gospodarski subjekt, ki ga carinski urad pooblasti za tehtanje svežih banan;
(b) „evidenca prosilca“ so kateri koli dokumenti, potrebni za izvedbo tehtanja svežih banan;
(c) „neto teža svežih banan“ je teža samih banan brez kakršne koli embalaže;
(d) „pošiljka svežih banan“ je pošiljka, ki vsebuje vse sveže banane, natovorjene na posamezno prevozno sredstvo, ki jih posamezni izvoznik pošlje enemu ali več prejemnikom;
(e) „kraj raztovarjanja“ je vsak kraj, kjer se v skladu s carinskim postopkom pošiljka svežih banan lahko raztovori ali kamor se lahko ta pošiljka dostavi, v primeru prevoza v kontejnerjih pa kraj, kjer se kontejner raztovori z glavnega prevoznega sredstva (ladje, zrakoplova itd.) ali kjer se kontejner razpakira.
Člen 290b
1. Vsak carinski urad lahko status pooblaščenega tehtalca odobri gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo z uvozom, prevozom, skladiščenjem ali trgovanjem s svežimi bananami, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) prosilec da vsa potrebna zagotovila za pravilno izvajanje tehtanja;
(b) prosilec ima na razpolago ustrezno opremo za tehtanje;
(c) evidenca prosilca carinskim organom omogoča izvedbo učinkovitih preverjanj.
Carinski urad zavrne status pooblaščenega tehtalca, če je prosilec huje ali večkrat kršil carinsko zakonodajo.
Pooblastilo se omeji na tehtanje svežih banan samo na kraju, ki ga nadzoruje tisti carinski urad, ki je status odobril.
2. Carinski urad, ki je status odobril, odvzame status pooblaščenega tehtalca, če upravičenec pogojev iz odstavka 1 ne izpolnjuje več.
Člen 290c
1. Za preverjanje neto teže svežih banan, uvoženih v Skupnost in uvrščenih pod oznako KN 0803 00 19, se deklaracijam o dajanju v prosti promet doda potrdilo o tehtanju banan, ki navaja neto težo zadevne pošiljke svežih banan po vrsti embalaže in poreklu.
Potrdila o tehtanju banan pripravijo pooblaščeni tehtalci v skladu s postopkom, določenem v Prilogi 38b in v obliki, ki ustreza vzorcu iz Priloge 38c.
Ta potrdila se carinskim organom lahko predložijo v elektronski obliki pod pogoji, ki jih določijo carinski organi.
2. Pooblaščeni tehtalec carinske organe predhodno obvesti o tehtanju pošiljke svežih banan za pripravo potrdila o tehtanju z natančnimi podatki o vrsti embalaže, poreklu, času in kraju tehtanja.
3. Vsak carinski urad na podlagi analize tveganja preveri neto težo, vpisano na takih potrdilih, in sicer iz najmanj 5 % potrdil o tehtanju banan, predloženih vsako leto, tako, da je prisoten pri tehtanju reprezentativnih vzorcev banan, ki ga izvaja pooblaščeni tehtalec, ali pa take vzorce stehta sam v skladu s postopkom, določenem v odstavkih 1 do 3 Priloge 38b.
Člen 290d
Države članice Komisiji sporočijo seznam pooblaščenih tehtalcev in vse poznejše spremembe.
Komisija to informacije posreduje drugim državam članicam.
POGLAVJE 2
Posebna uporaba
Člen 291
1. To poglavje se uporabi, če velja, da je blago, ki se sprosti v prost promet po ugodnejši tarifni obravnavi ali z znižano dajatvijo ali po stopnji nič zaradi uporabe v posebni namen, predmet carinskega nadzora glede posebne uporabe.
2. V tem poglavju:
▼M32 —————
(b) „poslovne knjige“ pomenijo: imetnikovo trgovinsko, davčno ali drugo računovodsko dokumentacijo ali takšne podatke, ki se vodijo za njegov račun;
(c) „evidence“ pomenijo: dokumentacijo z vsemi potrebnimi podatki in tehničnimi podrobnostmi na kakršnem koli sredstvu, ki carinskim organom omogoča, da nadzirajo in kontrolirajo postopek.
Člen 292
1. Pisno dovoljenje je podlaga za odobritev ugodnejše tarifne obravnave v skladu s členom 21 zakonika, če velja, da jeblago predmet carinskega nadzora glede posebne uporabe.
Če se blago sprosti v prost promet z znižano dajatvijo ali po stopnji nič zaradi posebne uporabe in veljavne določbe zahtevajo, da blago ostane pod carinskim nadzorom v skladu s členom 82 zakonika, je potrebno pisno dovoljenje za carinski nadzor glede posebne uporabe.
2. Zahtevek za dovoljenje se predloži pisno po vzorcu iz Priloge 67. Carinski organi lahko dovolijo, da se za podaljšanje ali spremembo dovoljenja zaprosi s preprostim pisnim zahtevkom.
3. V posebnih okoliščinah carinski organ lahko dovoli, da carinska deklaracija za prost promet v pisni obliki ali z uporabo sistema za obdelavo podatkov po običajnem postopku pomeni zahtevek za dovoljenje, če:
— zahtevek vključuje le eno carinsko upravo,
— vložnik zahtevka blagu v celoti dodeli predpisano posebno uporabo in
— se zagotovi ustrezno izvajanje operacij.
4. Če so carinski organi mnenja, da je kateri koli podatek v dovoljenju nezadosten, lahko zahtevajo dodatne podrobnosti od vložnika zahtevka.
Zlasti kadar se zahtevek lahko predloži kot carinska deklaracija, carinski organi brez poseganja v člen 218 zahtevajo, da je k zahtevku priložen dokument, ki ga izpolni deklarant in ki vsebuje vsaj naslednje podatke, razen če se takšni podatki zdijo nepotrebni ali pa se lahko vnesejo na obrazec za carinsko deklaracijo:
(a) ime in naslov vložnika, deklaranta in izvajalca;
(b) vrsta posebne uporabe blaga;
(c) tehnični opis blaga in izdelkov, pridobljenih s posebno uporabo, in način zagotavljanja istovetnosti;
(d) ocenjeni normativ porabe ali način za določitev tega normativa;
(e) predvideni rok za določitev posebne uporabe blaga;
(f) kraj, kjer se blago dá v posebno uporabo.
5. Če vložnik zahtevka zaprosi za enotno dovoljenje, je potrebno poprejšnje soglasje pristojnih organov po naslednjem postopku.
Zahtevek se predloži carinskim organom, ki so pristojni za kraj,
— kjer se vodijo glavne poslovne knjige vložnika zaradi olajševanja revizijskih nadzorov in kjer se izvaja vsaj del operacij, zajetih v dovoljenju, ali
— v drugih primerih, pri katerih se vodijo glavne poslovne knjige vložnika zaradi olajševanja revizijskih kontrol dogovorov.
Ti carinski organi pošljejo zahtevek in osnutek dovoljenja drugim zadevnim carinskim organom, ki potrdijo prejem dokumentov v 15 dneh.
Drugi zadevni carinski organi sporočijo kakšne koli zadržke v 30 dneh od datuma prejema osnutka dovoljenja. Če se v zgoraj navedenem obdobju vložijo ugovori in zadeva v tem roku ni rešena, se zahtevek zavrne v obsegu in smislu ugovorov.
Carinski organi lahko izdajo dovoljenje, če v 30 dneh ne prejmejo pripomb na osnutek dovoljenja.
Carinski organi, ki izdajo dovoljenje, pošljejo kopijo dovoljenja vsem zadevnim carinskim organom.
6. Če se o kriterijih in pogojih za odobritev enotnega dovoljenja dogovorita dve ali več carinskih uprav, se lahko dogovorita tudi o tem, da nadomestita posvetovanje s preprostim obvestilom. Takšno obvestilo vedno zadošča za podaljšanje ali odvzem enotnega dovoljenja.
7. Vlagatelj se obvesti o odločitvi o izdaji dovoljenja ali o razlogih za zavrnitev zahtevka v roku tridesetih dni od datuma vložitve zahtevka ali datuma, ko carinski organi prejmejo manjkajoče ali dodatno zahtevane podatke.
To obdobje se ne uporablja pri enem samem dovoljenju, razen če to ni izdano v skladu s členom 6.
Člen 293
1. Dovoljenje po vzorcu iz Priloge 67 se izda osebam s sedežem na carinskem ozemlju Skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) predvidene dejavnosti so v skladu s predpisano posebno uporabo in z določbami za prenos blaga v skladu s členom 296 in zagotovljeno je ustrezno izvajanje operacij;
(b) vložnik zahtevka daje vsa jamstva, ki so potrebna za pravilno opravljanje operacij, in sprejme obveznost, da:
— bo v celoti ali delno dodelil blagu predpisano posebno uporabo ali opravil prenos blaga in pripravil dokaz o dodelitvi posebne uporabe ali prenosu blaga v skladu z veljavnimi predpisi,
— ne bo storil ničesar, kar je v nasprotju z nameravanim namenom predpisane posebne uporabe,
— bo pristojnim carinskim organom sporočil vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na dovoljenje;
(c) se zagotovi učinkovit carinski nadzor in upravni sporazumi, ki jih sprejmejo carinski organi, niso v nasprotju z gospodarskimi potrebami;
(d) se vodijo in hranijo zadostne evidence;
(e) se zagotovi zavarovanje, če imajo carinski organi to za potrebno.
2. Kadar se zahtevek predloži v skladu s členom 292(3), se osebam s sedežem na carinskem ozemlju Skupnosti dovoljenje izda s sprejetjem carinske deklaracije, v skladu z drugimi pogoji iz odstavka 1.
3. Zahtevek mora vsebovati naslednje podatke, razen če se takšni podatki zdijo nepotrebni:
(a) prepoznavanje imetnika dovoljenja;
(b) tarifna oznaka kombinirane nomenklature ali oznaka TARIC, vrsta in poimenovanje blaga ter operacij posebne uporabe in določb o normativu porabe, kjer je to potrebno;
(c) sredstva in metode za identifikacijo in carinski nadzor, vključno z dogovori glede:
— skupnega skladiščenja, za katero se smiselno uporablja člen 534(2) in (3),
— mešanega skladiščenja proizvodov iz poglavij 27 in 29 kombinirane nomenklature, ki so predmet nadzora zaradi posebnega namena, ali teh proizvodov s surovo nafto iz tarifne oznake 2708 00 KN;
(d) rok, v katerem se mora blagu dodeliti predpisana posebna uporaba;
(e) carinski organi, pri katerih se blago deklarira za prost promet, in uradi, ki nadzorujejo te postopke;
(f) kraji, na katerih se mora blagu dodeliti predpisana posebna uporaba;
(g) zavarovanje, kadar je to potrebno;
(h) trajanje veljavnosti dovoljenja;
(i) možnost prenosa blaga v skladu s členom 296(1), kadar je to primerno;
(j) poenostavljeni postopki za prenos blaga v smislu drugega pododstavka člena 296(2) in (3);
(k) poenostavljeni postopki, odobreni v skladu s členom 76 zakonika, kadar je to primerno;
(l) način obveščanja.
Če blago iz druge alinee točke (c) prvega pododstavka ne spada pod isto osemmestno tarifno oznako KN in ni enake trgovske kvalitete ter nima enakih tehničnih in fizičnih lastnosti, se mešano skladiščenje dovoli samo, če bo celotna mešanica predmet ene od obdelav iz dodatnih opomb 4 in 5 k poglavju 27 kombinirane nomenklature.
4. Brez poseganja v člen 294 dovoljenje začne veljati na dan izdaje ali na kateri koli poznejši datum, naveden v dovoljenju.
Obdobje veljavnosti ne sme biti daljše od treh let od datuma veljavnosti dovoljenja, razen če ne obstajajo ustrezno utemeljeni tehtni razlogi.
Člen 294
1. Carinski organi lahko izdajo dovoljenje z veljavnostjo za nazaj.
Brez poseganja v odstavka 2 in 3 dovoljenje z veljavnostjo za nazaj začne veljati na dan vložitve zahtevka.
2. Če se vloži zahtevek za podaljšanje dovoljenja za enako vrsto operacij ali blago, se dovoljenje lahko odobri z učinkom za nazaj od datuma, ko je preteklo prvotno dovoljenje.
3. V izjemnih okoliščinah se lahko učinek dovoljenja za nazaj podaljša, vendar ne več kakor za eno leto pred datumom, ko je bil zahtevek vložen, če za to obstaja dokazana gospodarska potreba in:
(a) zahtevek za dovoljenje ni vezan na namerno prevaro ali očitno malomarnost;
(b) poslovne knjige vložnika zahtevka dokazujejo, da se vse zahteve, ki izhajajo iz postopkov, lahko razumejo kot izpolnjene in da se, kadar je to ustrezno, zaradi izognitve zamenjavi blago lahko prepozna za celotno zadevno obdobje, če poslovne knjige omogočajo preverjanje postopkov;
(c) vse formalnosti, ki so potrebne za ureditev položaja blaga, se lahko opravijo, vključno z razveljavitvijo deklaracije, če je to potrebno.
Člen 295
Pretek dovoljenja ne vpliva na blago, ki je bilo v prostem prometu po tem dovoljenju, preden je dovoljenje poteklo.
Člen 296
1. Prenos blaga med različnimi kraji, navedenimi v enem dovoljenju, se lahko opravi brez carinskih formalnosti.
2. Če se prenos blaga opravlja med dvema imetnikoma dovoljenja s sedežem v različnih državah članicah in se zadevni carinski organi niso dogovorili o poenostavljenih postopkih v skladu z odstavkom 3, se po naslednjem postopku uporabi kontrolni izvod T5 iz Priloge 63:
(a) prenositelj izpolni kontrolni izvod T5 v treh izvodih (en izvirnik in dve kopiji) ►M21 ————— ◄ ;
(b) kontrolni izvod T5 vsebuje:
— v polju A („Urad odhoda“) naslov pristojnega carinskega urada, ki je naveden v prenositeljevem dovoljenju,
— v polju 2 ime ali trgovsko ime, celotni naslov in številka dovoljenja prenositelja,
— v polju 8 ime ali trgovsko ime, celotni naslov in številka dovoljenja prejemnika,
— v polju „Pomembne opombe“ in v polju B se prekriža besedilo,
— v poljih 31 in 33 poimenovanje blaga v času prevoza, vključno s številom postavk blaga, in ustrezna tarifna oznaka KN,
— v polju 38 neto teža blaga,
— v polju 103 neto količina blaga z besedami,
— v polju 104 se obkljuka polje „Drugo (opredeli)“ in se z velikimi tiskanimi črkami vpiše eden od naslednjih zaznamkov:
—— DESTINO ESPECIAL: MERCANCÍAS RESPECTO DE LAS CUALES, LAS OBLIGACIONES SE CEDEN AL CESIONARIO (REGLAMENTO (CEE) No 2454/93, ARTÍCULO 296)
— SÆRLIGT ANVENDELSESFORMÅL: VARER, FOR HVILKE FORPLIGTELSERNE OVERDRAGES TIL ERHVERVEREN (FORORDNING (EØF) Nr. 2454/93, ARTIKEL 296)
— BESONDERE VERWENDUNG: WAREN MIT DENEN DIE PFLICHTEN AUF DEN ÜBERNEHMER ÜBERTRAGEN WERDEN (ARTIKEL 296 DER VERORDNUNG (EWG) Nr. 2454/93)
— ΕΙΔΙΚΟΣ ΠΡΟΟΡΙΣΜΟΣ: ΕΜΠΟΡΕΓΜΑΤΑ ΓΙΑ ΤΑ ΟΠΟΙΑ ΟΙ ΥΠΟΧΡΕΩΣΕΙΣ ΕΚΧΩΡΟΥΝΤΑΙ ΣΤΟΝ ΕΚΔΟΧΕΑ (ΑΡΘΡΟ 296 ΚΑΝΟΝΙΣΜΟΣ (ΕΟΚ) αριθ. 2454/93)
— END-USE: GOODS FOR WHICH THE OBLIGATIONS ARE TRANSFERRED TO THE TRANSFEREE (REGULATION (EEC) No 2454/93, ARTICLE 296)
— DESTINATION PARTICULIÈRE: MARCHANDISES POUR LESQUELLES LES OBLIGATIONS SONT TRANSFÉRÉES AU CESSIONNAIRE [RÈGLEMENT (CEE) No 2454/93, ARTICLE 296]
— DESTINAZIONE PARTICOLARE: MERCI PER LE QUALI GLI OBBLIGHI SONO TRASFERITI AL CESSIONARIO (REGOLAMENTO (CEE) N. 2454/93, ARTICOLO 296)
— BIJZONDERE BESTEMMING: GOEDEREN WAARVOOR DE VERPLICHTINGEN AAN DE OVERNEMER WORDEN OVERGEDRAGEN (VERORDENING (EEG) Nr. 2454/93, ARTIKEL 296)
— DESTINO ESPECIAL: MERCADORIAS RELATIVAMENTE ÀS QUAIS AS OBRIGAÇÕES SÃO TRANSFERIDAS PARA O CESSIONÁRIO [REGULAMENTO (CEE) N.o 2454/93, ARTIGO 296.o]
— TIETTY KÄYTTÖTARKOITUS: TAVARAT, JOIHIN LIITTYVÄT VELVOITTEET SIIRRETÄÄN SIIRRONSAAJALLE (ASETUS (ETY) N:o 2454/93, 296 ARTIKLA)
— ANVÄNDNING FÖR SÄRSKILDA ÄNDAMÅL: VAROR FÖR VILKA SKYLDIGHETERNA ÖVERFÖRS TILL DEN MOTTAGANDE PARTEN (ARTIKEL 296 I FÖRORDNING (EEG) nr 2454/93)
— KONEČNÉ POUŽITÍ: ZBOŽÍ, U KTERÉHO PŘECHÁZEJÍ POVINNOSTI NA PŘÍJEMCE (ČLÁNEK 296 NAŘÍZENÍ (EHS) č. 2454/93)
— EESMÄRGIPÄRANE KASUTAMINE: KAUP, MILLE KORRAL KOHUSTUSED LÄHEVAD ÜLE KAUBA SAAJALE (MÄÄRUSE ((EMÜ) NR 2454/93 ARTIKKEL 296)
— IZMANTOŠANAS MĒR-IS: PREČU SAŅĒMĒJS ATBILDĪGS PAR PREČU IZMANTOŠANU (REGULA (EEK) NR.2454/93, 296.PANTS)
— GALUTINIS VARTOJIMAS: PREKĖS, SU KURIOMIS SUSIJUSIOS PRIEVOLĖS PERDUOTOS JŲ PERĖMĖJUI (REGLAMENTAS (EEB) NR. 2454/93, 296 STRAIPSNIS)
— MEGHATÁROZOTT CÉLRA TÖRTÉNŐ FELHASZNÁLÁS: AZ ÁRUKKAL KAPCSOLATOS KÖTELEZETTSÉGEK AZ ÁRUK ÁTVEVŐJÉRE SZÁLLTAK ÁT (A 2454/93/EGK RENDELET 296. CIKKE)
— UŻU AĦĦARI: OĠĠETTI LI GĦALIHOM L-OBBLIGI HUMA TRASFERITI LIL MIN ISIR IT-TRASFERIMENT (REGOLAMENT (KEE) 2454/93, ARTIKOLU 296)
— PRZEZNACZENIE SZCZEGÓLNE: TOWARY, W ODNIESIENIU DO KTÓRYCH ZOBOWIĄZANIA SĄ PRZENOSZONE NA OSOBĘ PRZEJMUJĄCĄ (ROZPORZĄDZENIE (EWG) NR 2454/93, ART. 296)
— POSEBEN NAMEN: BLAGO, ZA KATERO SE OBVEZNOSTI PRENESEJO NA PREJEMNIKA (UREDBA (EGS) ŠT. 2454/93, ČLEN 296)
— KONEČNÉ POUŽITIE: TOVAR, S KTORÝM PRECHÁDZAJÚ POVINNOSTI NA PRÍJEMCU (NARIADENIE (EHS) Č. 2454/93, ČLÁNOK 296)
— СПЕЦИФИЧНО ПРЕДНАЗНАЧЕНИЕ: СТОКИ, ЗА КОИТО ЗАДЪЛЖЕНИЯТА СА ПРЕХВЪРЛЕНИ НА ЛИЦЕТО, КОЕТО ГИ ПОЛУЧАВА (РЕГЛАМЕНТ (ЕИО) № 2454/93, ЧЛЕН 296)
— DESTINAȚIE FINALĂ: MĂRFURI PENTRU CARE OBLIGAȚIILE SUNT TRANSFERATE CESIONARULUI (REGULAMENTUL (CEE) Nr. 2454/93, ARTICOLUL 296)
— POSEBNA UPORABA: ROBA ZA KOJU SU OBVEZE PRENESENE NA PRIMATELJA (UREDBA (EEZ) BR. 2454/93, ČLANAK 296.)
(c) prenositelj pošlje popoln komplet kontrolnih izvodov T5 prevzemniku;
(d) prevzemnik priloži izvirnik trgovinskega dokumenta, ki navaja datum prejema blaga, h kompletu kontrolnih izvodov T5 in vse dokumente predloži carinskemu uradu, ki je določen na dovoljenju. Prav tako takoj obvesti ta carinski urad o kakršnem koli pribitku ali primanjkljaju, nadomestitvi ali drugi nepravilnosti;
(e) carinski urad, naveden v prevzemnikovem dovoljenju, izpolni polje J, vključno z datumom prejema blaga od prevzemnika, na izvirniku kontrolnega izvoda T5, potem ko preveri pripadajoče trgovinske dokumente ter datira in odtisne žig na izvirnik v polje J in na obeh kopijah v polje E. Carinski urad zadrži drugo kopijo v svojih evidencah ter izvirnik in prvo kopijo vrne prevzemniku;
(f) prevzemnik obdrži prvo kopijo T5 v svojih evidencah in pošlje izvirnik prenositelju;
(g) prenositelj obdrži izvirnik v svojih evidencah.
Zadevni carinski organi se lahko dogovorijo o poenostavljenem postopku v skladu z določbami za uporabo kontrolnega izvoda T5.
3. Če zadevni carinski organi menijo, da je zagotovljeno primerno opravljanje operacij, lahko dovolijo, da se prenos blaga dvema imetnikoma dovoljenja s sedežem v različnih državah članicah opravi brez uporabe kontrolnega izvoda T5.
4. Če se prenos opravi med dvema imetnikoma dovoljenja s sedežem v isti državi članici, se ta prenos opravi v skladu z nacionalnimi predpisi teh držav.
5. S prejemom blaga prevzemnik prevzame tudi vse obveznosti iz tega poglavja za blago, ki je predmet prenosa.
6. Prenositelj je prost vseh obveznosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
— prevzemnik je prevzel blago in bil obveščen, da je blago, na katero so vezane obveznosti, ki se prenašajo, predmet carinskega nadzora zaradi posebne uporabe,
— carinski nadzor je prevzel prevzemnikov carinski organ, kar se zgodi, ko prevzemnik blago vpiše v svoje evidence, razen če carinski organi ne odločijo drugače.
Člen 297
1. Pri prenosu blaga za vzdrževanje ali popravilo letal bodisi pod pogoji pogodb o izmenjavi ali za lastne potrebe letalskega prevoznika za letalske družbe, ki delujejo v mednarodnem prometu, velja, da se letalski tovorni list ali drug ustrezen dokument lahko uporabi namesto kontrolnega izvoda T5.
2. Letalski tovorni list ali drug ustrezen dokument mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
(a) ime letalskega prevoznika pošiljatelja;
(b) ime letališča odhoda;
(c) ime letalskega prevoznika prejemnika;
(d) ime namembnega letališča;
(e) opis materialov;
(f) število kosov blaga.
Podrobni podatki iz prvega pododstavka tega člena so lahko zapisani z oznakami ali s sklicem na priloženi dokument.
3. Letalski tovorni list v zračnem prometu ali drug ustrezen dokument mora imeti na sprednji strani naslednje zaznamke, zapisane z velikimi tiskanimi črkami:
— DESTINO ESPECIAL
— SÆRLIGT ANVENDELSESFORMÅL
— BESONDERE VERWENDUNG
— ΕΙΔΙΚΟΣ ΠΡΟΟΡΙΣΜΟΣ
— END-USE
— DESTINATION PARTICULIÈRE
— DESTINAZIONE PARTICOLARE
— BIJZONDERE BESTEMMING
— DESTINO ESPECIAL
— TIETTY KÄYTTÖTARKOITUS
— ANVÄNDNING FÖR SÄRSKILDA ÄNDAMÅL.
— KONEČNÉ POUŽITÍ
— EESMÄRGIPÄRANE KASUTAMINE
— IZMANTOŠANAS MĒRĶIS
— GALUTINIS VARTOJIMAS
— MEGHATÁROZOTT CÉLRA TÖRTÉNŐ FELHASZNÁLÁS
— UŻU AĦĦARI
— PRZEZNACZENIE SZCZEGÓLNE
— POSEBEN NAMEN
— KONEČNÉ POUŽITIE.
— СПЕЦИФИЧНО ПРЕДНАЗНАЧЕНИЕ
— DESTINAȚIE FINALĂ.
— POSEBNA UPORABA.
4. Letalski prevoznik pošiljatelj obdrži kopijo letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta v svojih evidencah in na način, ki ga predpišejo carinski organi države članice odhoda, izdela dodatno kopijo za pristojni carinski urad.
Letalski prevoznik prejemnik shrani kopijo letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta v svojih evidencah in na način, ki ga predpišejo carinski organi namembne države članice, izdela dodatno kopijo za pristojni carinski urad.
5. Nedotaknjeni materiali in kopije letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta so poslani letalskemu prevozniku prejemniku na lokacije,ki jih določijo carinski organi države članice, v kateri ima sedež letalski prevoznik. Letalski prevoznik prejemnik materiale vnese v svoje evidence.
6. Obveznosti, ki izhajajo iz odstavkov od 1 do 5, se z letalskega prevoznika pošiljatelja prenesejo na letalskega prevoznika prejemnika takrat, ko so temu dobavljeni nedotaknjeni materiali in kopije letalskega tovornega lista ali drugega ustreznega dokumenta.
Člen 298
1. Carinski organi lahko pod pogoji, ki jih predpišejo, odobrijo izvoz blaga ali uničenje blaga.
2. Pri izvozu kmetijskih izdelkov se v polje 44 enotne upravne listine vpiše eden do naslednjih zaznamkov z velikimi tiskanimi črkami:
— ARTÍCULO 298, REGLAMENTO (CEE) No 2454/93, DESTINO ESPECIAL: MERCANCÍAS DESTINADAS A LA EXPORTACIÓN — NO SE APLICAN RESTITUCIONES AGRÍCOLAS
— ART. 298 I FORORDNING (EØF) Nr. 2454/93 SÆRLIGT ANVENDELSESFORMÅL: VARER BESTEMT TIL UDFØRSEL — INGEN RESTITUTION
— ARTIKEL 298 DER VERORDNUNG (EWG) Nr. 2454/93 BESONDERE VERWENDUNG: ZUR AUSFUHR VORGESEHENE WAREN — ANWENDUNG DER LANDWIRTSCHAFTLICHEN AUSFUHRERSTATTUNGEN AUSGESCHLOSSEN
— ΑΡΘΡΟ 298 ΤΟΥ ΚΑΝ. (CEE) αριθ. 2454/93 ΕΙΔΙΚΟΣ ΠΡΟΟΡΙΣΜΟΣ: ΕΜΠΟΡΕΓΜΑΤΑ ΠΡΟΟΡΙΖΟΜΕΝΑ ΓΙΑ ΕΞΑΓΩΓΗ — ΑΠΟΚΛΕΙΟΝΤΑΙ ΟΙ ΓΕΩΡΓΙΚΕΣ ΕΠΙΣΤΡΟΦΕΣ
— ARTICLE 298 REGULATION (EEC) No 2454/93 END-USE: GOODS DESTINED FOR EXPORTATION — AGRICULTURAL REFUNDS NOT APPLICABLE
— ARTICLE 298, RÈGLEMENT (CEE) No 2454/93 DESTINATION PARTICULIÈRE: MARCHANDISES PRÉVUES POUR L'EXPORTATION — APPLICATION DES RESTITUTIONS AGRICOLES EXCLUE
— ARTICOLO 298 (CEE) No 2454/93 DESTINAZIONE PARTICOLARE: MERCI PREVISTE PER L'ESPORTAZIONE — APPLICAZIONE DELLE RESTITUZIONI AGRICOLE ESCLUSA
— ARTIKEL 298, VERORDENING (EEG) Nr. 2454/93 BIJZONDERE BESTEMMING: VOOR UITVOER BESTEMDE GOEDEREN — LANDBOUWRESTITUTIES NIET VAN TOEPASSING
— ARTIGO 298.o REG. (CEE) N.o 2454/93 DESTINO ESPECIAL: MERCADORIAS DESTINADAS À EXPORTAÇÃO — APLICAÇÃO DE RESTITUIÇÕES AGRÍCOLAS EXCLUÍDA
— 298 ART., AS. 2454/93 TIETTY KÄYTTÖTARKOITUS: VIETÄVIKSI TARKOITETTUJA TAVAROITA — MAATALOUSTUKEA EI SOVELLETA
— ARTIKEL 298 I FÖRORDNING (EEG) nr 2454/93 AVSEENDE ANVÄNDNING FÖR SÄRSKILDA ÄNDAMÅL: VAROR AVSEDDA FÖR EXPORT — JORDBRUKSBIDRAG EJ TILLÄMPLIGA
— ČLÁNEK 298 NAŘÍZENÍ (EHS) č. 2454/93 KONEČNÉ POUŽITÍ: ZBOŽÍ URČENO K VÝVOZU - ZEMĚDĚLSKÉ NÁHRADY NELZE UPLATNIT
— MÄÄRUSE (EMÜ) NR 2454/93 ARTIKKEL 298 „EESMÄRGIPÄRANE KASUTAMINE“: KAUBALE, MIS LÄHEB EKSPORDIKS, PÕLLUMAJANDUSTOETUSI EI RAKENDATA
— REGULAS (EEK) NR.2454/93, 298.PANTS: IZMANTOŠANAS MĒR-IS: PRECES PAREDZĒTAS IZVEŠANAI - LAUKSAIMNIECĪBAS KOMPENSĀCIJU NEPIEMĒRO
— REGLAMENTAS (EEB) NR. 2454/93, 298 STRAIPSNIS, GALUTINIS VARTOJIMAS: EKSPORTUOJAMOS PREKĖS - ŽEMĖS ŪKIO GRĄŽINAMOSIOS IŠMOKOS NETAIKOMOS
— MEGHATÁROZOTT CÉLRA TÖRTÉNŐ FELHASZNÁLÁS A 2454/93/EGK RENDELET 298. CIKKE SZERINT: KIVITELI RENDELTETÉSŰ ÁRUK - MEZŐGAZDASÁGI VISSZATÉRÍTÉS NEM ALKALMAZHATÓ
— ARTIKOLU 298 REGOLAMENT (KEE) 2454/93 UŻU AĦĦARI: OĠĠETTI DESTINATI GĦALL-ESPORTAZZJONI RIFUŻJONIJIET AGRIKOLI MHUX APPLIKABBLI
— ARTYKUŁ 298 ROZPORZĄDZENIA (EWG) NR 2454/93 PRZEZNACZENIE SZCZEGÓLNE: TOWARY PRZEZNACZONE DO WYWOZU - NIE STOSUJE SIĘ DOPŁAT ROLNYCH
— ČLEN 298 UREDBE (EGS) ŠT. 2454/93 POSEBEN NAMEN: BLAGO DEKLARIRANO ZA IZVOZ - UPORABA KMETIJSKIH IZVOZNIH NADOMESTIL IZKLJUČENA
— ČLÁNOK 298 NARIADENIA (EHS) Č. 2454/93 KONEČNÉ POUŽITIE: TOVAR URČENÝ NA VÝVOZ - POĽNOHOSPODÁRSKE NÁHRADY NEMOŽNO UPLATNIŤ
— ЧЛЕН 298 НА РЕГЛАМЕНТ (ЕИО) № 2454/93 СПЕЦИФИЧНО ПРЕДНАЗНАЧЕНИЕ: СТОКИ, НАСОЧЕНИ ЗА ИЗНАСЯНЕ — СЕЛСКОСТОПАНСКИ ВЪЗСТАНОВЯВАНИЯ СА НЕПРИЛОЖИМИ
— ARTICOLUL 298 REGULAMENTUL (CEE) Nr. 2454/93 DESTINAȚIE FINALĂ: MĂRFURI DESTINATE PENTRU EXPORT — NU SE APLICĂ RESTITUIRI RESTITUȚII AGRICOLE
— ČLANAK 298. UREDBE (EEZ) BR. 2454/93, POSEBNA UPORABA: ROBA NAMIJENJENA IZVOZU – POLJOPRIVREDNE NAKNADE SE NE PRIMJENJUJU
3. Če se blago izvozi, se to blago razume kot neskupnostno blago od trenutka prejema izvozne deklaracije.
4. Ob uničenju se uporabi člen 182(5) zakonika.
Člen 299
Če se carinski organi strinjajo, da je uporaba blaga, ki je drugačna od uporabe, navedene v dovoljenju, upravičena, takšna uporaba v nasprotju z izvozom ali uničenjem povzroči carinski dolg. Določbe člena 208 zakonika se smiselno uporabljajo.
Člen 300
1. Blago, navedeno v členu 291(1), ostane pod carinskim nadzorom in zanj veljajo uvozne dajatve, dokler:
(a) blago prvič ne pridobi predpisane posebne uporabe;
(b) ni izvoženo, uničeno ali drugače uporabljeno v skladu s členoma 298 in 299.
Vendar se obdobje carinskega nadzora lahko podaljša na obdobje, ki ne sme biti daljše od dveh let po datumu prve podelitve, če je blago primerno za večkratno uporabo in carinski organi menijo, da je to primerno zaradi izognitve zlorabam.
2. Odpadki in ostanki pri obdelavi ali predelavi blaga in izgube zaradi naravnega odpada se razumejo kot blago, ki je pridobilo predpisano posebno uporabo.
3. Za odpadke in ostanke iz uničenja blaga se carinski nadzor konča, ko blago pridobi eno od carinsko dovoljenih rab ali uporab.
POGLAVJE 3
Upravljanje tarifnih ukrepov
Oddelek 1
Upravljanje tarifnih kvot, ki se uporabljajo v enakem kronološkem redu datumov, kakor so bile sprejete carinske deklaracije
Člen 308a
1. Če določba Skupnosti predvideva odpiranje tarifnih kvot, se te, razen če ni drugače določeno, upravljajo po kronološkem redu datumov, kakor so bile sprejete deklaracije za sprostitev v prosti promet.
2. Če je sprejeta deklaracija za sprostitev v prosti promet z veljavno prošnjo deklaranta za odobritev tarifne kvote, se zadevna država članica prek Komisije loti črpanja takšne količine iz tarifne kvote, ki ustreza njenim potrebam.
3. Države članice ne vložijo nobenih prošenj za črpanje, dokler niso izpolnjeni pogoji iz člena 256(2) in (3).
4. Ob upoštevanju odstavka 8 Komisija dodeli količine na podlagi datumov, ko so bile sprejete zadevne deklaracije za sprostitev v prosti promet, če to dovoljuje preostala količina zadevne tarifne kvote. Prednostni vrstni red se ugotovi v skladu s kronološkim redom datumov prejema.
5. Države članice Komisiji nemudoma sporočijo vse veljavne zahtevke za črpanje. Ta sporočila vsebujejo datum iz odstavka 4 in natančno količino, zaprošeno v zadevni carinski deklaraciji.
6. Za namene odstavkov 4 in 5 Komisija dodeli zaporedne številke, če to ni predvideno s predpisom Skupnosti o odpiranju tarifne kvote.
7. Če so zaprošene količine za črpanje tarifne kvote večje od preostale razpoložljive količine, se količina dodeli sorazmerno z zaprošeno količino.
8. Za namene tega člena se šteje, da je carinski organ 1., 2. in 3. januarja prejete deklaracije, prejel 3. januarja. Če pa je kateri koli od teh dni sobota ali nedelja, se šteje, da je bila deklaracija prejeta 4. januarja.
9. Če se odpre nova tarifna kvota, Komisija ne dovoli črpanja pred enajstim delovnim dnem, ki sledi datumu objave pravnega akta, s katerim se uvaja omenjena tarifna kvota.
10. Države članice nemudoma vrnejo Komisiji črpane količine, ki jih niso porabile. Če pa se en mesec po poteku veljavnosti zadevne tarifne kvote zaradi napačnega črpanja ugotovi carinski dolg v višini ►M31 10 EUR ◄ ali manj, državi članici zneska ni treba vrniti.
11. Če carinski organ razveljavi deklaracijo za sprostitev v prosti promet za blago, ki je predmet prošnje za črpanje tarifne kvote, postane celoten zahtevek za to blago neveljaven. Država članica nemudoma vrne Komisiji katero koli količino tega blaga, črpano iz tarifne kvote.
12. Podatke o črpanju, ki jih zahtevajo posamezne države članice, morajo Komisija in države članice obravnavati zaupno.
Člen 308b
1. Komisija opravi razdelitev vsak delovni dan razen:
— v dneh, ki so prazniki za institucije Skupnosti v Bruslju, ali
— v izrednih okoliščinah tudi v drugih dneh, pod pogojem, da so bili pristojni organi držav članic o tem predhodno obveščeni.
2. Ob upoštevanju člena 308a(8) se pri dodelitvi upoštevajo vse neodgovorjene prošnje, ki se nanašajo na deklaracije za sprostitev v prosti promet, sprejete do vključno dveh dni pred dodelitvijo, in ki so bile posredovane Komisiji.
Člen 308c
1. Tarifna kvota se šteje za kritično, takoj ko je uporabljenih ►M31 90 % ◄ začetne količine ali po presoji pristojnih organov.
2. Ne glede na odstavek 1 se šteje tarifna kvota za kritično že od dneva odprtja v vsakem od naslednjih primerov:
(a) če je odprta za manj kakor tri mesece;
(b) če tarifne kvote, ki zajemajo isti izdelek in poreklo ter enako kvotno obdobje kakor obravnavana tarifna kvota (enakovredne tarifne kvote), niso bile odprte v predhodnih dveh letih;
(c) če je bila enakovredna tarifna kvota, odprta v predhodnih dveh letih, izčrpana zadnji dan ali pred zadnjim dnem tretjega meseca kvotnega obdobja ali je imela večjo začetno količino kakor obravnavana tarifna kvota.
3. Tarifna kvota, katere edini namen je uporaba zaščitnega ukrepa ali povračilnega ukrepa po pravilih STO, se šteje za kritično, takoj ko je uporabljenih ►M31 90 % ◄ začetne količine ne glede na to, ali so bile enakovredne tarifne kvote odprte v predhodnih dveh letih ali ne.
Oddelek 2
Nadzor blaga
Člen 308d
1. Če je potreben nadzor Skupnosti, države članice Komisiji najmanj enkrat na teden pošljejo podatke o carinskih deklaracijah za sprostitev v prost promet ali o izvoznih deklaracijah.
Države članice sodelujejo s Komisijo, da določijo katere podatke se zahteva iz carinskih deklaracij za sprostitev v prost promet ali iz izvoznih deklaracij.
2. Podatki, iz prvega odstavka, ki jih posamezne države članice, se obravnavajo zaupno.
Kljub temu so zbirni podatki za vsako državo članico na voljo pooblaščenim uporabnikom v vseh državah članicah.
Države članice sodelujejo s Komisijo, da vzpostavijo praktična pravila za pooblaščeni dostop do zbirnih podatkov.
3. Za nekatero blago se izvaja nadzor zaupno.
4. Če v okviru poenostavljenega postopka iz členov 253 do 267 in členov 280 do 289, podatki iz prvega odstavka tega člena niso na voljo, države članice Komisiji zagotovijo podatke, ki so na voljo na datum sprejetja popolne ali dopolnilne deklaracije.
NASLOV II
CARINSKI STATUS BLAGA IN TRANZIT
▼M19 —————
POGLAVJE 3
Carinski status blaga
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 313
1. V skladu s členom 180 zakonika in izjemami iz odstavka 2 tega člena velja vse blago na carinskem območju Skupnosti za skupnostno blago, razen če je določeno, da nima skupnostnega statusa.
2. Naslednje blago ne velja za skupnostno blago, razen če je v skladu s členi 314 do 323 te Uredbe določeno, da ima skupnostni status:
(a) blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti v skladu s členom 37 zakonika;
(b) blago v začasni hrambi v ►C7 prosti coni ◄ kontrole vrste I v smislu člena 799 te Uredbe ali prostem skladišču;
(c) blago, dano v odložni postopek ali v ►C7 prosti coni ◄ kontrole vrste II v smislu člena 799 te Uredbe.
3. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 velja blago, vneseno na carinsko območje Skupnosti, za skupnostno blago, razen če je določeno, da nima skupnostnega statusa:
(a) če je bilo pri zračnem prevozu blago natovorjeno ali pretovorjeno na letališču na carinskem območju Skupnosti za dostavo na drugo letališče na carinskem območju Skupnosti in če se prevaža na podlagi enotne prevozne listine, ki je bila sestavljena v državi članici; ali
(b) če se pri pomorskem prevozu blago prevaža med pristanišči na carinskem območju Skupnosti z rednimi ladijskimi prevozi, odobrenimi v skladu s členom 313b.
Člen 313a
„Redni ladijski prevoz“ pomeni storitev prevoza blaga s plovili, ki plujejo le med pristanišči na carinskem območju Skupnosti in ne smejo priti iz nobenega kraja, iti tja ali pristati tam, če je ta kraj zunaj tega območja ali v ►C7 prosti coni ◄ kontrole vrste I v smislu člena 799 v pristanišču na navedenem območju.
Člen 313b
1. Ladijski družbi se lahko izda dovoljenje za vzpostavitev rednih ladijskih prevozov po predložitvi vloge carinskim organom države članice, na katere ozemlju je navedena družba ustanovljena ali, če tega ni, na katere ozemlju ima regionalno podružnico, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in člena 313c.
2. Dovoljenje se izda samo ladijskim družbam, ki:
(a) so ustanovljene ali imajo regionalno podružnico na carinskem območju Skupnosti in katerih dokumentacija bo dostopna pristojnim carinskim organom;
(b) izpolnjujejo pogoje iz člena 14h;
(c) določijo plovila, ki se uporabljajo za redni ladijski prevoz, in navedejo pristanišča postanka po izdaji dovoljenja;
(d) se obvežejo, da na progah rednih ladijskih prevozov ne bodo obiskale nobenega pristanišča zunaj carinskega območja Skupnosti ali ►C7 proste cone ◄ kontrole vrste I v pristanišču na carinskem območju Skupnosti in ne bodo opravljale pretovarjanja na morju;
(e) pri carinskem organu za izdajo dovoljenja registrirajo imena plovil, določenih za redne ladijske prevoze, in pristanišča postanka.
2a. Komisija in carinski organi držav članic z uporabo elektronskega sistema informiranja in sporočanja za redni ladijski prevoz shranjujejo naslednje informacije in do njih dostopajo:
(a) podatki o vlogah;
(b) dovoljenja za redne ladijske prevoze in, če je ustrezno, njihove spremembe ali preklice;
(c) imena pristanišč postanka in imena plovil, ki se uporabljajo pri izvajanju storitve;
(d) vsi ostali relevantni podatki.
3. V vlogi za dovoljenje za redni ladijski prevoz se navedejo države članice, ki jih navedena storitev zadeva. Carinski organi države članice, na katero je vloga naslovljena (carinski organ za izdajo dovoljenja), obvestijo prek elektronskega sistema informiranja in sporočanja iz člena 14x carinske organe držav članic, ki jih ladijski prevoz zadeva (ustrezni carinski organi).
Brez poseganja v odstavek 4 lahko ustrezni carinski organi v 45 dneh od prejema takšnega obvestila zavrnejo vlogo, če pogoj iz točke (b) odstavka 2 ni izpolnjen, zavrnitev pa sporočijo prek elektronskega sistema informiranja in sporočanja iz člena 14x. Ustrezni carinski organ navede razloge za zavrnitev in pravne določbe, ki niso izpolnjene. V navedenem primeru carinski organ za izdajo dovoljenja ne izda dovoljenja in vložnika obvesti o zavrnitvi, v obvestilu pa navedene razloge za zavrnitev.
Kadar carinski organ za izdajo dovoljenja ne prejme odgovora ali zavrnitve od ustreznih carinskih organov, ko je preveril ali so pogoji za izdajo dovoljenja izpolnjeni, izda dovoljenje, ki ga sprejmejo druge države članice, ki jih ladijski prevoz zadeva. Elektronski sistem informiranja in sporočanja iz člena 14x se uporablja za shranjevanje dovoljenj in obveščanje ustreznih carinskih organov o izdaji dovoljenj.
4. Kadar je ladijska družba imetnik potrdila AEO iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), velja, da so zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 2 tega člena in odstavka 3 tega člena izpolnjene.
Člen 313c
1. Po izdaji dovoljenja za redni ladijski prevoz v skladu s členom 313b, mora zadevna ladijska družba dovoljenje uporabljati za plovila, registrirana za navedeni namen.
2. Ladijska družba obvesti carinski organ za izdajo dovoljenj o vseh dejavnikih, ki bi nastopili po izdaji dovoljenja in bi lahko vplivali na trajanje ali vsebino dovoljenja.
Kadar je dovoljenje razveljavljeno s strani carinskega organa za izdajo dovoljenja ali na zahtevo ladijske družbe, carinski organ za izdajo dovoljenja obvesti ustrezne carinske organe o razveljavitvi z uporabo ►M49 elektronskega sistema informiranja in sporočanja za redni ladijski prevoz iz člena 313b(2a). ◄
3. Postopek iz člena 313b(3) se uporablja, če je treba dovoljenje spremeniti, da se vključijo države članice, ki niso vključene v izvirno ali prejšnje dovoljenje. Določbe iz člena 313b(4) se uporabljajo smiselno.
Člen 313d
1. Ladijska družba, ki ima dovoljenje za vzpostavitev rednih ladijskih prevozov, carinskemu organu za izdajo dovoljenja sporoči naslednje:
(a) imena plovil, ki bodo opravljala redni ladijski prevoz;
(b) prvo pristanišče, v katerem plovilo začne izvajati redni ladijski prevoz;
(c) pristanišča postanka;
(d) kakršne koli spremembe informacij iz točk (a), (b) in (c);
(e) datum in uro, ko spremembe iz točke (d) začnejo veljati.
2. Informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, se pri carinskem organu za izdajo dovoljenja registrirajo v enem delovnem dnevu od dneva posredovanja sporočila v ►M49 elektronski sistem informiranja in sporočanja za redni ladijski prevoz iz člena 313b(2a). ◄ Na voljo so carinskim organom v pristaniščih na carinskem območju Skupnosti.
Registracija začne veljati prvi delovni dan po dnevu registracije.
Člen 313e
Kadar je plovilo, registrirano za redni ladijski prevoz, zaradi okoliščin, nad katerimi nima nadzora, prisiljeno pretovarjati na morju ali začasno pristati v pristanišču, ki ni del rednega ladijskega prevoza, vključno s pristanišči zunaj carinskega območja Skupnosti, ali v ►C7 prosti coni ◄ kontrole vrste I v pristanišču na carinskem območju Skupnosti, ladijska družba o tem nemudoma obvesti carinske organe v naslednjih pristaniščih postanka, vključno s pristanišči na predvideni progi plovila. Blago, natovorjeno ali raztovorjeno v navedenih pristaniščih, ne velja za skupnostno blago.
Člen 313f
1. Carinski organi lahko zahtevajo dokaz od ladijske družbe, da so bile upoštevane določbe iz členov 313b do 313e.
2. Kadar carinski organi ugotovijo, da ladijska družba ni upoštevala določbe iz odstavka 1, nemudoma prek ►M49 elektronskega sistema informiranja in sporočanja za redni ladijski prevoz iz člena 313b(2a) ◄ obvestijo vse carinske organe, ki jih ladijski prevoz zadeva, tako da ti lahko sprejmejo zahtevane ukrepe.
Člen 314
1. Kadar blago ne velja kot skupnostno blago v pomenu člena 313, je mogoče njegov skupnostni status v skladu s členom 314c(1) določiti le, če izpolnjuje pogoje iz katere koli od naslednjih točk:
(a) blago je bilo prepeljano z ene točke na drugo znotraj carinskega območja Skupnosti in je začasno zapustilo navedeno območje brez prečkanja ozemlja tretje države;
(b) blago je bilo prepeljano z ene točke znotraj carinskega območja Skupnosti čez ozemlje tretje države na drugo točko znotraj carinskega območja Skupnosti z enotno prevozno listino, ki jo je izdala država članica;
(c) blago je bilo prepeljano z ene točke znotraj carinskega območja Skupnosti čez ozemlje tretje države, kjer je bilo pretovorjeno na prevozno sredstvo, drugo od tistega, na katero je bilo prvotno naloženo, na drugo točko znotraj carinskega območja Skupnosti in je bila za prevoz iz tretje države izdana nova prevozna listina, ki je predložena skupaj z izvodom izvirnega dokumenta, ki pokriva prevoz z ene točke na drugo znotraj carinskega območja Skupnosti.
▼M19 —————
2a. Kadar je bilo blago prepeljano na način iz odstavka 1(c), pristojni carinski organi na točki ponovnega vstopa blaga na carinsko območje Skupnosti opravijo naknadno preverjanje, da določijo natančnost podatkov, vnesenih v izvod izvorne prevozne listine, v skladu z zahtevami upravnega sodelovanja med državami članicami iz člena 314a.
3. Dokumenti ali pravila ►M19 iz člena 314c(l) ◄ se ne bodo uporabili v zvezi z blagom, za katero so bile končane izvozne formalnosti, ali takim, ki je bilo obravnavano po postopku aktivnega oplemenitenja (sistem povračil).
▼M19 —————
Člen 314a
Carinske uprave držav članic si medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti in natančnosti dokumentov ter pri preverjanju, ali so bili pravilno uporabljeni postopki, ki se uporabljajo v skladu z določbami iz tega naslova za dokazovanje skupnostnega statusa blaga.
Oddelek 2
Dokazilo o skupnostnem statusu
Člen 314b
V tem oddelku izraz „pristojni urad“ pomeni carinske organe, ki so pristojni za potrjevanje skupnostnega statusa blaga.
Člen 314c
1. Skupnostni status je za blago mogoče dokazati le na enega od naslednjih načinov, brez vpliva na blago, dano v notranji skupnostni tranzitni postopek:
(a) z enim od dokumentov iz členov 315 do 317b;
(b) v skladu s pravili iz členov 319 do 323;
(c) s spremno listino iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2719/92 ( 12 );
(d) z dokumentom iz člena 325;
(e) z nalepko iz člena 462a(2);
(f) z dokumentom iz ►M21 člena 812 ◄ , ki potrjuje skupnostni status blaga; ali
(g) s kontrolnim izvodom T5, ki je opisan v členu 843.
2. Če se dokumenti ali pravila iz odstavka 1 uporabljajo za skupnostno blago v embalaži, ki nima skupnostnega statusa, mora biti na dokumentu, ki potrjuje skupnostni status blaga, navedeno naslednje:
(a) envases N
(b) N-emballager
(c) N-Umschließungen
(d) Συσκευασία Ν
(e) N packaging
(f) emballages N
(g) imballaggi N
(h) N-verpakkingen
(i) embalagens N
(j) N-pakkaus
(k) N förpackning.
obal N
N-pakendamine
N iepakojums
N pakuotė
N csomagolás
ippakkjar N
opakowania N
N embalaža
N - obal.
опаковка N
ambalaj N.
N pakiranje.
3. Če so izpolnjeni pogoji za izdajo dokumentov, je mogoče dokumente iz členov 315 do 323 izdati naknadno. V tem primeru morajo vsebovati eno od naslednjih navedb v rdeči barvi:
(l) Expedido a posteriori,
(m) Udstedt efterfoelgende,
(n) Nachträglich ausgestellt,
(o) Εκδοθέν εκ των υστέρων,
(p) Issued retroactively,
(q) Délivré a posteriori,
(r) Rilasciato a posteriori,
(s) Achteraf afgegeven,
(t) Emitido a posteriori,
(u) Annettu jälkikäteen,
(v) Utfärdat i efterhand,
Vystaveno dodatečně,
Välja antud tagasiulatuvalt,
Izsniegts retrospektīvi,
Retrospektyvusis išdavimas,
Kiadva visszamenőleges hatállyal,
Maħruġ retrospettivament,
Wystawione retrospektywnie,
Izdano naknadno,
Vyhotovené dodatočne,
Издаден впоследствие,
Eliberat ulterior,
Izdano naknadno.
Pododdelek 1
Dokument T2L
Člen 315
1. Skupnostni status blaga se dokazuje s predložitvijo dokumenta T2L. Ta dokument se sestavi v skladu z odstavki 3 do 5.
2. Skupnostni status blaga, ki se pošilja na del carinskega območja Skupnosti, kjer se Direktiva 77/388/EGS ne uporablja, ali iz dela tega območja, se dokazuje s predložitvijo dokumenta T2LF.
Odstavki 3 do 5 tega člena in členi 316 do 324f se za dokument T2LF smiselno uporabljajo.
3. Dokument T2L se izpiše na obrazcu, ki ustreza izvodu 4 ali izvodu 4/5 vzorca v prilogah 31 in 32.
Po potrebi se navedenemu obrazcu doda en ali več dopolnilnih listov, ki ustrezajo izvodu 4 ali izvodu 4/5 vzorca v prilogah 33 in 34.
Če države članice pri uporabi računalniškega sistema za izdelavo deklaracij ne odobrijo uporabe dopolnilnih listov, se obrazcu doda eden ali več obrazcev, ki ustrezajo izvodu 4 ali izvodu 4/5 vzorca v prilogah 31 in 32.
4. Udeleženec vpiše „T2L“ v desno podpolje polja 1 na obrazcu in „T2Lbis“ v desno podpolje polja 1 na dopolnilnih listih.
5. Nakladnice, sestavljene v skladu z vzorcem iz Priloge 45 in izpolnjene v skladu s Prilogo 44a, se lahko uporabljajo namesto dopolnilnih listov kot opisni del dokumenta T2L.
Člen 315a
Carinski organi lahko osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 373, odobrijo uporabo takšnih nakladnic, ki ne ustrezajo vsem zahtevam iz člena 44a in 45.
Člen 385(1), drugi pododstavek, (2) in (3) se smiselno uporablja.
Člen 316
1. Ob upoštevanju določb iz člena 324f se dokument T2L sestavi v enem izvirniku.
2. Na zahtevo udeleženca pristojni urad potrdi dokumente T2L in po potrebi vse uporabljene dopolnilne liste ali nakladnice. Takšen zaznamek vsebuje naslednje podatke, ki morajo biti, če je mogoče, navedeni v polju „C. Urad odhoda“:
(a) na dokumentih T2L naziv in žig pristojnega urada, podpis carinskega delavca, datum potrditve in bodisi evidenčno številko ali številko odpremne deklaracije, kjer je to potrebno;
(b) pri dopolnilnih listih ali nakladnicah številko, navedeno na dokumentu T2L, ki se vpiše z žigom, na katerem je ime pristojnega urada, ali ročno; če je vpisana ročno, mora biti zraven uradni žig navedenega urada.
Dokumenti se vrnejo udeležencu.
Pododdelek 2
Komercialni dokumenti
Člen 317
1. Dokaz, da ima blago skupnostni status, se izroči v skladu s spodaj določenimi pogoji z izstavitvijo računa ali prevozne listine za blago.
2. Račun ali prevozna listina iz odstavka 1 vsebuje vsaj polni naziv in naslov pošiljatelja oziroma udeleženca, kadar to ni pošiljatelj, število in vrsto, oznake in referenčne številke tovorkov, opis blaga, bruto maso v kilogramih in po potrebi število zabojnikov.
Udeleženec jasno označi navedeni dokument z znakom „T2L“ in z lastnoročnim podpisom.
3. Na zahtevo udeleženca pristojni urad potrdi račun ali prevozno listino, ki jo je ustrezno izpolnila in podpisala zadevna oseba. Zaznamek vsebuje naziv in žig pristojnega urada, podpis uradnika tega urada, datum potrditve in bodisi evidenčno številko ali številko odpremne deklaracije, če je potrebna.
4. Če skupna vrednost blaga Skupnosti, zajetega v računu ali prevozni listini, izpolnjeni in podpisani v skladu z odstavkom 2 tega člena ali člena 224, ne presega 10 000 EUR, udeležencu ni treba predložiti dokumenta v potrditev pristojnemu uradu.
V tem primeru račun ali prevozna listina vsebujeta poleg podatkov iz odstavka 2 še podatke o pristojnem uradu.
5. Ta člen se uporablja le, kadar se račun ali prevozna listina nanaša izključno na skupnostno blago.
Člen 317a
1. Dokaz, da ima blago skupnostni status, se predloži v skladu s spodaj določenimi pogoji, tako da ladjarska družba izdela manifest za blago.
2. Manifest vključuje najmanj naslednje podatke:
(a) ime in polni naslov ladjarske družbe;
(b) ime plovila;
(c) kraj in datum natovarjanja;
(d) kraj raztovarjanja.
Manifest za vsako pošiljko nadalje vključuje:
(a) sklicevanje na nakladnico ali drug poslovni dokument;
(b) številko, opis, oznake in sklicne številke tovorkov;
(c) običajni trgovski opis blaga, ki vsebuje dovolj podatkov, da omogočajo ugotavljanje istovetnosti blaga;
(d) bruto maso v kilogramih;
(e) morebitne identifikacijske številke zabojnikov; in
(f) naslednje vnose za status blaga:
— črko, „C“ (enakovredna „T2L“) za blago, katerega skupnostni status je mogoče dokazati,
— črko „F“ (ki ustreza „T2LF“) za blago, katerega skupnostni status je mogoče dokazati in ki se pošilja v del carinskega območja Skupnosti, kjer se določbe Direktive 77/388/EGS ne uporabljajo, oziroma iz njega,
— črko „N“ za vse drugo blago.
3. Na zahtevo ladijskega prevoznika pristojni urad potrdi ustrezno izpolnjen in podpisan manifest. Zaznamek vsebuje naziv in žig pristojnega urada, podpis uradnika tega urada in datum potrditve.
Člen 317b
Kadar se uporabljajo poenostavljeni skupnostni tranzitni postopki iz ►M21 členov 445 in 448 ◄ , se skupnostni status navede s črko „C“ (enakovredna „T2L“), ki se vpiše poleg posameznih postavk na manifestu.
Pododdelek 3
Druga dokazila, ki jih zahtevajo nekatere operacije
Člen 319
1. Kadar se blago prevaža na podlagi zvezka TIR ali ATA, sme deklarant za dokaz skupnostnega statusa blaga ►M19 ————— ◄ razločno vpisati kratico „T2L“ skupaj s svojim podpisom v prostor, predviden za poimenovanje blaga, na vse ustrezne kupone uporabljenega zvezka, preden ga predloži uradu odhoda v overitev. Kratica „T2L“ se na vseh kuponih, kjer je vpisana, overi z žigom urada odhoda, ki ga spremlja podpis pristojnega uradnika.
2. Kadar zvezek TIR ali ATA hkrati zajema skupnostno blago in blago nečlanice, se ti dve kategoriji blaga navedeta ločeno, kratica „T2L“ pa se vnese tako, da se jasno nanaša samo na skupnostno blago.
Člen 320
Če je treba ugotoviti skupnostni status motornih cestnih vozil, registriranih v državi članici, se šteje, da imajo taka vozila skupnostni status:
(a) kadar jih spremljajo registrske tablice in dokumenti, registrski podatki na navedenih tablicah in dokumenti pa nedvoumno dokazujejo njihov skupnostni status;
(b) v drugih primerih, v skladu s členi 315 do 319 in 321, 322 ter 323.
Člen 321
Če je treba ugotoviti skupnostni status tovornih vagonov, ki pripadajo železniški družbi države članice, se šteje, da imajo taki vagoni skupnostni status:
(a) kadar na njih napisana številka in oznaka lastništva (kratica) nedvoumno dokazujeta skupnostni status;
(b) v drugih primerih, ob predložitvi enega od dokumentov iz ►M19 členov 315 do 317b ◄ .
Člen 322
1. Če je treba ugotoviti skupnostni status embalaže, ki se uporablja za prevoz blaga v okviru trgovine znotraj Skupnosti in se lahko ugotovi, da pripada osebi s sedežem v državi članici, in ki se po uporabi prazna vrača iz druge države članice, se šteje, da ima ta embalaža skupnostni status:
(a) kadar je prijavljena kot skupnostno blago in ni dvoma o verodostojnosti take deklaracije;
(b) v drugih primerih v skladu s členi 315 do 323.
2. Ugodnost, predvidena v odstavku 1, se odobri za posode, ovojnine, palete in drugo podobno opremo, ne pa za zabojnike ►M20 ————— ◄ .
Člen 323
Če je treba ugotoviti skupnostni status blaga v spremni potniški prtljagi, ki se ne uporablja v komercialne namene, se šteje, da ima to blago skupnostni status:
(a) kadar je prijavljeno kot skupnostno blago in ni dvoma o resničnosti take deklaracije;
(b) v drugih primerih v skladu s členi 315 do 322.
▼M19 —————
Pododdelek 4
Dokazilo o skupnostnem statusu blaga, ki ga daje pooblaščeni pošiljatelj
Člen 324a
1. Carinski organi posamezne države članice lahko katerikoli osebi, v nadaljnjem besedilu „pooblaščeni pošiljatelj“, ki izpolnjuje zahteve iz člena 373 in namerava dokazovati skupnostni status blaga z dokumentom T2L v skladu s členom 315 ali z enim od dokumentov iz členov 317 do 317b, v nadaljnjem besedilu „komercialni dokumenti“, dovolijo uporabo takšnih dokumentov, ne da bi jih morala predložiti pristojnemu uradu v potrditev.
2. Določbe iz členov 374 do 378 se smiselno uporabljajo za dovoljenje iz odstavka 1.
Člen 324b
Dovoljenje posebej navaja:
(a) urad, odgovoren za predhodno potrjevanje obrazcev, ki se uporabljajo za sestavo zadevnih dokumentov, za namene člena 324c(l)(a);
(b) način, kako bo pooblaščeni pošiljatelj dokazoval, da so bili obrazci pravilno uporabljeni;
(c) izvzete kategorije ali gibanja blaga;
(d) obdobje, v katerem bo pooblaščeni pošiljatelj obveščal pristojni urad, in način obveščanja, da bodo lahko opravili ves potrebni nadzor pred odhodom blaga.
Člen 324c
1. Dovoljenje določa, da mora biti prednja stran zadevnih komercialnih dokumentov ali polje „C. Urad odhoda“ na prednji strani obrazcev, uporabljenih za izpolnjevanje dokumentov T2L, in nadaljnjih listov, kadar pridejo v poštev:
(a) vnaprej žigosana z žigom urada iz člena 324b(a) in s podpisom carinskega delavca tega urada; ali
(b) žigosana s posebnim žigom, ki ga ima pooblaščeni pošiljatelj in ga odobrijo carinski organi ter ustreza vzorcu iz Priloge 62. Odtis tega žiga je na obrazce mogoče vtisniti vnaprej, če tiskanje opravi tiskarna, ki je bila pooblaščena v ta namen.
Točka 27 Priloge 37d se uporablja smiselno.
2. Pooblaščeni pošiljatelj najpozneje ob dostavi blaga izpolni in podpiše obrazec. V polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda“ na dokumentu T2L ali na jasno vidno mesto na uporabljenem komercialnem dokumentu vpiše tudi naziv pristojnega urada, datum izpolnjevanja dokumenta in enega od naslednjih zaznamkov:
— Expedidor autorizado
— Godkendt afsender
— Zugelassener Versender
— Εγκεκριμένος αποστολέας
— Authorised consignor
— Expéditeur agréé
— Speditore autorizzato
— Toegelaten afzender
— Expedidor autorizado
— Hyväksytty lähettäjä
— Godkänd avsändare.
— Schválený odesílatel
— Volitatud kaubasaatja
— Atzītais nosūtītājs
— Įgaliotas siuntėjas
— Engedélyezett feladó
— Awtorizzat li jibgħat
— Upoważniony nadawca
— Pooblaščeni pošiljatelj
— Schválený odosielateľ.
— Одобрен изпращач
— Expeditor agreat autorizat autorizat.
— Ovlašteni pošiljatelj.
Člen 324d
1. Pooblaščeni pošiljatelj ima lahko pooblastilo, da ne podpiše dokumentov T2L ali uporabljenih komercialnih dokumentov, ki so bili izdelani po postopku elektronske ali avtomatske izmenjave podatkov, če so opremljeni z odtisom posebnega žiga iz Priloge 62. To dovoljenje se izda pod pogojem, da je pooblaščeni pošiljatelj tem organom predhodno dal pisno izjavo, s katero potrjuje svojo odgovornost za pravne posledice, ki izhajajo iz vseh dokumentov T2L ali komercialnih dokumentov, ki so izdani z odtisom posebnega žiga.
2. Dokumenti T2L ali komercialni dokumenti, sestavljeni v skladu z odstavkom 1, na mestu podpisa pooblaščenega pošiljatelja vsebujejo enega od naslednjih zaznamkov:
— Dispensa de firma
— Fritaget for underskrift
— Freistellung von der Unterschriftsleistung
— Δεν απαιτείται υπογραφή
— Signature waived
— Dispense de signature
— Dispensa dalla firma
— Van ondertekening vrijgesteld
— Dispensada a assinatura
— Vapautettu allekirjoituksesta
— Befriad från underskrift.
— Podpis se nevyžaduje
— Allkirjanõudest loobutud
— Derīgs bez paraksta
— Leista nepasirašyti
— Aláírás alól mentesítve
— Firma mhux meħtieġa
— Zwolniony ze składania podpisu
— Opustitev podpisa
— Oslobodenie od podpisu.
— Освободен от подпис
— Dispensă de semnătură.
— Oslobođeno potpisa.
Člen 324e
1. Carinski organi države članice lahko ladijske družbe oprostijo sestavljanja manifestov za dokazovanje skupnostnega statusa blaga najpozneje do dne po odhodu plovila in vsekakor do prihoda plovila v namembno pristanišče.
2. Dovoljenje iz odstavka 2 se odobri le mednarodnim ladijskim družbam, ki:
(a) izpolnjujejo pogoje iz člena 373; z odstopanjem od člena 373(l)(a) ni treba, da so ladijske družbe s sedežem v Skupnosti, če imajo tam območno podružnico; in
(b) uporabljajo elektronski sistem izmenjave podatkov za prenos podatkov med pristaniščem odhoda in namembnim pristaniščem v Skupnosti; in
(c) opravijo veliko število voženj med državami članicami po priznanih progah.
3. Ob prejemu vloge carinski organi države članice, v kateri ima ladijska družba sedež, obvestijo o vlogi druge države članice, na ozemljih katerih so pristanišča odhoda in namembna pristanišča.
Če carinski organi v 60 dneh od obvestila ne prejmejo ugovora, odobrijo uporabo poenostavljenega postopka iz odstavka 4.
Takšna odobritev velja v zadevnih državah članicah in se uporablja samo za tranzitne operacije med pristanišči, na katere se nanaša.
4. Poenostavitev se opravi na naslednji način:
(a) manifest za pristanišče odhoda se po elektronskem sistemu za izmenjavo podatkov pošlje v namembno pristanišče;
(b) ladijski prevoznik v manifest vpiše podatke, ki so navedeni v členu 317a(2);
(c) manifest, ki je bil poslan po sistemu elektronske izmenjave podatkov (manifest z izmenjavo podatkov), se predloži carinskim organom v pristanišču odhoda najpozneje prvi delovni dan po odhodu plovila in vsekakor pred prihodom plovila v namembno pristanišče. Kadar carinski organi nimajo dostopa do informacijskega sistema, ki so ga potrdili in v katerem je shranjen manifest z izmenjavo podatkov, lahko zahtevajo, da se jim predloži natisnjen manifest z izmenjavo podatkov;
(d) manifest z izmenjavo podatkov se predloži carinskim organom v namembnem pristanišču. Kadar carinski organi nimajo dostopa do informacijskega sistema, ki so ga potrdili in v katerem je shranjen manifest z izmenjavo podatkov, lahko zahtevajo, da se jim predloži izpis manifesta z izmenjavo podatkov.
5. ►M21 Člen 448(5) ◄ se smiselno uporablja.
Člen 324f
Pooblaščeni pošiljatelj naredi izvod vsakega dokumenta T2L ali vsakega komercialnega dokumenta, ki je bil izdan na podlagi tega pododdelka. Carinski organi določijo pogoje, po katerih se izvod predloži za kontrolo in hrani vsaj dve leti.
Pododdelek 5
Posebne določbe v zvezi s proizvodi morskega ribolova in drugimi proizvodi, pridobljenimi iz morja s plovili
Člen 325
1. ►M19 Za namene tega pododdelka ◄ :
(a) Ribiško plovilo Skupnosti pomeni plovilo, vpisano in registrirano na delu ozemlja države članice, ki tvori del carinskega območja Skupnosti, pluje pod zastavo države članice, lovi proizvode morskega ribolova in jih, odvisno od primera, predeluje na krovu;
(b) Predelovalna ladja Skupnosti pomeni plovilo, vpisano in registrirano na delu ozemlja države članice, ki je del carinskega območja Skupnosti, pluje pod zastavo države članice in ne lovi proizvodov morskega ribolova, vendar take proizvode predeluje na krovu.
2. Obrazec T2M, izdelan v skladu s členi 327 do 337, se predloži v dokaz skupnostnega statusa:
(a) proizvodov morskega ribolova, ki jih je ribiško plovilo Skupnosti ujelo zunaj teritorialnih voda države ali ozemlja, ki ne spada v carinsko območje Skupnosti;
in
(b) blaga, pridobljenega iz takih proizvodov na krovu tega plovila ali predelovalne ladje Skupnosti, pri proizvodnji katerega so bili morda uporabljeni drugi proizvodi, ki imajo skupnostni status,
ki so lahko v embalaži s skupnostnim statusom in jih je treba vnesti na carinsko območje Skupnosti pod pogoji iz člena 326.
3. Dokaz o skupnostnem statusu proizvodov morskega ribolova in drugih proizvodov, pridobljenih ali ujetih v vodah zunaj teritorialnih voda države ali ozemlja, ki ne spada v carinsko območje Skupnosti, s plovili pod zastavo države članice, vpisanih ali registriranih v delu ozemlja države članice, ki predstavlja del carinskega območja Skupnosti, ali teh proizvodov, ki so jih v teritorialnih vodah carinskega območja Skupnosti pridobila ali ujela plovila države, ki ni članica, je treba zagotoviti z ladijskim dnevnikom ali kako drugače, kakor določa navedeni status.
Člen 326
1. Obrazec T2M v zvezi s proizvodi in blagom iz člena 325(2), prepeljanimi neposredno do carinskega območja Skupnosti, predloži:
(a) ribiško plovilo Skupnosti, ki je ujelo proizvode in jih po potrebi oplemenitilo, ali
(b) neko drugo ribiško plovilo Skupnosti ali predelovalna ladja Skupnosti, ki je proizvode oplemenitila po pretovoru s plovila iz točke (a), ali
(c) neko drugo plovilo, na katerega so bili navedeni proizvodi in blago pretovorjeni s plovil iz točk (a) in (b), ne da bi bile opravljene nadaljnje spremembe, ali
(d) prevozno sredstvo, zajeto v enotni prevozni listini, izdelano v državi ali na ozemlju, ki ni del carinskega območja Skupnosti, in kjer so bili proizvodi ali blago izkrcani s plovil iz točk (a), (b) in (c).
Potem obrazca T2M ni več mogoče uporabljati kot dokaz skupnostnega statusa proizvodov ali blaga, na katere se nanaša.
2. Carinski organi, odgovorni za pristanišče, kjer se proizvodi in/ali blago izkrca s plovila iz točke (a) odstavka 1, lahko opustijo uporabo odstavka 1, kadar ni dvoma o poreklu teh proizvodov in/ali blaga ali kadar se uporablja potrjevanje iz člena 8(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 ( 13 ).
Člen 327
1. Obrazec za dokument T2M mora ustrezati vzorcu iz Priloge 43.
2. Izvirnik mora biti natisnjen na brezlesnem pisalnem papirju s težo najmanj 55 g/m2. Papir je treba na obeh straneh pretiskati z zeleno giljošo, da se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje.
3. Obrazec T2M je formata 210 × 297 mm z dovoljenim odstopanjem po dolžini - 5 in + 8 mm.
4. Obrazec je natisnjen v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga določijo pristojni organi države članice, ki ji plovilo pripada.
5. Obrazci T2M so vezani v zvezke po 10 primerkov, to je po en izvirnik, ki se iztrga, in njegova kopija, ki ostane v zvezku. Stran 2 platnice zvezka vsebuje opombe, prikazane v Prilogi 44.
6. Vsak obrazec T2M ima svojo zaporedno številko. Ta številka je na izvirniku in na kopiji enaka.
7. Države članice lahko same tiskajo obrazce T2M in jih vežejo v zvezke ali pa to naložijo tiskarjem, ki jih same pooblastijo. V slednjem primeru mora biti na strani 1 platnice vsakega zvezka in na izvirniku vsakega obrazca navedeno sklicevanje na pooblastilo. Na strani 1 in na izvirniku morata biti napisana tudi ime in naslov tiskarja ali oznaka, s katero je lahko prepoznan.
8. Obrazec T2M se izpolni v enem od uradnih jezikov Skupnosti s pisalnim strojem ali čitljivo ročno; v slednjem primeru s črnilom in tiskanimi črkami. Brisanje in spreminjanje ni dovoljeno. Popravlja se s prečrtavanjem napačnih besed in dodajanjem potrebnih sprememb. Vsako takšno spremembo mora parafirati tista oseba, ki je deklaracijo s popravki podpisala.
Člen 328
Zvezek obrazcev T2M na zahtevo ustrezne osebe izda carinski urad Skupnosti, odgovoren za nadzorovanje matičnega pristanišča ribiškega plovila Skupnosti, ki mu je zvezek namenjen.
Zvezek se izda samo, kadar zadevna oseba izpolni polja 1 in 2 v jeziku obrazca ter izpolni in podpiše izjavo v polju 3 v vseh izvirnikih in izvodih obrazcev, vsebovanih v zvezku. Pri izdaji zvezka carinski urad izpolni polje B vseh izvirnikov in izvodov obrazcev v zvezku.
Zvezek velja dve leti od datuma izdaje, navedene na strani 2 platnic. Poleg tega za veljavnost obrazcev jamči žig v polju A vsakega izvirnika in izvoda, ki ga odtisne organ, odgovoren za registracijo ribiškega plovila Skupnosti, za katerega se zvezek izda.
Člen 329
Kapitan ribiškega plovila Skupnosti izpolni polje 4 in, če je bil ulov oplemeniten na krovu, polje 6 ter izpolni in podpiše izjavo v polju 9 izvirnika in izvoda enega od obrazcev v zvezku, kadar koli:
(a) pretovori proizvode na eno od plovil iz točke (b) člena 326(1), ki predeluje te proizvode;
(b) pretovori proizvode ali blago na katero koli drugo ladjo, ki jih ne bo oplemenitila, temveč prepeljala neposredno do pristanišča na carinskem območju Skupnosti ali do nekega drugega pristanišča za naknadno pošiljanje na to območje;
(c) brez vpliva na člen 326(2) izkrca proizvode ali blago v pristanišču na carinskem območju Skupnosti;
(d) izkrca proizvode ali blago v pristanišču zunaj carinskega območja Skupnosti za naknadno pošiljanje na to območje.
Vsako oplemenitenje teh proizvodov se zapiše v ladijski dnevnik plovila.
Člen 330
Kapitan plovila iz točke (b) člena 326(1) izpolni polje 6 ter izpolni in podpiše izjavo v polju 11 izvirnika obrazca T2M, kadar koli izkrca blago ali v pristanišču na carinskem območju Skupnosti ali v pristanišču zunaj navedenega območja za naknadno pošiljanje na to območje ali kadar koli v ta namen pretovarja blago na drugo plovilo.
Oplemenitenje blaga, pretovorjenega na plovilo, se zapiše v ladijski dnevnik tega plovila.
Člen 331
Kadar se proizvodi ali blago iz točke (a) ali točke (b) člena 329 pretovorijo prvič, se izpolni polje 10 izvirnika in izvoda obrazca T2M; če pride do nadaljnjega pretovarjanja vrste, navedene v členu 330, se izpolni tudi polje 12 izvirnika tega obrazca T2M. Izjavo o pretovarjanju podpišeta oba kapitana, izvirnik obrazca T2M pa se da kapitanu plovila, na katerega so proizvodi ali blago pretovorjeni. Vsak postopek pretovarjanja se vpiše v ladijske dnevnike obeh sodelujočih plovil.
Člen 332
1. Kadar gredo proizvodi ali blago, zajeto v obrazcu T2M, v državo ali na ozemlje, ki ni del carinskega območja Skupnosti, je navedeni obrazec veljaven samo, če so carinski organi te države ali ozemlja izpolnili in podpisali potrditev v polju 13 obrazca.
2. Kadar nekaj proizvodov ali blaga ne prispe na carinsko območje Skupnosti, se v polje „Opombe“ obrazca T2M vnese ime, vrsta, bruto masa in raba ali uporaba, ki je bila dodeljena tem pošiljkam.
Člen 333
1. Kadar gredo proizvodi ali blago, zajeto z obrazcem T2M, v državo ali na ozemlje, ki ni del carinskega območja Skupnosti, za naknadno odpošiljanje v delnih pošiljkah na to območje, ustrezna oseba ali njen predstavnik:
(a) vpiše v polje „Opombe“ prvotnega obrazca T2M število vrst paketov, bruto maso, rabo ali uporabo, dodeljeno za pošiljko, in številko „izpiska“ iz točke (b);
(b) izdela „izpisek“ T2M in v ta namen uporabi izviren obrazec iz zvezka obrazcev T2M, izdanega v skladu z določbami člena 328.
Vsak „izpisek“ in njegov izvod, ki ostane v zvezku T2M, vključujeta sklic na prvotni obrazec T2M iz točke (a) in sta jasno označena z eno od naslednjih navedb:
— Extracto,
— Udskrift,
— Auszug,
— Aπóσπασμα,
— Extract,
— Extrait,
— Estratto,
— Uittrreksel,
— Extracto,
— Ote,
— Utdrag,
— Výpis,
— Väljavõte,
— Izraksts,
— Išrašas,
— Kivonat,
— Estratt,
— Wyciąg,
— Izpisek,
— Výpis,
— Извлечение,
— Extras,
— Izvod.
„Izpisek“ T2M, ki spremlja delno pošiljko na carinsko območje Skupnosti, v poljih 4, 5, 6, 7 in 8 navaja ime, vrsto, tarifno oznako KN in količino proizvodov ali blaga, ki sestavljajo to pošiljko. Poleg tega potrditev v polju 13 izpolnijo in podpišejo carinski organi države ali ozemlja, kjer so proizvodi ali blago ostali med tranzitom.
2. Kadar so vsi proizvodi in blago, zajeti s prvotnim obrazcem T2M iz točke (a) odstavka 1 poslani na carinsko območje Skupnosti, potrditev v polju 13 obrazca izpolnijo in podpišejo organi, na katere se v navedenem odstavku sklicuje. Obrazec se potem pošlje carinskemu uradu, navedenemu v točki 328.
3. Kadar nekateri proizvodi ali blago ne prispejo na carinsko območje Skupnosti, se ime, vrsta, bruto masa, raba oziroma uporaba, dodeljena proizvodom ali blagu, vpišejo v polje „Opombe“ prvotnega obrazca T2M.
Člen 334
Vsi obrazci T2M, prvotni ali „izpiske“, se predložijo carinskemu uradu, kjer se proizvodi ali blago, na katerega se nanašajo, vnesejo na carinsko območje Skupnosti. Vendar, kadar se proizvodi ali blago vnesejo v tranzitnem postopku, ki se začne zunaj tega območja, se obrazci predložijo pri namembnem carinskem uradu za ta postopek.
Urad lahko zahteva prevod obrazca. Poleg tega lahko zaradi preverjanja natančnosti navedb iz obrazca T2M zahtevajo predložitev vseh ustreznih dokumentov, vključno z ladijskimi papirji, kadar je to potrebno. Urad izpolni polje C vsakega obrazca T2M, izvod katerega se pošlje carinskemu uradu iz člena 328.
Člen 335
Z odstopanjem od členov 332, 333 in 334, v primeru da gredo proizvodi ali blago, zajeto z obrazcem T2M, v tretjo državo, ki je pogodbenica Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, za vrnitev v celoti ali v delnih pošiljkah na carinsko območje Skupnosti po postopku „T2“, se navedbe navedenega postopka vnesejo v polje „Opombe“ obrazca T2M.
Kadar so bili vsi proizvodi in/ali blago, zajeti s tem obrazcem T2M, poslani na carinsko območje Skupnosti, potrditev v polju 13 obrazca izpolnijo in podpišejo carinski organi. Izpolnjen izvod obrazca se pošlje carinskemu uradu iz člena 328.
Ustrezno se uporabijo določbe člena 332(2).
Člen 336
Zvezek, ki vsebuje obrazce T2M, se predloži, kadar koli to zahtevajo carinski organi.
Kadar plovilo, za katero je bil izdan zvezek obrazcev T2M iz člena 327, preneha izpolnjevati predpisane pogoje, preden so bili uporabljeni vsi obrazci iz zvezka, ali je poteklo njegovo obdobje veljavnosti, se zvezek nemudoma vrne carinskemu organu, ki ga je izdal.
▼M19 —————
POGLAVJE 4
Skupnostni tranzit
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 340a
Če ni določeno drugače, se določbe iz tega poglavja uporabljajo za zunanji in notranji skupnostni tranzit.
Blago, ki predstavlja večje tveganje za goljufije, je našteto v Prilogi 44c. Če se določba iz te uredbe nanaša na navedeno prilogo, se ukrepi v zvezi z blagom iz navedene priloge uporabljajo le, če količina takšnega blaga presega ustrezno minimalno količino. Priloga 44c se pregleda vsaj enkrat na leto.
Člen 340b
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:
|
1. |
„urad odhoda“ : pomeni carinski urad, ki sprejema deklaracije, na podlagi katerih je blago dano v skupnostni tranzitni postopek; |
|
2. |
„urad tranzita“ pomeni : (a) carinski urad pri izhodu iz carinskega območja Skupnosti, ko pošiljka zapušča carinsko območje Skupnosti v okviru tranzitne operacije prek meje med državo članico in tretjo državo, ki ni članica Efte; ali (b) carinski urad pri vstopu na carinsko območje Skupnosti, ko je blago prečkalo ozemlje tretje države v okviru tranzitne operacije; |
|
3. |
„namembni urad“ : pomeni carinski urad, v katerem je treba predložiti blago, dano v skupnostni tranzitni postopek, da se postopek lahko konča; |
|
4. |
„urad zavarovanja“ : pomeni urad, ki ga določijo carinski organi vsake države članice, pri katerem garant vlaga zavarovanja; |
|
5. |
„države Efte“ : pomeni vse države, ki so članice Efte, in vse druge države, ki so pristopile h Konvenciji z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku ( 14 ); |
|
6. |
„spremna tranzitna listina“ : dokument, ki se izpiše iz računalniškega sistema, je namenjen spremljanju blaga in temelji na podatkih iz tranzitne deklaracije; |
|
6a. |
„Spremna tranzitna/varnostna listina“ : pomeni dokument, ki se izpiše iz računalniškega sistema, je namenjen spremljanju blaga in temelji na podatkih iz tranzitne deklaracije in vstopne oziroma izstopne skupne deklaracije; |
|
7. |
„Pomožni postopek“ : postopek, ki temelji na papirnih dokumentih, ki omogočajo vložitev in nadzor tranzitne deklaracije ter spremljanje tranzitne operacije, kadar standardnega postopka po elektronski poti ni mogoče izvajati. |
Člen 340c
1. Skupnostno blago je dano v notranji skupnostni tranzitni postopek, če je dobavljeno:
(a) iz dela carinskega območja Skupnosti, kjer se uporabljajo določbe Direktive 2006/112/ES, v del carinskega območja Skupnosti, kjer se navedene določbe ne uporabljajo, ali
(b) iz dela carinskega območja Skupnosti, kjer se določbe Direktive 2006/112/ES ne uporabljajo, v del carinskega območja Skupnosti, kjer se navedene določbe uporabljajo, ali
(c) iz dela carinskega območja Skupnosti, kjer se določbe Direktive 2006/112/ES ne uporabljajo, v del carinskega območja Skupnosti, kjer se navedene določbe ravno tako ne uporabljajo.
2. Skupnostno blago, ki je dobavljeno iz enega kraja na carinskem območju Skupnosti v drugi kraj prek območja ene ali več držav Efte v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, se daje v notranji skupnostni tranzitni postopek brez poseganja v odstavek 3.
Blaga iz prvega pododstavka, ki se prevaža v celoti po morju ali po zraku, ni treba dati v notranji skupnostni tranzitni postopek.
3. Če se skupnostno blago izvaža v državo Efte ali se prevaža prek ozemlja ene ali več držav Efte in se uporabljajo določbe Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, se takšno blago daje v zunanji skupnostni tranzitni postopek pod naslednjimi pogoji:
(a) če so opravljene izvozne carinske formalnosti za pridobitev izvozne kompenzacije ob izvozu v tretjo državo na podlagi skupne kmetijske politike; ali
(b) če prihaja iz intervencijskih zalog, če se za takšno blago uporabljajo kontrolni ukrepi glede uporabe in/ali namembnega območja in če so bile opravljene carinske formalnosti ob izvozu v tretjo državo na podlagi skupne kmetijske politike; ali
(c) če je upravičeno do povračila ali odpustitve uvozne dajatve pod pogojem, da se izvozi iz carinskega območja Skupnosti; ali
(d) če je v obliki nadomestnih izdelkov ali blaga v nespremenjenem stanju, če so bile za to blago opravljene carinske formalnosti ob izvozu v tretje države za zaključek postopka aktivnega oplemenitenja, sistema povračil, da bi pridobili povračilo ali odpustitev carine.
Člen 340d
Blago, za katero se uporablja skupnostni tranzitni postopek, se lahko prevaža med dvema krajema na carinskem območju Skupnosti prek ozemlja tretje države, ki ni članica Efte, če se prek takšne tretje države prevaža z enotno prevozno listino, ki je bila sestavljena v državi članici. V tem primeru se tranzitni postopek prekine na ozemlju tretje države.
Člen 340e
1. Skupnostni tranzitni postopek je obvezen za blago, ki se prevaža po zraku le, če se natovarja ali raztovarja na letališču v Skupnosti.
2. Uporaba skupnostnega tranzitnega postopka je obvezna za blago, ki se prevaža po morju, če se prevaža z rednimi ladijskimi prevozi, odobrenimi v skladu s členoma 313a in 313b, brez poseganja v člen 91(1) zakonika.
Člen 341
Določbe iz poglavij 1 in 2 naslova VII zakonika in določbe iz tega naslova se smiselno uporabljajo za druge dajatve v smislu člena 91(l)(a) zakonika.
Člen 342
1. Zavarovanje, ki ga predloži glavni zavezanec, velja po vsej Skupnosti.
2. Kadar zavarovanje izdaja garant, mora navesti službeni naslov ali imenovati zastopnika v vsaki državi članici.
3. Za skupnostne tranzitne operacije, ki jih opravljajo železniške družbe držav članic po postopku, ki ni poenostavljeni postopek iz člena 372(l)(g)(i), je treba predložiti zavarovanje.
4. Kadar garant dostavi zavarovanje pri uradu zavarovanja:
(a) se glavnemu zavezancu za uporabo zavarovanja in označitev vsake izjave garanta dodeli „sklicna številka zavarovanja“;
(b) se glavnemu zavezancu določi in posreduje vstopna oznaka, povezana s „sklicno številko zavarovanja“.
Člen 343
Vsaka država članica vnese v računalniški sistem seznam carinskih uradov, pristojnih za obravnavo skupnostnih tranzitnih operacij, z navedbo ustreznih identifikacijskih številk in pristojnosti ter delovnega časa. V računalniški sistem se vnesejo vse spremembe.
Komisija uporablja računalniški sistem za posredovanje teh podatkov drugim državam članicam.
Člen 343a
Vsaka država članica obvesti Komisijo o ustanovitvi centralnih uradov in o nalogah navedenih uradov pri upravljanju in spremljanju skupnostnega tranzitnega postopka ter pri sprejemu in prenosu dokumentov, pri čemer navede vrsto zadevnih dokumentov.
Komisija o tem obvesti druge države članice.
Člen 344
Značilnosti obrazcev razen enotne upravne listine, ki se uporabljajo v skupnostnem tranzitnem sistemu, so določene v Prilogi 44b.
Člen 344a
1. V skupnostnem tranzitnem postopku se formalnosti opravijo s tehniko računalniške obdelave podatkov.
2. Sporočila, ki si jih uprave pošiljajo med seboj, ustrezajo strukturi in podrobnostim, ki jih sporazumno določijo carinski organi.
Oddelek 2
Postopek
Pododdelek 1
Posamezno zavarovanje
Člen 345
1. Posamezno zavarovanje mora pokriti celoten znesek možnega carinskega dolga, izračunanega na podlagi najvišjih stopenj, ki se uporabljajo za blago iste vrste v državi članici odhoda. Za namene izračuna se skupnostno blago, ki se prevaža v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, obravnava kot neskupnostno blago.
Vendar pa stopnje, ki se upoštevajo pri izračunu posameznega zavarovanja, ne morejo biti manjše od najnižje stopnje, če je takšna stopnja navedena v petem stolpcu v Prilogi 44c.
2. Posamezna zavarovanja v obliki gotovinskega pologa se vložijo pri uradu odhoda. Povrnejo se, ko je postopek zaključen.
3. Posamezno zavarovanje, ki ga predloži garant, je lahko v obliki kuponov za individualno zavarovanje za znesek 7 000 EUR, ki jih izda garant osebam, nastopajočim kot glavni zavezanec.
Garant odgovarja za znesek do 7 000 EUR na kupon.
4. Kadar posamezno zavarovanje zagotovi garant, glavni zavezanec ne more spremeniti vstopne oznake, povezane s „sklicno številko zavarovanja“, razen kadar se uporablja točka 3 Priloge 47a.
Člen 346
1. Posamezno zavarovanje, ki ga predloži garant, ustreza vzorcu iz Priloge 49.
Instrument zavarovanja hrani urad zavarovanja.
2. Če tako zahtevajo nacionalni zakoni ali drugi predpisi ali splošna praksa, lahko države članice dovolijo, da je izjava iz odstavka 1 v drugačni obliki, če ima enake pravne posledice kakor izjava v vzorcu.
Člen 347
1. V primeru iz člena 345(3) posamezno zavarovanje ustreza vzorcu iz Priloge 50.
Člen 346(2) se smiselno uporablja.
2. Garant na način, ki ga določijo carinski organi, posreduje uradu zavarovanja vse zahtevane podatke o kuponih za posamezno zavarovanje, ki jih je izdal.
Skrajni rok uporabe kuponov ne sme biti daljši od enega leta od datuma izdaje kuponov.
3. Garant sporoči glavnemu zavezancu „sklicno številko zavarovanja“ za vsak kupon za posamezno zavarovanje, ki mu je dodeljen. Z njo povezane vstopne oznake glavni zavezanec ne more spremeniti.
4. Za namene izvajanja člena 353(2)(b) garant izda glavnemu zavezancu kupone za posamezno zavarovanje na papirju, sestavljene v skladu z vzorcem iz Priloge 54, vključno z identifikacijsko številko.
5. Garant lahko izda kupone za posamezno zavarovanje, ki ne veljajo za skupnostno tranzitno operacijo, ki vključuje blago s seznama iz Priloge 44c. V tem primeru garant na vsak kupon za posamezno zavarovanje, ki ga izda v papirni obliki, diagonalno vpiše naslednji zaznamek:
— Omejena veljavnost – 99200.
6. Glavni zavezanec predloži uradu odhoda toliko kuponov za posamezno zavarovanje v znesku 7 000 EUR, kolikor je potrebnih, da pokrije skupni znesek iz člena 345(1). Za namene izvajanja člena 353(2)(b) se posamezni kuponi v papirni obliki izročijo uradu odhoda, ki jih hrani in ki sporoči identifikacijsko številko vsakega kupona uradu zavarovanja, navedenemu na kuponu.
Člen 348
1. Urad zavarovanja prekliče sklep o sprejemu izjave garanta, če pogoji, določeni ob izdaji, niso več izpolnjeni.
Enako lahko garant kadarkoli prekliče svojo izjavo.
2. Preklic ali razveljavitev začne veljati šestnajsti dan po datumu, ko garant oziroma urad zavarovanja prejme obvestilo.
Od datuma začetka veljavnosti preklica ali razveljavitve ni mogoče nobenega pred tem izdanega kupona za posamezno zavarovanje uporabiti za dajanje blaga v skupnostni tranzitni postopek.
3. Carinski organi države članice, ki je odgovorna za ustrezni urad zavarovanja, v računalniški sistem takoj vnesejo podatek o preklicu ali razveljavitvi in o datumu začetka veljavnosti.
Pododdelek 2
Prevozna sredstva in deklaracije
Člen 349
1. Vsaka tranzitna deklaracija zajema le blago, ki je ali bo naloženo na eno samo prevozno sredstvo za prevoz od enega urada odhoda do enega namembnega urada.
V tem členu se naslednje šteje kot eno samo prevozno sredstvo pod pogojem, da bo blago, ki se prevaža, odpremljeno skupaj:
(a) cestno vozilo z enim ali več priklopniki ali polpriklopniki;
(b) sklop povezanih železniških voz ali vagonov;
(c) plovila, ki tvorijo verigo;
(d) zabojniki, natovorjeni na eno samo prevozno sredstvo v smislu tega člena.
2. Eno samo prevozno sredstvo se lahko uporablja za natovarjanje blaga pri več kakor enem uradu odhoda in za raztovarjanje pri več kakor enem namembnem uradu.
▼M32 —————
Člen 351
Če ena pošiljka vsebuje blago, ki mora biti dano v zunanji skupnostni tranzitni postopek, in blago, ki mora biti dano v notranji skupnostni tranzitni postopek, se tranzitna deklaracija, označena s črko „T“, za vsako blagovno postavko dopolni z oznako „T1“, „T2“ ali „T2F“.
▼M32 —————
Člen 353
1. Tranzitne deklaracije ustrezajo strukturi in podrobnostim, navedenim v Prilogi 37a.
2. Carinski organi sprejmejo pisno tranzitno deklaracijo na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 31, v skladu s postopkom, ki ga opredelijo carinski organi z medsebojnim dogovorom, in sicer v naslednjih primerih:
(a) kadar blago prevažajo potniki, ki nimajo neposrednega dostopa do računalniškega carinskega sistema, v skladu z metodami iz člena 353a;
(b) kadar se izvaja pomožni postopek pod pogoji in v skladu z metodami iz Priloge 37d.
3. Kadar računalniški sistem glavnega zavezanca in/ali omrežje ne deluje, je uporaba pisne tranzitne deklaracije po odstavku 2(b) mogoča s soglasjem carinskih organov.
4. Tranzitna deklaracija se lahko dopolni z enim ali več dopolnilnimi obrazci, ki ustrezajo vzorcu iz Priloge 33. Obrazci so sestavni del deklaracije.
5. Namesto dopolnilnih obrazcev se lahko kot opisni del pisne tranzitne deklaracije uporabijo nakladnice, ki morajo biti v skladu s Prilogo 44a in vzorcem iz Priloge 45 in so sestavni del pisne tranzitne deklaracije.
Člen 353a
1. Za namene uporabe člena 353(2)(a) potnik sestavi tranzitno deklaracijo v skladu s členom 208 in Prilogo 37.
2. Pristojni organi zagotovijo izmenjavo podatkov o tranzitu med pristojnimi organi z uporabo informacijske tehnologije in računalniških omrežij.
▼M25 —————
Pododdelek 3
Formalnosti pri uradu odhoda
Člen 355
1. Blago, dano v skupnostni tranzitni postopek, se prevaža v namembni urad po ekonomsko najbolj upravičeni poti.
2. Brez vpliva na člen 387, za blago s seznama v Prilogi 44c, ali če carinski organi ali glavni zavezanec menijo, da je to potrebno, urad odhoda določi načrt poti in vpiše v polje 44 tranzitne deklaracije vsaj države članice, prek katerih bo potekal tranzit, ob upoštevanju podatkov, ki jih je sporočil glavni zavezanec.
Člen 356
1. Urad odhoda določi rok, v katerem je treba blago predložiti namembnemu uradu, ob upoštevanju načrta poti, veljavne prometne ali druge zakonodaje in, če je to primerno, podatkov, ki jih je sporočil glavni zavezanec.
2. Rok, ki ga določi urad odhoda, je zavezujoč za carinske organe držav članic, na katerih ozemlju poteka skupnostna tranzitna operacija, in ga ti organi ne spreminjajo.
▼M32 —————
Člen 357
1. Brez poseganja v odstavek 4 se blago, ki se daje v skupnostni tranzitni postopek, ne prepusti, če ni nameščena carinska oznaka. Urad odhoda sprejme ukrepe za ugotavljanje istovetnosti blaga, ki se mu zdijo potrebni, in vnese ustrezne podatke v tranzitno deklaracijo.
2. Oznaka se namesti na naslednje:
(a) na tovorni prostor, če prevozno sredstvo že ima ustrezno dovoljenje na podlagi drugih predpisov ali če ga je urad odhoda priznal kot primernega za namestitev carinskih oznak;
(b) v drugih primerih na posamezne tovorke.
Carinske oznake morajo vsebovati značilnosti, navedene v Prilogi 46a.
3. Prevozna sredstva je mogoče priznati kot primerna za namestitev carinskih oznak pod naslednjimi pogoji:
(a) če je nanje mogoče enostavno in učinkovito pritrditi carinske oznake;
(b) če so zgrajena tako, da blaga ni mogoče odvzeti ali dodati brez vidnih sledov vloma ali poškodb carinskih oznak;
(c) če nimajo skrivnih prostorov, v katere bi bilo mogoče skriti blago;
(d) če so njihovi tovorni prostori enostavno dostopni za carinski pregled.
Cestna vozila, priklopniki, polpriklopniki ali zabojniki, odobreni za prevoz blaga pod carinsko oznako v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Evropska skupnost, se štejejo kot primerni za namestitev carinskih oznak.
Urad odhoda se lahko odpove namestitvi carinskih oznak, če je istovetnost blaga mogoče ugotoviti na osnovi opisa blaga v podatkih tranzitne deklaracije ali v spremnih dokumentih, ob upoštevanju morebitnih drugih ukrepov za zagotavljanje istovetnosti.
◄
Šteje se, da opis blaga omogoča ugotavljanje istovetnosti blaga, kadar je dovolj natančen, da omogoča enostavno ugotavljanje istovetnosti količine in narave blaga.
Člen 358
1. Ob prepustitvi blaga urad odhoda pošlje podatke o skupnostnem tranzitu prijavljenemu namembnemu uradu s sporočilom „obvestilo o predvidenem prispetju“, vsakemu prijavljenemu uradu tranzita pa z „obvestilom o predvidenem tranzitu“. Ta sporočila temeljijo na podatkih iz tranzitne deklaracije, ki so po potrebi spremenjeni.
2. Po prepustitvi blaga spremna tranzitna listina spremlja prevoz blaga, danega v skupnostni tranzitni postopek. Listina ustreza vzorcu in podrobnemu opisu iz Priloge 45a. Ta listina se da na voljo gospodarskemu subjektu na enega od naslednjih načinov:
(a) urad odhoda jo posreduje glavnemu zavezancu ali pa se z odobritvijo carinskih organov izda prek računalniškega sistema glavnega zavezanca;
(b) po prejemu sporočila o odobritvi prepustitve blaga, ki ga pošlje urad odhoda, se izda prek računalniškega sistema pooblaščenega pošiljatelja.
3. Kadar je primerno, se spremna tranzitna listina nadomesti s seznamom postavk, ki ustrezajo vzorcu in opombam iz Priloge 45b. Navedeni seznam je sestavni del spremne tranzitne listine.
Pododdelek 4
Formalnosti med prevozom
Člen 359
1. Pošiljka in spremna tranzitna listina se predložita vsakemu uradu tranzita.
2. Urad tranzita vpiše prehod, o katerem ga je s sporočilom „obvestilo o predvidenem tranzitu“ obvestil urad odhoda. O prehodu meje se urad odhoda obvesti s sporočilom „obvestilo o prehodu meje“.
3. Uradi tranzita pregledajo blago, kadar se jim to zdi potrebno. Morebitni pregled blaga se izvede zlasti na podlagi sporočila „obvestilo o predvidenem tranzitu“.
4. Kadar prevoz blaga poteka prek tranzitnega urada, ki ni tisti, ki je prijavljen in naveden v spremni tranzitni listini, dejansko uporabljeni tranzitni urad prosi urad odhoda za sporočilo „obvestilo o predvidenem tranzitu“ ter urad odhoda obvesti s sporočilom „obvestilo o prehodu meje“.
Člen 360
1. ►M32 Prevoznik mora vpisati potrebne vnose v ►M34 spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina ◄ ter jo skupaj s pošiljko predložiti carinskim organom države članice, na ozemlju katere je prevozno sredstvo: ◄
(a) če se je neka proga spremenila in se uporabljajo določbe iz člena 355(2);
(b) če so bile med prevozno operacijo carinske oznake poškodovane iz razlogov, na katere prevoznik ni mogel vplivati;
(c) če se blago pretovori na drugo prevozno sredstvo; vsako takšno pretovarjanje mora biti opravljeno pod nadzorom carinskih organov, ki pa lahko odobrijo pretovarjanje tudi brez nadzora;
(d) v primeru neposredne nevarnosti, zaradi katere je nemudoma treba deloma ali v celoti raztovoriti prevozno sredstvo;
(e) v primeru nesreče ali drugega slučaja, ki bi lahko vplivala na sposobnost glavnega zavezanca ali prevoznika, da izpolnita svoje obveznosti.
2. Kadar carinski organi menijo, da lahko zadevna skupnostna tranzitna operacija poteka normalno, sprejmejo vse morebitne potrebne ukrepe in nato vpišejo zaznamke na ►M34 spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina ◄ .
Carinski organi urada tranzita ali namembnega urada, odvisno od konkretnega primera, vnesejo ustrezne podatke o prenosu ali drugem dogodku v računalniški sistem.
Pododdelek 5
Formalnosti pri namembnem uradu
Člen 361
1. Blago in zahtevani dokumenti se predložijo namembnemu uradu v času uradnih ur in dni. Vendar lahko navedeni urad na zahtevo in stroške zadevne stranke odobri, da se blago in dokumenti predložijo zunaj uradnih ur. Prav tako lahko namembni urad na zahtevo in stroške zadevne stranke odobri predložitev blaga in zahtevanih dokumentov kjer koli drugje.
2. Kadar se blago predloži namembnemu uradu po izteku roka, ki ga je predpisal urad odhoda, in kadar je rok prekoračen zaradi okoliščin, ki so pojasnjene v zadovoljstvo namembnega urada in jih ni mogoče pripisati prevozniku ali glavnemu zavezancu, se šteje, da je slednji izpolnil predpisani rok.
Namembni urad hrani spremno tranzitno listino, pregled blaga pa se izvede zlasti na podlagi sporočila „obvestilo o predvidenem prispetju“, ki ga pošlje urad odhoda.
◄
4. Na zahtevo glavnega zavezanca in za zagotavljanje dokazil o koncu postopka v skladu s členom 366(1) namembni urad vnese na izvod ►M34 spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina ◄ naslednji zaznamek:
— Alternativno dokazilo – 99202.
5. Tranzitna operacija se lahko konča pri uradu, ki ni naveden na tranzitni deklaraciji. Navedeni urad tako postane namembni urad.
Kadar je novi namembni urad v pristojnosti države članice, ki ni pristojna za prvotno imenovani urad, novi namembni urad prosi urad odhoda za „obvestilo o predvidenem prispetju“.
Člen 362
1. Namembni urad potrdi prejem na zahtevo osebe, ki predloži blago in zahtevane dokumente.
2. Obrazec potrdila o prejemu ustreza navedbam v vzorcu iz Priloge 47.
3. Zadevna stranka vnaprej izpolni potrdilo o prejemu. Potrdilo lahko vsebuje tudi druge podatke o pošiljki, razen v prostoru, ki je namenjen samo namembnemu uradu. Potrdilo o prejemu se ne uporablja kot dokazilo o koncu postopka v smislu člena 366(1).
Člen 363
1. Namembni urad s sporočilom „obvestilo o prispetju“ obvesti urad odhoda o prihodu blaga na datum, ko je blago predloženo namembnemu uradu.
2. Kadar se tranzitna operacija konča pri drugem uradu kot tistem, ki je prijavljen na tranzitni deklaraciji, novi namembni urad o prihodu obvesti urad odhoda s sporočilom „obvestilo o prispetju“.
Urad odhoda obvesti o prihodu prvotno prijavljeni namembni urad s sporočilom „obvestilo o predvidenem prispetju“.
3. Sporočilo „obvestilo o prispetju“ iz odstavkov 1 in 2 se ne sme uporabiti kot dokazilo o koncu postopka za namene člena 366(1).
4. Razen če je ustrezno utemeljeno, namembni urad pošlje uradu odhoda sporočilo „rezultati kontrole“ najpozneje tretji dan po dnevu, ko je bilo blago predloženo namembnemu uradu. Kadar pa se uporabi člen 408, namembni urad pošlje uradu odhoda sporočilo „rezultati kontrole“ najpozneje šesti dan po dnevu, ko je bilo blago predloženo.
▼M32 —————
Pododdelek 6
Poizvedovalni postopek
Člen 365
Kadar carinski organi države članice odhoda do roka, v katerem mora biti blago predloženo namembnemu uradu, ne prejmejo sporočila „obvestilo o prispetju“ ali v šestih dnevih po prejemu sporočila „obvestilo o prispetju“ ne prejmejo sporočila „rezultati kontrole“, navedeni organi predvidijo začetek poizvedovalnega postopka, da bi pridobili potrebne podatke za konec postopka ali, kadar to ni mogoče:
◄
— da bi ugotovili, ali je nastal carinski dolg,
— kdo je dolžnik, ter
— da bi določili carinske organe, pristojne za izterjavo
2. Poizvedovalni postopek se začne najpozneje sedem dni po izteku enega od rokov iz odstavka 1, razen v izjemnih primerih, ki jih sporazumno določijo države članice. Če so carinski organi že prej obveščeni, da tranzitni postopek ni končan, ali če to sumijo, takoj začnejo poizvedovalni postopek.
3. Če so carinski organi države članice odhoda prejeli samo sporočilo „obvestilo o prispetju“, začnejo poizvedovalni postopek tako, da od namembnega urada, ki je poslal sporočilo „obvestilo o prispetju“, zahtevajo sporočilo „rezultati kontrole“.
4. Če carinski organi države članice odhoda niso prejeli sporočila „obvestilo o prispetju“, začnejo poizvedovalni postopek, tako da zahtevajo potrebne podatke za konec postopka od glavnega zavezanca ali, kadar je na voljo dovolj podatkov za poizvedbo v namembnem kraju, od namembnega urada.
Od glavnega zavezanca se zahteva, da zagotovi potrebne podatke za konec postopka najpozneje osemindvajset dni po začetku poizvedovalnega postopka namembnega urada, kadar tranzitne operacije ni mogoče končati.
5. Namembni urad in glavni zavezanec na zahtevek iz odstavka 4 odgovorita v osemindvajsetih dneh. Če glavni zavezanec v tem času zagotovi zadostne podatke, jih carinski organi države članice odhoda upoštevajo ali, če prejeti podatki to omogočajo, postopek končajo.
6. Če podatki, ki jih sporoči glavni zavezanec, ne zadostujejo za konec postopka, vendar carinski organi države članice odhoda menijo, da zadoščajo za nadaljevanje poizvedovalnega postopka, se pri zadevnem carinskem uradu takoj vloži zahtevek.
7. Kadar se na podlagi poizvedbe ugotovi, da se je tranzitni postopek končal pravilno, carinski organi države članice odhoda končajo postopek in o tem nemudoma obvestijo glavnega zavezanca in, kadar je primerno, vse carinske organe, ki so morda že začeli postopek izterjave v skladu s členi 217 do 232 zakonika.
Člen 365a
1. Kadar carinski organi države članice odhoda (v nadaljnjem besedilu „organi prosilci“) med poizvedovalnim postopkom in pred iztekom roka iz prve alinee člena 450a kakor koli pridobijo dokaze o kraju, kjer so se zgodili dogodki, zaradi katerih je nastal carinski dolg, in je ta kraj v drugi državi članici, carinski organi nemudoma pošljejo vse razpoložljive informacije organom, pristojnim za navedeni kraj (v nadaljnjem besedilu „zaprošeni organi“).
2. Zaprošeni organi potrdijo prejem obvestila in navedejo, ali so odgovorni za izterjavo. Če organ prosilec ne prejme odgovora v osemindvajsetih dneh, nemudoma nadaljuje s poizvedovalnim postopkom.
Člen 366
1. Dokazilo, da se je postopek končal v roku, predpisanem v deklaraciji, lahko glavni zavezanec zadovoljivo predloži carinskim organom v obliki dokumenta, ki so ga potrdili carinski organi namembne države članice, ki zagotavlja istovetnost blaga in potrjuje, da je bilo predloženo namembnemu uradu ali, kadar se uporablja člen 406, pooblaščenemu prejemniku.
2. Skupnostni tranzitni postopek velja za končanega tudi takrat, kadar glavni zavezanec zadovoljivo predloži carinskim organom enega od naslednjih dokumentov:
3. Dokumenta iz odstavka 2 lahko nadomestijo izvodi ali fotokopije, ki jih kot pristne potrdijo organ, ki je potrdil izvirnike, organi zadevnih tretjih držav ali organi ene od držav članic.
Pododdelek 7
Dodatne določbe za uporabo v primerih, ko si carinski organi izmenjujejo podatke o tranzitu z informacijsko tehnologijo in po računalniških mrežah
Člen 367
Določbe o izmenjavi sporočil med carinskimi organi z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež se ne uporabljajo za poenostavljene postopke, značilne za določene načine prevoza, in za druge poenostavljene postopke na podlagi člena 97(2) zakonika, ki so navedeni v členu 372(1)(f) in (g).
▼M29 —————
▼M32 —————
Oddelek 3
Poenostavitve
Pododdelek 1
Splošne določbe o poenostavitvah
Člen 372
1. Potem ko glavni zavezanec ali prejemnik odda zahtevek, lahko carinski organi odobrijo naslednje poenostavitve, kakor je primerno:
(a) uporabo splošnega zavarovanja ali opustitev zavarovanja;
(b) uporabo posebnih carinskih oznak;
(c) izvzetje iz zahteve po uporabi predpisanega načrta;
(d) status pooblaščenega pošiljatelja;
(e) status pooblaščenega prejemnika;
(f) uporabo poenostavljenih postopkov, značilnih za blago:
(i) prevoz po železnici ali v velikih zabojnikih;
(ii) prevoz po zraku;
(iii) prevoz po morju;
(iv) gibanje po cevovodih;
(g) uporabo drugih poenostavljenih postopkov na podlagi člena 97(2) zakonika.
2. Kadar je izdano dovoljenje za uporabo poenostavitev iz točk (a) in (f) odstavka 1, se te poenostavitve uporabljajo v vseh državah članicah, razen če je drugače določeno v tem oddelku ali v dovoljenju. Kadar je izdano dovoljenje za uporabo poenostavitev iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1, se te poenostavitve uporabljajo le za skupnostne tranzitne operacije, ki se začenjajo v državi članici, v kateri je bilo dovoljenje izdano. Kadar je izdano dovoljenje za uporabo poenostavitve iz točke (e) odstavka 1, se ta poenostavitev uporablja samo v državi članici, v kateri je bilo dovoljenje izdano.
Člen 373
1. Dovoljenja iz člena 372(1) se odobrijo le osebam, ki:
(a) so registrirane v Skupnosti, pod pogojem, da je dovoljenje za uporabo splošnega zavarovanja mogoče izdati samo osebam, registriranim v državi članici, kjer je zavarovanje izdano;
(b) redno uporabljajo skupnostne tranzitne postopke, ali katerih carinski organi vedo, da lahko izpolnjujejo obveznosti iz postopkov, ali, v zvezi s poenostavitvijo iz člena 372(1)(e), redno prejemajo blago, ki je dano v skupnostni tranzitni postopek, in
(c) niso hudo ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov.
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo poenostavitev, je mogoče dovoljenja odobriti le:
(a) kadar carinski organi lahko nadzirajo postopek in opravljajo kontrole, ne da bi bile pri tem upravne obremenitve nesorazmerne z zahtevami udeleženca; in
(b) kadar udeleženci vodijo evidenco, ki carinskim organom omogoča izvajanje učinkovitih kontrol.
3. Kadar je zadevna oseba imetnik potrdila AEO, ki uporablja poenostavitve iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), se šteje, da so zahteve iz odstavkov 1(c) in 2(b) tega člena izpolnjene.
Člen 374
1. Zahtevek za izdajo dovoljenja za uporabo poenostavitev (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) je označen z datumom in podpisom. Pristojni organi pod pogoji in na načine, ki jih določijo, zagotovijo, da se zahtevek pripravi v pisni obliki ali vloži s tehniko elektronske obdelave podatkov.
2. Zahtevek mora navajati vsa dejstva, ki bodo carinskim organom omogočala preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je mogoče odobriti uporabo poenostavitev.
Člen 375
1. Zahtevek je treba vložiti pri carinskih organih države članice, v kateri je vložnik zahtevka registriran.
2. Dovoljenje se izda oziroma zahtevek se zavrne najpozneje v treh mesecih od datuma vložitve.
Člen 376
1. Imetnik prejme dovoljenje z datumom in podpisom ter en ali več izvodov dovoljenja.
2. Dovoljenje navaja pogoje za uporabo poenostavitev ter določa metode delovanja in kontrole. Veljati začne od datuma izdaje.
3. Pri poenostavitvah iz člena 372(1)(b), (c) in (f) se dovoljenje predloži, kadar koli urad odhoda to zahteva.
Člen 377
1. Imetnik dovoljenja obvesti carinske organe o vseh dejavnikih, ki bi nastopili po izdaji dovoljenja in bi lahko vplivali na trajanje ali vsebino dovoljenja.
2. Datum začetka veljavnosti sklepa se navede v sklepu, ki razveljavlja ali spreminja dovoljenje.
Člen 378
1. Carinski organi hranijo vloge in priloženo spremno dokumentacijo skupaj z izvodom izdanega dovoljenja.
2. Če se zahtevek zavrne ali če se prekliče ali razveljavi, se zahtevek in sklep o zavrnitvi oziroma preklicu oziroma razveljavitvi in vsa priložena spremna dokumentacija hrani vsaj tri leta od izteka koledarskega leta, v katerem je bila vloga zavrnjena ali v katerem je bilo dovoljenje preklicano ali razveljavljeno.
Pododdelek 2
Splošno zavarovanje in opustitev zavarovanja
Člen 379
1. Glavni zavezanec lahko splošno zavarovanje ali opustitev zavarovanja uporablja do referenčnega zneska.
2. Referenčni znesek je enak znesku carinskega dolga, ki lahko nastane v zvezi z blagom, ki ga glavni zavezanec daje v skupnostni tranzitni postopek v obdobju vsaj enega tedna.
Urad zavarovanja določi znesek v sodelovanju z zadevno stranko:
(a) na podlagi podatkov o blagu, ki ga je prevažala v preteklosti, in ocene o količini načrtovanih skupnostnih tranzitnih operacij, kot je med drugim navedena v strankini komercialni dokumentaciji in poslovnih knjigah;
(b) pri določanju referenčnega zneska se upoštevajo najvišje stopnje carin in dajatev, ki se uporabljajo za blago v državi članici urada zavarovanja. Skupnostno blago, ki se prevaža ali ga je treba prevažati v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, se obravnava kot neskupnostno blago.
Za vsako tranzitno operacijo se izračuna znesek carinskega dolga, ki utegne nastati. Kadar potrebni podatki niso na razpolago, se predpostavlja, da je znesek 7 000 EUR, razen če drugi podatki, znani carinskim organom, vodijo do drugačnega zneska.
3. Urad zavarovanja pregleda referenčni znesek, zlasti na podlagi zahtevka glavnega zavezanca, in ga po potrebi prilagodi.
Vsak glavni zavezanec zagotovi, da zadevni znesek ne preseže referenčnega zneska, ob upoštevanju operacij, za katere se postopek še ni končal.
◄
Carinski organi z računalniškim sistemom obdelujejo referenčne zneske in jih lahko nadzirajo za vsako tranzitno operacijo.
Člen 380
1. Znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje, je enak kakor referenčni znesek iz člena 379.
2. Znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje, se lahko zmanjša:
(a) na 50 % referenčnega zneska, če glavni zavezanec dokaže, da je njegovo finančno stanje trdno in da ima dovolj izkušenj s skupnostnim tranzitnim postopkom;
(b) na 30 % referenčnega zneska, če glavni zavezanec dokaže, da je njegovo finančno stanje trdno, da ima dovolj izkušenj s skupnostnim tranzitnim postopkom in da tesno sodeluje s carinskimi organi.
3. Opustitev zavarovanja je mogoče odobriti, če glavni zavezanec dokaže, da vzdržuje standarde zanesljivosti iz odstavka 2(b), da sam vodi prevozne operacije in da ima dovolj finančnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti.
4. Za namen odstavkov 2 in 3 država članica upošteva merila iz Priloge 46b.
Člen 380a
Za vsako splošno zavarovanje in/ali vsako opustitev zavarovanja:
(a) se glavnemu zavezancu za uporabo zavarovanja dodeli „sklicna številka zavarovanja“, povezana z enim referenčnim zneskom;
(b) urad zavarovanja dodeli in sporoči glavnemu zavezancu začetno vstopno oznako, povezano s „sklicno številko zavarovanja“.
Glavni zavezanec lahko temu zavarovanju dodeli eno ali več vstopnih oznak, ki jih uporablja sam ali njegovi zastopniki.
Člen 381
1. Da bi glavni zavezanec pridobil dovoljenje za predložitev splošnega zavarovanja za vrste blaga iz Priloge 44c, mora dokazati ne le, da izpolnjuje pogoje iz člena 373, ampak tudi, da je njegovo finančno stanje trdno, da ima dovolj izkušenj s skupnostnim tranzitnim postopkom in da tesno sodeluje s carinskimi organi oziroma da sam vodi prevozne operacije.
2. Znesek, ki ga mora pokrivati splošno zavarovanje iz odstavka 1, se lahko zmanjša:
(a) na 50 % referenčnega zneska, če glavni zavezanec dokaže, da tesno sodeluje s carinskimi organi in da sam vodi prevozne operacije;
(b) na 30 % referenčnega zneska, če glavni zavezanec dokaže, da tesno sodeluje s carinskimi organi, da sam vodi prevozne operacije in da ima dovolj finančnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti.
3. Za namen uporabe odstavkov 1 in 2 carinski organi upoštevajo merila iz Priloge 46b.
3a. Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi, ko zahtevek izrecno zadeva uporabo skupnega zavarovanja za oba tipa blaga iz Priloge 44c in blaga iz potrdila o skupnem zavarovanju, ki ni zajeto v tej prilogi.
4. Pravila za izvajanje začasne prepovedi uporabe splošnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali splošnega zavarovanja, kakor je določeno v členu 94(6) in (7) zakonika, so navedena v Prilogi 47a k tej uredbi.
Člen 382
1. Splošno zavarovanje zagotovi garant.
2. Zavarovalni dokument ustreza vzorcu iz Priloge 48. Instrument zavarovanja hrani urad zavarovanja.
3. Člen 346(2) se uporablja smiselno.
Člen 383
1. Na podlagi dovoljenja carinski organi glavnemu zavezancu izdajo eno ali več potrdil o splošnem zavarovanju ali o opustitvi zavarovanja, v nadaljnjem besedilu imenovanih potrdila, izdelanih na obrazcih, ki ustrezajo vzorcu iz prilog 51 ali 51a, in s prilogami, kakršne so navedene v Prilogi 51b, ki mu omogočajo izdajo dokazil o splošnem zavarovanju ali opustitvi predložitve zavarovanja.
2. Rok veljavnosti potrdila ni daljši od dveh let. Vendar lahko urad zavarovanja navedeni rok podaljša za največ eno obdobje, ki ni daljše od dveh let.
▼M32 —————
Člen 384
1. Člen 348(1) in prvi pododstavek člena 348(2) se smiselno uporabljata za preklic ali razveljavitev splošnega zavarovanja.
2. Preklic dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja ali opustitve zavarovanja s strani carinskih organov in dan začetka veljavnosti preklica odločitve, s katero je urad zavarovanja sprejel izjavo garanta, ali dan začetka veljavnosti razveljavitve izjave garanta urad zavarovanja vnese v računalniški sistem.
3. Od dneva začetka veljavnosti preklica ali razveljavitve se nobeno potrdilo, izdano za uporabo člena 353(2)(b), ne sme uporabljati za dajanje blaga v skupnostni tranzitni postopek, glavni zavezanec pa ga nemudoma vrne uradu zavarovanja.
Vsaka država članica pošlje Komisiji podatke, na podlagi katerih se lahko ugotovi istovetnost še veljavnih potrdil, ki še niso bila vrnjena ali ki so bila prijavljena kot ukradena, izgubljena ali ponarejena. Komisija o tem obvesti druge države članice.
▼M32 —————
Pododdelek 3
Posebne nakladnice
▼M32 —————
Pododdelek 4
Uporaba posebnih carinskih oznak
Člen 386
1. Carinski organi lahko glavnim zavezancem dovolijo uporabo posebnih carinskih oznak na prevoznih sredstvih ali tovorkih, če carinski organi potrdijo, da oznaka izpolnjuje značilnosti iz Priloge 46a.
2. Glavni zavezanci v podatke tranzitne deklaracije vnesejo vrsto, število in modele uporabljenih oznak.
Glavni zavezanci namestijo oznake najpozneje ob prepustitvi blaga.
Pododdelek 5
Opustitev predpisane poti
Člen 387
1. Carinski organi lahko odobrijo opustitev zahteve po upoštevanju predpisane poti glavnim zavezancem, ki zagotovijo, da lahko carinski organi ves čas preverjajo položaj zadevne pošiljke.
▼M32 —————
Pododdelek 6
Status pooblaščenega pošiljatelja
Člen 398
Osebe, ki želijo opravljati skupnostne tranzitne operacije, ne da bi morale blago in ustrezno tranzitno deklaracijo predložiti uradu odhoda ali na kakem drugem pooblaščenem mestu, lahko pridobijo status pooblaščenega pošiljatelja.
To poenostavitev je mogoče odobriti le osebam, ki imajo dovoljenje za uporabo splošnega zavarovanja ali jim je odobrena opustitev zavarovanja.
Člen 399
Dovoljenje posebej navaja:
(a) enega ali več uradov odhoda, ki so odgovorni za začetek skupnostnih tranzitnih operacij;
(b) rok, ki je na voljo carinskim organom po tem, ko pooblaščeni pošiljatelj vloži tranzitno deklaracijo, da lahko navedeni organ po potrebi pred odpremo blaga opravi ustrezne preglede;
(c) ukrepe, ki jih je treba sprejeti za ugotavljanje istovetnosti blaga, pri čemer lahko carinski organi določijo, da morajo biti na prevozna sredstva ali na tovorke nameščene posebne carinske oznake, ki jih carinski organi odobrijo kot skladne z značilnostmi iz Priloge 46a, namesti pa jih pooblaščeni pošiljatelj;
(d) izvzete kategorije ali gibanja blaga.
Člen 400
Pooblaščeni pošiljatelj vloži tranzitno deklaracijo pri uradu odhoda. Blago se lahko prepusti po izteku roka iz člena 399(b).
▼M32 —————
Člen 402
Pooblaščeni pošiljatelj po potrebi vnese v računalniški sistem načrt poti, predpisan v skladu s členom 355(2), rok, predpisan v skladu s členom 356, v katerem mora biti blago predloženo namembnemu uradu, ter število, vrsto in oznako zalivk.
▼M32 —————
Pododdelek 7
Status pooblaščenega prejemnika
Člen 406
1. Osebe, ki želijo v svojih prostorih ali na drugem navedenem kraju prejemati blago, dano v skupnostni tranzitni postopek, ne da bi morale pri tem blago in ►M34 spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina ◄ predložiti namembnemu uradu, lahko pridobijo status pooblaščenega prejemnika.
2. Šteje se, da glavni zavezanec izpolni svoje obveznosti iz člena 96(1)(a) zakonika in da je skupnostni tranzitni postopek končan, ko sta spremna tranzitna listina, ki je spremljala pošiljko, ter nedotaknjeno blago v predpisanem roku dostavljena pooblaščenemu prejemniku v njegovih prostorih ali na kraju, ki je naveden v dovoljenju, in če so bili pri tem upoštevani ukrepi za ugotavljanje istovetnosti.
3. Na zahtevo prevoznika pooblaščeni prejemnik izda potrdilo o prejemu, predvideno v členu 362, ki se smiselno uporablja, za vsako pošiljko, dostavljeno v skladu z odstavkom 2.
Člen 407
1. Dovoljenje posebej navaja:
(a) namembni urad oziroma urade, odgovorne za blago, ki ga prejme pooblaščeni prejemnik;
(b) rok, v katerem pooblaščeni prejemnik prek sporočila „dovoljenje za raztovarjanje“ prejme zadevne podatke iz sporočila „obvestilo o predvidenem prispetju“ od namembnega urada za smiselno uporabo člena 361(3);
(c) izvzete kategorije ali gibanja blaga.
2. Carinski organi v pooblastilu navedejo, ali mora namembni urad kakorkoli ukrepati, preden lahko pooblaščeni prejemnik razpolaga s prejetim blagom.
Člen 408
1. Ko blago prispe v njegove prostore ali na kraje, navedene v dovoljenju, pooblaščeni prejemnik:
(a) s sporočilom „obvestilo o prispetju“ pristojni namembni urad takoj obvesti o prispetju blaga, pri čemer navede vse izredne dogodke med prevozom;
(b) pred raztovarjanjem počaka na sporočilo „dovoljenje za raztovarjanje“;
(c) po prejemu sporočila „dovoljenje za raztovarjanje“ najpozneje tretji dan po prispetju blaga pošlje namembnemu uradu sporočilo „pripombe k raztovarjanju“, vključno z vsemi razlikami, v skladu s pogoji iz dovoljenja;
(d) da namembnemu uradu na razpolago ali mu pošlje izvod ►M34 spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina ◄ , ki je spremljala blago, v skladu z določbami dovoljenja.
2. Namembni urad vnese podatke iz sporočila „rezultati kontrole“ v računalniški sistem.
▼M32 —————
▼M19 —————
Pododdelek 8
Poenostavljeni postopki za prevoz blaga v železniškem prometu ali v velikih zabojnikih
A.
Splošne določbe o prevozu blaga v železniškem prometu
Člen 412
Člen 359 se ne uporablja za prevoz blaga v železniškem prometu.
Člen 413
Kadar se uporabi skupnostni tranzitni postopek, se formalnosti po tem postopku za prevoz blaga prek železniških družb na podlagi „tovornega lista CIM in za hitro pošto“, v nadaljevanju: „tovorni list CIM“, poenostavijo v skladu s členi 414 do 425, 441 in 442.
Člen 414
Tovorni list CIM velja kot deklaracija za skupnostni tranzit.
Člen 415
Železniška družba vsake države članice daje evidence, ki se vodijo pri njihovih obračunskih službah, na razpolago carinskim organom svoje države v kontrolne namene.
Člen 416
1. Železniška družba, ki sprejme v prevoz blago s tovornim listom CIM, veljavnim kot deklaracija za skupnostni tranzit, je glavni zavezanec za tako tranzitno operacijo.
2. Železniška družba države članice, prek ozemlja katere blago vstopi v Skupnost, je glavni zavezanec pri prevozih blaga, ki so ga v prevoz prevzele železnice tretje države.
Člen 417
Železniške družbe poskrbijo za označitev pošiljk v skupnostnem tranzitnem postopku z nalepko s piktogramom, ki ustreza vzorcu iz Priloge 58.
Nalepke se nalepijo na tovorni list CIM in na ustrezni vagon pri vagonskih pošiljkah, v drugih primerih pa na tovorek oziroma tovorke.
Nalepka iz prvega odstavka se lahko nadomesti z žigom v zeleni barvi, ki ponazarja piktogram, prikazan v Prilogi 58.
Člen 418
Kadar se prevozna pogodba spremeni, tako da se:
— prevoz, ki naj bi se končal zunaj carinskega območja Skupnosti, konča na njem,
— prevoz, ki naj bi se končal na carinskem območju Skupnosti, konča zunaj njega,
železniške družbe ne izpolnijo spremenjene pogodbe brez predhodnega soglasja urada odhoda.
V vseh drugih primerih lahko železniške družbe izpolnijo spremenjeno pogodbo; o spremembi pa nemudoma obvestijo urad odhoda.
Člen 419
1. Tovorni list CIM se predloži uradu odhoda pri prevozu, kjer se uporablja skupnostni tranzitni postopek in ki se začne na carinskem območju Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal.
2. Urad odhoda jasno vnese v razdelek, pridržan za carino, na listih 1, 2 in 3 tovornega lista CIM:
(a) kratico „T1“, kadar se blago giblje po zunanjem skupnostnem tranzitnem postopku;
(b) kratico „T2“, kadar se blago, razen blaga iz ►M19 člena 340c(l) ◄ , giblje po notranjem skupnostnem tranzitnem postopku v skladu s členom 165 zakonika;
(c) kratico „T2F“, kadar se blago giblje po notranjem skupnostnem tranzitnem postopku v skladu s ►M19 členom 340c(l) ◄ .
Kratica „T2“ ali „T2F“ se potrdi z žigom urada odhoda.
3. Vsi izvodi tovornega lista CIM se vrnejo udeležencu.
4. Blago iz ►M19 člena 340c(2) ◄ se, v skladu s pogoji, ki jih določa vsaka država članica, daje v notranji skupnostni tranzitni postopek za celotno pot od postaje odhoda v Skupnosti do namembne postaje na carinskem območju Skupnosti brez predložitve tovornega lista CIM za to blago uradu odhoda in brez namestitve nalepk iz člena 417. Ta opustitev pa ne velja za tovorne liste CIM, sestavljene za blago, ki je zajeto v določbah ►M18 člena 843 ◄ .
5. Pri blagu iz odstavka 2 carinski urad namembne postaje nastopa v vlogi namembnega urada. Če pa je blago na vmesni postaji sproščeno v prosti promet ali dano v drug carinski postopek, urad, ki je pristojen za to postajo, nastopa v vlogi namembnega urada.
Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti za blago iz ►M19 člena 340c(2) ◄ .
6. Železniške družbe za kontrolne namene iz člena 415 dajo v namembni državi v skladu z določbami iz medsebojnega dogovora carinskim organom na razpolago vse tovorne liste CIM, ki se nanašajo na prevoze iz odstavka 4.
7. Kadar se skupnostno blago prevaža po železnici z ene točke v državi članici do točke v drugi državi članici prek ozemlja tretje države, ki ni članica EFTE, se uporablja notranji skupnostni tranzitni postopek. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe odstavka 4, drugega pododstavka odstavka 5 in odstavka 6.
Člen 420
Kot splošno pravilo in glede na ukrepe železniških družb za zagotavljanje istovetnosti urad odhoda na prevozna sredstva in tovorke praviloma ne namešča carinskih oznak.
Člen 421
1. V primerih iz prvega pododstavka člena 419(5) železniška družba države članice, ki je pristojna za namembni urad, slednjemu predloži lista 2 in 3 tovornega lista CIM.
2. Namembni urad vrne list 2 železniški družbi, takoj ko ga žigosa, list 3 pa obdrži.
Člen 422
1. Člena 419 in 420 se uporabljata pri prevozu, ki se začne na carinskem območju Skupnosti, končal pa naj bi se zunaj tega območja.
2. Carinski urad mejne postaje, prek katere blago v tranzitu zapusti carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi namembnega urada.
3. Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.
Člen 423
1. Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, končal pa naj bi se na njem, carinski urad mejne postaje, prek katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi urada odhoda.
Pri uradu odhoda ni treba opraviti nobenih formalnosti.
2. Carinski urad, pristojen za namembno postajo, deluje kot namembni urad. Formalnosti, navedene v členu 421, se opravijo v namembnem uradu.
3. Če je blago sproščeno v prosti promet ali dano v neki drug carinski postopek na vmesni postaji, carinski urad, pristojen za to postajo, deluje kot namembni urad. Ta carinski urad žigosa lista 2 in 3 ter dodatni izvod lista 3, ki ga preda železniška družba, in jih potrdi z eno od naslednjih navedb:
— Cleared
— Dédouané
— Verzollt
— Sdoganato
— Vrijgemaakt
— Toldbehandlet
— Εκτελωνισμένο
— Despachado de aduana
— Desalfandegado
— Tulliselvitetty
— Tullklarerat
— Propuštěno
— Lõpetatud
— Nomuitots
— Išleista
— Vámkezelve
— Mgħoddija
— Odprawiony
— Ocarinjeno
— Prepustené
— Оформено
— Vămuit
— Ocarinjeno
Ta urad železniški družbi takoj vrne lista 2 in 3, potem ko ju je žigosal in obdržal dodatni izvod lista 3.
4. Postopek, naveden v odstavku 3, se ne uporablja za proizvode, za katere je treba plačati trošarino, kakor je opredeljeno v členu 3(1) in členu 5(1) Direktive Sveta 92/12/EGS ( 15 ).
5. V primeru, navedenem v odstavku 3, lahko pristojni carinski organi za namembni urad zahtevajo poznejše preverjanje zaznamkov, ki so jih pristojni carinski organi za vmesno postajo vnesli na lista 2 in 3.
Člen 424
1. Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal, nastopata v vlogi urada odhoda oziroma namembnega urada tista carinska urada, ki sta navedena v členu 423(1) oziroma 422(2).
2. Pri urad u odhoda oziroma namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.
Člen 425
Šteje se, da se blago, ki se prevaža v skladu s členom 423(1) ali 424(1), prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, razen če se ugotovi skupnostni status tega blaga v skladu s členi 313 do 340.
B.
Določbe o prevozu blaga v velikih zabojnikih
Člen 426
Če se blago tovori v okviru skupnostnega tranzitnega postopka, se ustrezne formalnosti poenostavijo skladno s členi 427 do 442 za blago v velikih zabojnikih, ki jih tovorijo železniške družbe s pomočjo transportnih podjetij kot posrednikov s predajnim listom, imenovanim „predajni list TR“;. Tak prevoz lahko vključuje druge vrste prevoza razen železnice, od kraja nakladanja do najbližje primerne železniške postaje in od najbližje železniške postaje do kraja razkladanja, ter kakršen koli prevoz, ki se med obema postajama opravi po morski poti.
Člen 427
V členih 426 do 442:
1. „prevozno podjetje“ pomeni podjetje, ki so ga ustanovile železniške družbe v obliki gospodarske družbe, katere člani so, za prevažanje blaga z velikimi zabojniki na podlagi predajnih listov TR;
2. „veliki zabojnik“ pomeni zabojnik, ►M20 ————— ◄ to je:
— oblikovan tako, da se lahko ustrezno namestijo carinske oznake, kadar je to potrebno zaradi uporabe člena 435,
— takšne velikosti, da znaša površina dna med štirimi zunanjimi koti najmanj 7 m2;
3. „predajni list TR“ pomeni dokument, ki zajema prevozno pogodbo, s katero prevozno podjetje v mednarodnem prometu poskrbi za prevoz enega ali več velikih zabojnikov od pošiljatelja do prejemnika. Predajni list TR ima v desnem zgornjem kotu zaporedno številko, po kateri ga je mogoče prepoznati. Številka je sestavljena iz osmih števk, pred katerimi stojita črki TR.
Predajni list TR je sestavljen iz naslednjih listov po številčnem zaporedju:
— 1: list za upravo prevoznega podjetja,
— 2: list za nacionalnega zastopnika prevoznega podjetja na namembni postaji,
— 3A: list za carino,
— 3B: list za prejemnika,
— 4: list za upravo prevoznega podjetja,
— 5: list za nacionalnega zastopnika prevoznega podjetja na postaji odhoda,
— 6: list za pošiljatelja.
Vsak list predajnega lista TR, razen lista 3A, ima vzdolž desnega roba zelen pas širok približno 4 cm;
4. „seznam velikih zabojnikov“, v nadaljevanju „seznam“, pomeni dokument, priložen predajnemu listu TR, ki je njegov sestavni del, na podlagi katerega se prevaža več velikih zabojnikov od ene postaje odhoda do ene namembne postaje, na teh postajah pa se opravijo carinske formalnosti.
Seznam se predloži v enakem številu izvodov kakor predajni list TR, na katerega se nanaša.
Število seznamov se navede v polju v zgornjem desnem kotu predajnega lista TR, ki je predvideno za ta namen.
V zgornji desni kot vsakega seznama se vpiše tudi zaporedna številka ustreznega predajnega lista TR.
5. „najbližja primerna železniška postaja“; pomeni železniško postajo ali terminal, ki je najbližji kraju nakladanja ali razkladanja, in ima potrebno opremo za pretovarjanje velikih zabojnikov iz točke 2.
Člen 428
Predajni list TR, ki ga uporabljajo prevozna podjetja, ima enako pravno veljavo kakor tranzitne deklaracije.
Člen 429
1. Prevozno podjetje v vsaki državi članici daje na razpolago carinskim organom v kontrolne namene prek nacionalnega zastopnika ali zastopnikov evidence, ki jih vodi njihova obračunska služba ali službe ali pa službe nacionalnega zastopnika ali zastopnikov.
2. Prevozno podjetje ali njegov nacionalni zastopnik ali zastopniki carinskim organom na njihovo zahtevo pošljejo vse dokumente, računovodske evidence ali informacije, povezane z zaključenimi prevozi ali prevozi v teku, za katere ti organi menijo, da bi jih morali videti.
3. Kadar se v skladu s členom 428 predajni listi TR obravnavajo tako kakor ►M19 deklaracije za skupnostni tranzit ◄ , prevozno podjetje ali njegov zastopnik ali zastopniki:
(a) obvestijo namembni carinski urad o vsakem prejetem predajnem listu TR, ki na listu 1 nima carinskega zaznamka;
(b) obvestijo carinski urad odhoda o vsakem predajnem listu TR, pri katerem ni bil vrnjen list 1 in pri katerem ne morejo ugotoviti, ali je bila pošiljka pravilno predložena namembnemu carinskemu uradu ali pa je bila izvožena s carinskega območja Skupnosti v tretjo državo v skladu s členom 437.
Člen 430
1. Pri prevozih iz člena 426, ki jih prevzame prevozno podjetje države članice, je glavni zavezanec železniška družba te države članice.
2. Pri prevozih iz člena 426, ki jih prevzame prevozno podjetje tretje države, je glavni zavezanec železniška družba države članice, prek katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti.
Člen 431
Če je treba opraviti carinske formalnosti med prevozom do postaje odhoda ali od namembne postaje, pa prevoz ne poteka po železnici, se posamezni predajni list TR lahko nanaša le na en veliki zabojnik.
Člen 432
Prevozno podjetje zagotovi za označitev prevozov, ki se izvajajo po skupnostnem tranzitnem postopku, nalepke s piktogramom, katerih vzorec je prikazan v Prilogi 58. Nalepke je treba nalepiti na predajni list TR in na ustrezni veliki zabojnik ali zabojnike.
Nalepka iz prvega odstavka se lahko nadomesti z žigom v zeleni barvi, ki ponazarja piktogram, prikazan v Prilogi 58.
Člen 433
Kadar se prevozna pogodba spremeni, tako da se:
— prevoz, ki naj bi se končal zunaj carinskega območja Skupnosti, konča na njem,
— prevozna operacija, ki naj bi se končala na carinskem območju Skupnosti, konča zunaj njega,
prevozno podjetje ne izpolni spremenjene pogodbe brez predhodnega soglasja urada odhoda.
V vseh drugih primerih lahko prevozno podjetje izpolni spremenjeno pogodbo; o spremembi pa nemudoma obvesti urad odhoda.
Člen 434
1. Kadar se prevoz, za katerega se uporablja skupnostni tranzitni postopek, začne na carinskem območju Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal, se predajni list TR predloži uradu odhoda.
2. Urad odhoda jasno vnese v razdelek, pridržan za carino na listih 1, 2, 3A in 3B tovornega lista TR:
(a) kratico „T1“, kadar se blago giblje po zunanjem skupnostnem tranzitnem postopku;
(b) kratico „T2“, kadar se blago, razen blaga iz ►M19 člena 340c(l) ◄ , giblje po notranjem skupnostnem tranzitnem postopku v skladu s členom 165 zakonika;
(c) kratico „T2F“, kadar se blago giblje po notranjem skupnostnem tranzitnem postopku v skladu s ►M19 členom 340c(l) ◄ .
Kratica „T2“ ali „T2F“ se potrdi z žigom urada odhoda.
3. Urad odhoda vnese v razdelek, pridržan za carino na listih 1, 2, 3A in 3B tovornega lista TR ločene sklice za zabojnik(-e) glede na to, katero vrsto blaga vsebujejo, in kratico „T1“, „T2“ ali „T2F“, kjerkoli predajni list TR pokriva:
(a) zabojnike za prevoz blaga, ki se gibljejo po zunanjem tranzitnem postopku Skupnosti; in
(b) zabojnike za prevoz blaga, razen blaga iz ►M19 člena 340c(1) ◄ , ki se gibljejo po notranjem skupnostnem tranzitnem postopku v skladu s členom 165 zakonika;
(c) zabojnike za prevoz blaga, ki se gibljejo po notranjem skupnostnem tranzitnem postopku v skladu s ►M19 členom 340c(1) ◄ .
4. V primerih, ki jih pokriva odstavek 3, ko se uporabljajo seznami velikih zabojnikov, se za vsako kategorijo zabojnika izdelajo ločeni seznami, serijska številka ali številke zadevnega seznama ali seznamov pa se vnesejo v razdelek, namenjen carini, na listih 1, 2, 3A in 3B predajnega lista TR. Kratica „T1“, „T2“ ali „T2F“, ki ustreza kategoriji uporabljenega zabojnika, se vnese ob serijski(-h) številki(-ah) seznama(-ov).
5. Vsi listi predajnega lista TR se vrnejo udeležencu.
6. Blago iz ►M19 člena 340c(2) ◄ se, v skladu s pogoji, ki jih določa vsaka država članica, daje v notranji skupnostni tranzitni postopek za celotno pot brez predložitve predajnega lista TR za to blago uradu odhoda in brez namestitve nalepk iz člena 432. Ta opustitev pa ne velja za predajne liste TR, sestavljene za blago, ki je zajeto v določbah ►M18 člena 843 ◄ .
7. Predajni list TR za blago iz odstavka 2 je treba predložiti namembnemu uradu, kjer je blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet ali za drug carinski postopek.
Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti za blago iz ►M19 člena 340c(2) ◄ .
8. Prevozno podjetje za kontrolne namene iz člena 429 da v namembni državi, v skladu z določbami iz medsebojnega dogovora, carinskim organom na razpolago vse predajne liste TR, ki se nanašajo na prevoze iz odstavka 6.
9. Kadar se skupnostno blago prevaža po železnici z ene točke v državi članici do točke v drugi državi članici prek ozemlja tretje države, ki ni članica EFTE, se uporablja notranji skupnostni tranzitni postopek. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe odstavkov 6, 7 drugi pododstavek in 8.
Člen 435
Istovetnost blaga se zagotavlja v skladu s ►M19 členom 357 ◄ . Urad odhoda pa običajno ne namešča carinskih oznak na velike zabojnike, kadar ukrepe za zagotovitev istovetnosti sprejmejo železniške družbe. Če se oznake namestijo, se to navede v polju, predvidenem za carino na listih 3A in 3B predajnega lista TR.
Člen 436
1. V primerih iz prvega pododstavka člena 434(7) prevozno podjetje predloži liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR namembnemu uradu.
2. Namembni urad takoj vnese zaznamek na lista 1 in 2 ter ju vrne prevoznemu podjetju, list 3A pa obdrži.
Člen 437
1. Kadar se prevoz začne na carinskem območju Skupnosti, končal pa naj bi se zunaj njega, se uporabljata člena 434(1) do (5) in 435.
2. Carinski urad, ki je pristojen za mejno postajo, prek katere blago zapusti carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi namembnega urada.
3. Pri namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.
Člen 438
1. Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, končal pa naj bi se na njem, carinski urad, ki je pristojen za mejno postajo, prek katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti, nastopa v vlogi urada odhoda. Pri uradu odhoda ni treba opraviti nobenih formalnosti.
2. Carinski urad, pri katerem se predloži blago, nastopa v vlogi namembnega urada.
Formalnosti, predpisane v členu 436, se opravijo pri namembnem uradu.
3. Kadar se blago sprosti v prosti promet ali da v neki drug carinski postopek na vmesni postaji, carinski urad za to postajo deluje kot namembni carinski urad. Ta carinski urad žigosa liste 1, 2 in 3A predajnega lista TR, ki ga je predložilo prevozniško podjetje, in jih potrdi z vsaj eno od naslednjih navedb:
— Despachado de aduana,
— Toldbehandet,
— Verzollt,
— Εκτελωνισμένο,
— Cleared,
— Dédouané,
— Sdoganato,
— Vrijgemaakt,
— Desalfandegado,
— Tulliselvitetty,
— Tullklarerat,
— Propuštěno,
— Lõpetatud,
— Nomuitots,
— Išleista,
— Vámkezelve,
— Mgħoddija,
— Odprawiony,
— Ocarinjeno,
— Prepustené,
— Оформено,
— Vămuit,
— Ocarinjeno.
Ta urad prevozniškemu podjetju nemudoma vrne lista 1 in 2, potem ko ju je žigosal, obdrži pa list 3A.
4. Določbe člena 423(4) in (5) se uporabljajo smiselno.
Člen 439
1. Kadar se prevoz začne zunaj carinskega območja Skupnosti, kjer naj bi se tudi končal, nastopata v vlogi urada odhoda in namembnega urada tista carinska urada, ki sta navedena v členu 438(1) oziroma 437(2).
2. Pri uradu odhoda ali namembnem uradu ni treba opraviti nobenih formalnosti.
Člen 440
Šteje se, da se blago, ki se prevaža v skladu s členom 438(1) ali 439(1), prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, razen če se ugotovi skupnostni status tega blaga v skladu z določbami členov 313 do 340.
C.
Druge določbe
Člen 441
1. Člen 353(5) in točka 23 Priloge 37d se uporabljata za vse nakladnice, ki so priložene tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR.
Nakladnica poleg tega vsebuje številko vagona, na katerega se nanaša tovorni list CIM, ali po potrebi številko zabojnika, ki vsebuje blago.
2. Pri prevozih, ki se začnejo na carinskem območju Skupnosti in zajemajo blago, ki se prevaža v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, pa tudi blago, ki se prevaža v okviru notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, se sestavijo ločene nakladnice; pri prevozu blaga v velikih zabojnikih na podlagi predajnega lista TR se ločene nakladnice sestavijo za vsak veliki zabojnik, ki vsebuje obe kategoriji blaga.
Zaporedne številke nakladnic, ki se nanašajo na eno od obeh kategorij blaga, se vpišejo v polje, ki je predvideno za poimenovanje blaga na tovornem listu CIM oziroma predajnem listu TR.
3. V primerih iz odstavkov 1 in 2 in za namene postopkov, predvidenih v členih 413 do 442, so nakladnice, ki so priložene tovornemu listu CIM ali predajnemu listu TR, njun sestavni del in imajo enak pravni učinek.
Izvirnik takih nakladnic postaja odpreme opremi z žigom.
D.
Obseg uporabe običajnih postopkov in poenostavljenih postopkov
Člen 442
1. Kadar se uporablja skupnostni tranzitni postopek, členi 412 do 441 ne izključujejo uporabe postopkov, določenih v členih 344 do 362, 367 in v točki 22 Priloge 37d, členi 415 in 417 ali 429 in 432 pa se kljub temu uporabljajo.
2. V primerih iz odstavka 1 se pri izpolnjevanju tovornega lista CIM ali predajnega lista TR sklicevanje na uporabljeni(-e) dokument(-e) za skupnostni tranzit razločno vpiše v polje, predvideno za podatke o spremnih listinah. Sklicevanje vključuje vrsto dokumenta, urad, ki ga je izdal, ter datum in evidenčno številko vsakega uporabljenega dokumenta.
List 2 tovornega lista CIM ali lista 1 in 2 predajnega lista TR overi železniška družba, pristojna za zadnjo železniško postajo v skupnostni tranzitni operaciji. Družba overi dokument, potem ko ugotovi, da prevoz blaga poteka na podlagi dokumenta za skupnostni tranzit ali navedenih dokumentov.
3. Kadar se skupnostna tranzitna operacija izvaja na podlagi predajnega lista TR v skladu s členi 426 do 440, se za uporabljeni tovorni list CIM ne uporabljata odstavek 1 in 2 in členi 413 do 425. V tovornem listu CIM se v polju, predvidenem za podatke o spremnih listinah, razločno navede sklicevanje na predajni list TR. Sklicevanje vključuje besede „predajni list TR“, ki jim sledi zaporedna številka.
Člen 442a
1. Če predložitev deklaracije za skupnostni tranzit pri uradu odhoda ni potrebna za blago, ki se prevaža s tovornim listom CIM ali s predajnim listom TR v skladu s členi 413 do 442, sprejmejo carinski organi potrebne ukrepe za zagotovitev, da so izvodi št. 1, št. 2 in št. 3 tovornega lista CIM ali izvodi št. 1, št. 2, št. 3A in št. 3B predajnega lista TR označeni z oznakami „T1“, „T2“ oziroma „T2F“.
2. Če je blago, ki se prevaža v skladu s členi 413 do 442, namenjeno pooblaščenemu prejemniku, lahko carinski organi določijo, da mora z odstopanjem od člena 406(2) in člena 408(l)(b) izvoda št. 2 in št. 3 tovornega lista CIM ali izvode št. 1, št. 2 in št. 3A predajnega lista TR železniška družba ali drugo prevozno podjetje izročiti neposredno namembnemu uradu.
Pododdelek 9
Poenostavljeni postopki za zračni prevoz
▼M19 —————
Člen 444
1. Letalskemu prevozniku se lahko izda dovoljenje za uporabo blagovnega manifesta kot tranzitne deklaracije, če ustreza vzorcu iz dodatka 3 k Prilogi 9 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (poenostavljeni postopek — raven 1).
Za skupnostne tranzitne operacije dovoljenje navaja obliko blagovnega manifesta ter letališča odhoda in namembna letališča. Letalski prevoznik pošlje carinskim organom vsakega zadevnega letališča overjen izvod dovoljenja.
2. Če prevozna operacija zajema blago, ki ga je treba dati v zunanji skupnostni tranzitni postopek, in blago, ki ga je treba dati v notranji skupnostni tranzitni postopek iz člena 340c(l), se tako blago navede na ločenih blagovnih manifestih.
3. Na vsakem blagovnem manifestu mora biti zaznamek z datumom in podpisom letalskega prevoznika, ki ga označi:
— z znakom „T1“ če je blago dano v zunanji skupnostni tranzitni postopek, ali
— z znakom „T2F“ če je blago dano v notranji skupnostni tranzitni postopek, določen v členu 340c(l).
4. Manifest vsebuje tudi naslednje podatke:
(a) naziv letalskega prevoznika, ki prevaža blago;
(b) številko leta;
(c) datum leta;
(d) naziv letališča natovarjanja (letališče odhoda) in raztovarjanja (namembno letališče).
Za vsako pošiljko tudi navaja:
(a) številko letalskega tovornega lista;
(b) število tovorkov;
(c) običajen trgovski opis blaga, ki vsebuje vse potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga;
(d) bruto maso.
Če je blago v skupinah, se njihov opis, če je to primerno, nadomesti z vnosom „konsolidacija“; ki se lahko krajša. V takšnih primerih letalski tovorni listi za pošiljke na manifestu vsebujejo običajen opis blaga skupaj z vsemi potrebnimi podatki za ugotavljanje istovetnosti blaga.
5. Vsaj dva izvoda manifesta je treba predložiti carinskim organom na letališču odhoda, ki obdržijo en izvod.
6. En izvod manifesta je treba predložiti carinskim organom na namembnem letališču.
7. Enkrat na mesec, potem ko preverijo verodostojnost seznama, carinski organi na vsakem namembnem letališču pošljejo carinskim organom na vsako letališče odhoda seznam manifestov, prejetih v preteklem mesecu, ki ga sestavijo letalski prevozniki.
Opis vsakega manifesta na tem seznamu vsebuje naslednje podatke:
(a) referenčno številko manifesta;
(b) oznako, ki označuje manifest kot tranzitno deklaracijo v skladu z odstavkom 3;
(c) naziv (lahko okrajšan) letalskega prevoznika, ki je prevažal blago;
(d) številko leta; in
(c) datum leta.
Dovoljenje lahko tudi določa, da letalski prevozniki sami pošiljajo podatke iz prvega pododstavka.
Če se odkrijejo nepravilnosti v zvezi s podatki na manifestih z navedenega seznama, carinski organi na namembnem letališču obvestijo carinske organe na letališču odhoda in organ, ki je dovoljenje izdal, z navedbo zlasti letalskih tovornih listov za obravnavano blago.
Člen 445
1. Letalskemu prevozniku se lahko izda dovoljenje, da kot tranzitno deklaracijo uporablja manifest, ki se pošilja s sistemi elektronske izmenjave podatkov, če opravlja veliko letov med državami članicami (poenostavljeni postopek — raven 2).
Z odstopanjem od člena 373(l)(a) ni potrebno, da imajo letalski prevozniki sedež v Skupnosti, če imajo tam območno podružnico.
2. Ob prejemu vloge za dovoljenje carinski organi obvestijo druge države članice, na katerih ozemlju so letališča odhoda in namembna letališča, povezana z elektronskimi sistemi izmenjave podatkov.
Če v 60 dneh od obvestila ni prejet ugovor, carinski organi izdajo dovoljenje.
Takšno dovoljenje velja v vseh zadevnih državah članicah in se uporablja samo za skupnostne tranzitne operacije med letališči, na katera se nanaša.
3. Zaradi poenostavljanja postopka se manifest, sestavljen na letališču odhoda, pošlje namembnemu letališču z elektronskim sistemom izmenjave podatkov.
Letalski prevoznik ob ustrezne postavke na manifestu vnese naslednje:
(a) znak „T1“, če je blago dano v zunanji skupnostni tranzitni postopek;
(b) znak „TF“, če je blago dano v notranji skupnostni tranzitni postopek, določen v členu 340c(l);
(c) znak „TD“, če je blago že v tranzitnem postopku ali se prevaža v postopku aktivnega oplemenitenja, carinskega skladiščenja ali začasnega uvoza. Tudi v takšnih primerih letalski prevoznik vpiše znak „TD“ na ustrezni letalski tovorni list, pa tudi referenco za uporabljeni postopek, referenčno številko in datum tranzitne deklaracije ali prevoznega dokumenta ter ime urada, ki ga je izdal;
(d) črko „C“ (ki ustreza „T2L“) za blago, katerega skupnostni status je mogoče dokazati;
(e) črko „X“ za skupnostno blago, ki se izvaža in se ne daje v tranzitni postopek.
Manifest vključuje tudi podatke iz člena 444(4).
4. Šteje se, da je skupnostni tranzitni postopek končan, ko sta manifest, poslan po sistemu elektronske izmenjave podatkov, in blago predložena carinskim organom namembnega letališča.
Dokumentacija, ki jo hrani letalski prevoznik, vsebuje vsaj podatke iz drugega pododstavka odstavka 3.
Po potrebi carinski organi na namembnem letališču pošljejo carinskim organom na letališču odhoda ustrezne podatke iz manifesta, ki so ga prejeli z elektronskim sistemom izmenjave podatkov, v preverjanje.
5. Brez poseganja v določbe iz členov 365 in 366, 450a do 450d in naslova VII zakonika:
(a) letalski prevoznik obvesti carinske organe o vseh kršitvah in nepravilnostih;
(b) carinski organi na namembnem letališču čimprej obvestijo carinske organe na letališču odhoda in organ, ki je izdal dovoljenje, o vseh kršitvah in nepravilnostih.
Pododdelek 10
Poenostavljeni postopki v pomorskem prometu
Člen 446
Če se uporabljata člena 447 in 448, ni treba predložiti zavarovanja.
Člen 447
1. Ladijskemu prevozniku se lahko izda dovoljenje za uporabo blagovnega manifesta kot tranzitne deklaracije (poenostavljeni postopek — raven 1).
Za skupnostne tranzitne operacije dovoljenje navaja obliko manifesta ter pristanišča odhoda in namembna pristanišča. Ladijski prevoznik pošlje carinskim organom vsakega zadevnega pristanišča overjeni izvod dovoljenja.
2. Če ena prevozna operacija zajema blago, ki ga je treba dati v zunanji skupnostni tranzitni postopek, in blago, ki ga je treba dati v notranji skupnostni tranzitni postopek v skladu s členom 340c(l), se tako blago navede na ločenih manifestih.
3. Na vsakem manifestu mora biti zaznamek z datumom in podpisom ladijskega prevoznika, ki ga označi:
(a) z znakom „T1“, če je blago dano v zunanji skupnostni tranzitni postopek; ali
(b) z znakom „T2F“, če je blago dano v notranji skupnostni tranzitni postopek v skladu s členom 340c(l).
4. Manifest vsebuje tudi naslednje podatke:
(a) naziv in polni naslov ladijskega prevoznika, ki opravlja prevoz blaga;
(b) ime in opis plovila;
(c) kraj natovarjanja;
(d) kraj raztovarjanja.
Za vsako pošiljko tudi navaja:
(a) referenco za konosament;
(b) število, vrsto, oznake in identifikacijske številke tovorkov;
(c) običajen trgovski opis blaga, ki vsebuje vse potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti blaga;
(d) bruto maso v kilogramih;
(e) identifikacijske številke zabojnikov, če je to primerno.
5. Vsaj dva izvoda manifesta je treba predložiti carinskim organom v pristanišču odhoda, ki obdržijo en izvod.
6. En izvod manifesta je treba predložiti carinskim organom v namembnem pristanišču.
7. Enkrat na mesec, potem ko preverijo verodostojnost seznama, carinski organi v vsakem namembnem pristanišču pošljejo carinskim organom v vsako pristanišče odhoda seznam manifestov, prejetih v preteklem mesecu, ki ga sestavijo ladijski prevozniki.
Opis vsakega manifesta na tem seznamu vsebuje naslednje podatke:
(a) referenčno številko manifesta;
(b) oznako, ki označuje manifest kot tranzitno deklaracijo v skladu z odstavkom 3;
(c) naziv (lahko okrajšan) ladijskega prevoznika, ki je opravljal prevoz blaga;
(d) datum prevozne operacije v pomorskem prometu.
Dovoljenje lahko tudi določa, da ladijski prevozniki sami pošiljajo podatke iz prvega pododstavka.
Če se odkrijejo nepravilnosti v zvezi s podatki na manifestih z navedenega seznama, carinski organi v namembnem pristanišču obvestijo carinske organe v pristanišču odhoda in organ, ki je dovoljenje izdal, z navedbo zlasti enotnih tovornih listov za obravnavano blago.
Člen 448
1. Ladijskemu prevozniku se lahko izda dovoljenje, da kot tranzitno deklaracijo uporablja enotni manifest, če opravlja veliko plovb med državami članicami (poenostavljeni postopek — raven 2).
Z odstopanjem od člena 373(l)(a) ni treba, da imajo ladijski prevozniki sedež v Skupnosti, če imajo tam območno podružnico.
2. Ob prejemu vloge za dovoljenje carinski organi obvestijo druge države članice, na katerih ozemlju so pristanišča odhoda in namembna pristanišča.
Če v 60 dneh od obvestila ni prejet ugovor, carinski organi izdajo dovoljenje.
Takšno dovoljenje velja v vseh zadevnih državah članicah in se uporablja samo za skupnostne tranzitne operacije med pristanišči, na katere se nanaša.
3. Zaradi poenostavljanja postopkov lahko ladijski prevoznik uporablja enotni manifest za prevoz vsega blaga; če je tako, ob ustrezne postavke na carinskem manifestu vnese naslednje:
(a) znak „T1“, če je blago dano v zunanji skupnostni tranzitni postopek;
(b) znak „TF“, če je blago dano v notranji skupnostni tranzitni postopek v skladu s členom 340c(l);
(c) znak „TD“, če je blago že v tranzitnem postopku ali se prevaža v postopku aktivnega oplemenitenja, carinskega skladiščenja ali začasnega uvoza. Tudi v takšnih primerih ladijski prevoznik vpiše znak „TD“ na ustrezen konosament ali drug primeren komercialni dokument, pa tudi referenco za uporabljeni postopek, referenčno številko in datum tranzitne deklaracije ali prenosnega dokumenta ter ime urada, ki ga je izdal;
(d) črko „C“ (ki ustreza „T2L“) za blago, katerega skupnostni status je mogoče dokazati;
(e) črko „X“ za skupnostno blago, ki se izvaža in se ne daje v tranzitni postopek.
Manifest vključuje tudi podatke iz člena 447(4).
4. Šteje se, da je skupnostni tranzitni postopek končan, ko sta manifest in blago predložena carinskim organom v namembnem pristanišču.
Dokumentacija, ki jo hrani ladijski prevoznik v skladu s členom 373(2)(b), vsebuje vsaj podatke iz prvega pododstavka odstavka 3.
Po potrebi carinski organi v namembnem pristanišču pošljejo ustrezne podatke o manifestih carinskim organom v pristanišču odhoda v preverjanje.
5. Brez poseganja v določbe iz členov 365 in 366, 450a do 450d in naslova VII zakonika je treba poslati naslednja obvestila:
(a) ladijski prevoznik obvesti carinske organe o vseh kršitvah in nepravilnostih;
(b) carinski organi v namembnem pristanišču čimprej obvestijo carinske organe v pristanišču odhoda in organ, ki je izdal dovoljenje, o vseh kršitvah in nepravilnostih.
Pododdelek 11
Poenostavljeni postopek za prenos po cevovodih
Člen 450
1. Kadar se uporablja skupnostni tranzitni postopek, se za blago, ki se prenaša po cevovodu, formalnosti tega postopka prilagodijo v skladu z odstavki 2 do 6.
2. Šteje se, da je blago, ki se prenaša po cevovodu, dano v skupnostni tranzitni postopek:
— ob vstopu na carinsko območje Skupnosti za tisto blago, ki na to območje vstopi po cevovodu,
— ob vstopu v cevovodni sistem za tisto blago, ki je že na carinskem območju Skupnosti.
Kadar je potrebno, se skupnostni status blaga določa v skladu s členi 313 do 340.
3. Glavni zavezanec za blago iz odstavka 2 je upravljavec cevovoda, ki ima svoj sedež v državi članici, prek ozemlja katere blago vstopi na carinsko območje Skupnosti, ali upravljavec cevovoda iz države članice, v kateri se prenos začne.
4. Za namene člena 96(2) zakonika se upravljavec cevovoda, ki ima svoj sedež v državi članici, prek ozemlja katere se blago prenaša po cevovodu, šteje za prevoznika.
5. Šteje se, da je skupnostna tranzitna operacija končana, ko blago, ki se prevaža po cevovodu, prispe v prejemnikov objekt ali je sprejeto v razdelilno omrežje prejemnika in ga ta vpiše v svoje evidence.
6. Podjetja, ki sodelujejo pri prenosu blaga, vodijo evidence in jih dajejo na razpolago carinskim organom zaradi kontrol, ki se zdijo potrebne v zvezi s skupnostnimi tranzitnimi operacijami iz odstavkov 2 do 4.
Oddelek 4
Carinski dolg in izterjava
Člen 450a
Rok iz tretje alinee člena 215(1) zakonika je:
— sedem mesecev od zadnjega datuma, ko je treba blago predložiti namembnemu uradu, razen če je bil poslan zahtevek za izterjavo v smislu člena 365a, pri čemer se to obdobje podaljša za največ en mesec, ali
— en mesec po izteku roka iz člena 365(5), kadar glavni zavezanec ni predložil zadostnih ali nobenih podatkov.
Člen 450b
1. Kadar po začetku postopka izterjave drugih dajatev carinski organi, določeni v skladu s členom 215 zakonika (v nadaljnjem besedilu „organ prosilec“), kakorkoli pridobijo dokaze o kraju, kjer je nastal carinski dolg, nemudoma pošljejo vso potrebno dokumentacijo skupaj z overjenim izvodom dokazila organom, ki so pristojni za ta kraj (v nadaljnjem besedilu „zaprošeni organi“).
Zaprošeni organ potrdi prejem obvestila in navede, ali je odgovoren za izterjavo. Če organ prosilec ne prejme odgovora v treh mesecih, nemudoma nadaljuje postopek izterjave dolga, ki ga je začel.
2. Če je zaprošeni organ pristojen, začne nov postopek izterjave drugih dajatev, če je to primerno po trimesečnem obdobju iz drugega pododstavka odstavka 1 in pod pogojem, da je organ prosilec nemudoma obveščen.
Vsak nedokončan postopek izterjave drugih dajatev, ki ga začne organ prosilec, se začasno odloži takoj, ko ga zaprošeni organ obvesti, da so sklenili ukrepati glede izterjave.
Takoj ko zaprošeni organ predloži dokazilo, da je izterjal zadevne zneske, organ prosilec povrne vse druge že pobrane dajatve ali prekliče postopek izterjave.
Člen 450c
1. Kadar postopek ni bil končan, carinski organi države članice odhoda v devetih mesecih predpisanega roka za predložitev blaga namembnemu uradu obvestijo garanta, da postopek ni bil končan.
1a. Če postopek ni bil zaključen, carinski organi, določeni v skladu s členom 215 zakonika, v treh letih od datuma sprejema tranzitne deklaracije obvestijo garanta, da se od njega zahteva ali se bo morda zahtevalo plačilo dolga, za katerega odgovarja v zvezi s skupnostno tranzitno operacijo; obvestilo mora vsebovati številko in datum deklaracije, ime urada odhoda, ime glavnega zavezanca in znesek.
2. Garant je prost svojih obveznosti, če mu katero koli od obvestil, predvidenih v odstavkih 1 in 1a, ni bilo izdano pred iztekom roka.
3. Kadar je eno od obvestil izdano, je garant obveščen o izterjavi dolga ali o koncu postopka.
Člen 450d
Države članice si medsebojno pomagajo pri določanju organov, pristojnih za izterjavo.
Navedeni organi obvestijo urad odhoda in urad zavarovanja o vseh primerih, ko je nastal carinski dolg v zvezi z deklaracijami za skupnostni tranzit, ki jih je sprejel urad odhoda, in o ukrepih, sprejetih proti dolžniku, za izterjavo zadevnih zneskov. Poleg tega obvestijo urad odhoda o pobiranju carin in drugih dajatev, da omogočijo uradu zaključek tranzitne operacije.
POGLAVJE 9
Prevoz po postopku TIR ali ATA
Oddelek 1
Skupne določbe
Člen 451
1. Kadar se blago prevaža od ene do druge točke na carinskem ozemlju Skupnosti po postopku za mednarodni prevoz blaga na podlagi zvezkov TIR (konvencija TIR) ali zvezkov ATA (konvencija ATA ►M26 /Istanbulska konvencija ◄ ), se zaradi pravil o uporabi zvezka TIR ali ATA za takšen prevoz carinsko ozemlje Skupnosti šteje kot enotno ozemlje.
2. Pri uporabi zvezkov ATA kot tranzitnih dokumentov pomeni „tranzit“ prevoz blaga od carinskega urada, ki je na carinskem območju Skupnosti, do drugega carinskega urada, ki je na istem območju.
Člen 452
Kadar blago med prevozom z ene točke na carinskem območju Skupnosti do druge prečka ozemlje tretje države, se kontrole in formalnosti v zvezi s postopkom TIR ali ATA opravijo na mestu, kjer blago začasno zapusti carinsko območje Skupnosti in kjer ponovno vstopi na to območje.
Člen 453
1. Blago, ki se prevaža na podlagi zvezkov TIR ali ATA po carinskem območju Skupnosti, se šteje za blago nečlanice, razen če se pravilno ugotovi njegov skupnostni status.
2. Skupnostni status blaga iz odstavka 1 se določi v skladu s ►M22 ►M32 členom 314 ◄ do 324f ◄ ali, kjer ustreza, s členi 325 do 334 v okviru omejitev iz člena 326.
Oddelek 2
Postopek TIR
Člen 454
1. Ta oddelek se uporablja za prevoz blaga na osnovi zvezkov TIR na carinskem območju Skupnosti.
2. Sporočila iz tega oddelka so skladna s strukturo in podatki, ki jih po dogovoru med seboj določijo carinski organi.
3. Imetnik zvezka TIR pri carinskem uradu odhoda ali vnosa predloži podatke iz zvezka TIR s tehniko za obdelavo podatkov v skladu s strukturo in ustreznimi podatki, določenimi v prilogah 37a in 37c.
4. Ob prepustitvi blaga za operacijo TIR carinski urad odhoda ali vnosa natisne spremno tranzitno listino, ki se hrani s kuponom št. 2, ter pošlje elektronske podatke prijavljenemu namembnemu carinskemu uradu ali uradu izstopa z uporabo sporočila „obvestilo o predvidenem prispetju“.
5. Podatki iz zvezka TIR se uporabijo za določitev kakršnih koli pravnih posledic, ki izhajajo iz razhajanja med elektronskimi podatki iz zvezka TIR in podatki iz zvezka TIR.
6. Obveznost predložitve podatkov iz zvezka TIR s tehniko za obdelavo podatkov se lahko opusti le v naslednjih izjemnih primerih:
(a) če ne deluje računalniški tranzitni sistem carinskih organov;
(b) če ne deluje aplikacija za predložitev podatkov iz zvezka TIR s tehniko za obdelavo podatkov;
(c) če ne deluje mrežna povezava med aplikacijo za predložitev podatkov iz zvezka TIR s tehniko za obdelavo podatkov in carinskimi organi.
7. Opustitev iz točk (b) in (c) odstavka 6 odobrijo carinski organi.
Člen 454a
1. Na podlagi vloge prejemnika, ga lahko carinski organi pooblastijo, da prejema blago, prepeljano po postopku TIR, v svojih prostorih ali na drugem določenem kraju, tako da mu odobrijo status pooblaščenega prejemnika.
2. Dovoljenje iz odstavka 1 se odobri le osebam, ki:
(a) imajo sedež v Skupnosti;
(b) redno prejemajo blago, dano v postopek TIR, ali katerega carinski organi vedo, da lahko izpolnijo obveznosti, povezane s tem postopkom;
(c) niso hudo ali večkrat kršili carinskih ali davčnih predpisov;
(d) uporabljajo tehniko za obdelavo podatkov za komunikacijo z namembnim carinskim uradom.
Člen 373(2) se uporablja smiselno.
Dovoljenje se uporablja le v državi članici, ki ga je izdala.
Dovoljenje velja le za operacije TIR, pri katerih so končni kraj raztovarjanja prostori, navedeni v dovoljenju.
3. Člena 374 in 375, člen 376(1) in (2) ter člena 377 in 378 pri postopku v zvezi z vlogo iz člena 1 uporabljajo smiselno.
4. Člen 407 se uporablja smiselno glede postopka, predvidenega v dovoljenju iz odstavka 1.
5. Kadar je zadevna oseba imetnik potrdila AEO, ki uporablja poenostavitve iz točke (a) ali (c) člena 14a(1), se šteje, da so zahteve iz točke (c), prvega pododstavka odstavka 2 tega člena in člena 373(2)(b) izpolnjene.
Člen 454b
1. Glede blaga, ki prispe v prostore pooblaščenega prejemnika ali na kraj, določen v dovoljenju iz člena 454a, pooblaščeni prejemnik v skladu s postopkom, določenim v dovoljenju, izpolni naslednje obveznosti:
(a) takoj obvesti namembni carinski urad o prihodu blaga s sporočilom „obvestilo o prispetju“, ki vključuje informacije o kakršnih koli nepravilnostih ali izrednih dogodkih, ki so se zgodili med prevozom;
(b) počaka na sporočilo „dovoljenje za raztovarjanje“, preden začne raztovarjati;
(c) nemudoma vnese rezultate raztovarjanja v svojo evidenco;
(d) pošlje najpozneje tretji dan po prihodu blaga namembnemu carinskemu uradu sporočilo „pripombe k raztovarjanju“, ki vključuje informacije o kakršnih koli nepravilnostih ali izrednih dogodkih.
2. Pooblaščeni prejemnik zagotovi, da sta zvezek TIR in ►M34 spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina ◄ takoj predložena carinskim organom namembnega carinskega urada. Navedeni organi izpolnijo talon št. 2 zvezka TIR in zagotovijo, da je zvezek TIR vrnjen imetniku zvezka TIR ali osebi, ki ga zastopa. Kupon št. 2 zadrži namembni carinski urad ali urad izstopa.
3. Datum končanja operacije TIR je datum vpisa v evidenco iz točke (c) odstavka 1.
Vendar je v primerih, ko se je med prevozom zgodila nepravilnost ali izredni dogodek, datum končanja operacije TIR datum sporočila „rezultati kontrole“ iz člena 455(4).
4. Na zahtevo imetnika zvezka TIR pooblaščeni prejemnik izda potrdilo, ki potrjuje prispetje blaga v prostore pooblaščenega prejemnika ter vsebuje sklicevanje na spremno tranzitno listino in zvezek TIR. Potrdilo ni dokazilo o koncu operacije TIR v smislu točke (d) člena 1 Konvencije TIR ali člena 455b.
5. Namembni carinski urad vnese v računalniški sistem sporočilo „rezultati kontrole“.
Carinski organi pošljejo tudi podatke, predvidene v Prilogi 10 h Konvenciji TIR.
6. Kadar aplikacija pooblaščenega prejemnika za obdelavo podatkov ne deluje, lahko pristojni organi dovolijo druge metode za komunikacijo s carinskimi organi namembnega carinskega urada.
Člen 454c
1. Imetnik zvezka TIR je izpolnil svoje obveznosti po členu 1(o) Konvencije TIR, potem ko so bili zvezek TIR, skupaj s cestnim vozilom ali kombinacijo vozil ter zabojnikom in blagom dostavljeni nedotaknjeni pooblaščenemu prejemniku v njegove prostore ali na kraj, določen v dovoljenju.
2. Konec operacije TIR v smislu točke (d) člena 1 Konvencije TIR nastopi, ko so izpolnjene zahteve iz člena 454b(1) in prvega stavka (2).
Člen 455
1. Namembni carinski urad ali urad izstopa izpolni spremni talon št. 2, zadrži kupon št. 2 in ►M34 spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina ◄ ter uporabi sporočilo „obvestilo o prispetju“, da obvesti carinski urad odhoda ali vstopa o prispetju blaga na dan, ko je blago predloženo namembnemu carinskemu uradu ali uradu izstopa.
2. Kadar se operacija TIR konča pri drugem uradu od tistega, ki je bil prvotno prijavljen v tranzitni deklaraciji, novi namembni carinski urad ali urad izstopa obvesti o prihodu carinski urad odhoda ali vstopa s sporočilom „obvestilo o prispetju“.
Carinski urad odhoda ali vstopa obvesti o prispetju prvotno prijavljeni namembni carinski urad ali urad izstopa s sporočilom „posredovano obvestilo o prispetju“.
3. Sporočilo „obvestilo o prispetju“ iz odstavkov 1 in 2 ni dokazilo o koncu postopka v smislu člena 455b.
4. Razen če je ustrezno utemeljeno, namembni carinski urad ali urad izstopa pošlje sporočilo „rezultati kontrole“ uradu odhoda ali vstopa najpozneje tretji dan po tem, ko je bilo blago predloženo namembnemu carinskemu uradu ali uradu izstopa. Kadar pa se uporablja člen 454b, namembni carinski urad pošlje sporočilo „rezultati kontrole“ carinskemu uradu odhoda ali vstopa najpozneje šesti dan po prispetju blaga v prostore pooblaščenega prejemnika.
Carinski organi pošljejo tudi podatke, predvidene v Prilogi 10 h Konvenciji TIR.
5. Kadar se uporablja člen 454(6), carinski organi namembne države članice ali države članice izstopa vrnejo ustrezni del kupona št. 2 zvezka TIR carinskim organom države članice odhoda ali vstopa takoj in najpozneje v osmih dneh od datuma, ko je bila operacija TIR končana.
Člen 455a
1. Kadar carinski organi države članice odhoda ali vstopa ne prejmejo sporočila „obvestilo o prispetju“ do roka, ko je treba blago predložiti namembnemu carinskemu uradu ali uradu izstopa, ali ne prejmejo sporočila „rezultati kontrole“ v šestih dneh po prejemu sporočila „obvestilo o prispetju“, lahko navedeni organi začnejo poizvedovalni postopek, da bi dobili potrebne podatke za končanje operacije TIR ali, kadar to ni mogoče:
— da bi ugotovili, ali je nastal carinski dolg,
— da bi ugotovili, kdo je dolžnik, ter
— da bi določili carinske organe, odgovorne za vknjižbo.
2. Poizvedovalni postopek se začne najpozneje sedem dni po izteku enega od rokov iz odstavka 1, razen v izjemnih primerih, ki jih določijo države članice z medsebojnim dogovorom. Če so carinski organi že prej obveščeni, da operacija TIR ni končana, ali če to sumijo, takoj začnejo poizvedovalni postopek.
3. Če so carinski organi države članice odhoda ali vstopa prejeli samo sporočilo „obvestilo o prispetju“, začnejo poizvedovalni postopek tako, da od namembnega carinskega urada ali urada izstopa, ki je poslal sporočilo „obvestilo o prispetju“, zahtevajo sporočilo „rezultati kontrole“.
4. Če carinski organi carinskega urada odhoda ali vstopa niso prejeli sporočila „obvestilo o prispetju“, začnejo poizvedovalni postopek, da bi dobili potrebne podatke za končanje operacije TIR od namembnega carinskega urada ali urada izstopa. Ta urad na zahtevek odgovori v osemindvajsetih dneh.
5. Od imetnika zvezka TIR se zahteva, da zagotovi potrebne podatke za končanje postopka najpozneje osemindvajset dni po začetku poizvedovalnega postopka namembnega carinskega urada ali urada izstopa, kadar operacije TIR ni mogoče končati. Imetnik zvezka TIR na zahtevek odgovori v osemindvajsetih dneh. Na zahtevo imetnika zvezka TIR se lahko to obdobje podaljša za nadaljnjih osemindvajset dni.
Carinski organi države članice odhoda ali vstopa obvestijo tudi zadevno garantno združenje, kar pa ne vpliva na obveščanje, potrebno v skladu s členom 11(1) Konvencije TIR, in slednje povabijo, naj pošlje dokazilo, da je operacija TIR končana.
6. Kadar se uporablja člen 454(6), carinski organi države članice odhoda ali vstopa začnejo poizvedovalni postopek iz odstavka 1, vedno kadar ne prejmejo dokazila, da je bila operacija TIR končana v dveh mesecih od datuma sprejema zvezka TIR. S tem namenom ti organi pošljejo carinskim organom namembne države članice ali države članice izstopa zahtevek skupaj z vsemi potrebnimi podatki. Če so carinski organi že prej obveščeni, da operacija TIR ni končana, ali če to sumijo, takoj začnejo poizvedovalni postopek. Poizvedovalni postopek se začne tudi, če se naknadno izkaže, da je bilo dokazilo o koncu operacije TIR ponarejeno in je potreben poizvedovalni postopek za dosego ciljev iz odstavka 1.
Postopek iz odstavka 5 se uporablja smiselno.
Carinski organi namembne ali izstopne države članice odgovorijo v osemindvajsetih dneh.
7. Kadar je v preiskavi ugotovljeno, da je bila operacija TIR končana pravilno, carinski organi države članice odhoda ali vstopa končajo postopek in takoj obvestijo garantno združenje in imetnika zvezka TIR ter, kadar je to primerno, katere koli carinske organe, ki so začeli postopek izterjave v skladu s členi 217 do 232 zakonika.
Člen 455b
1. Dokazilo, da se je operacija TIR končala v roku, predpisanem v zvezku TIR, se lahko zadovoljivo predloži carinskim organom v obliki dokumenta, ki so ga potrdili carinski organi namembne države članice ali države članice izstopa, ki zagotavlja istovetnost blaga in potrjuje, da je bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu ali uradu izstopa ali, kadar se uporablja člen 454a, pooblaščenemu prejemniku.
2. Operacija TIR velja za končano tudi takrat, kadar imetnik zvezka TIR ali udeleženo garantno združenje zadovoljivo predloži carinskim organom enega od naslednjih dokumentov za ugotavljanje istovetnosti blaga:
(a) carinski dokument, izdan v tretji državi, kamor je bilo vneseno blago dano za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo,
(b) dokument, izdan v tretji državi, ki so ga potrdili carinski organi te države in ki potrjuje, da za blago velja, da je v prostem prometu v zadevni tretji državi članici.
3. Dokumenta, omenjena v točkah (a) in (b), lahko nadomestijo izvodi ali fotokopije, ki jih kot pristne potrdi organ, ki je potrdil izvirnike, organi zadevnih tretjih držav ali organi ene od držav članic.
▼M22 —————
Člen 456
1. Kadar kršitev ali nepravilnost po Konvenciji TIR povzroči carinski dolg v Skupnosti, se določbe tega oddelka smiselno uporabljajo tudi za druge dajatve iz člena 91(1)(a) zakonika.
Rok iz tretje alinee člena 215(1) carinskega zakonika je sedem mesecev od zadnjega datuma, ko je treba blago predložiti namembnemu carinskemu uradu ali uradu izstopa.
2. Člena 450b in 450d se smiselno uporabljata za postopek izterjave v zvezi s postopkom TIR.
Člen 457
1. Za namene člena 8(4) Konvencije TIR lahko takrat, ko operacija TIR poteka na carinskem ozemlju Skupnosti, katero koli garantno združenje s sedežem v Skupnosti prevzame odgovornost za plačilo zavarovanega zneska carinskega dolga za blago, udeleženo v postopku TIR, do zgornje meje 60 000 EUR ali enakovrednega zneska nacionalne valute na posamezen zvezek TIR.
2. Garantno združenje s sedežem v državi članici, pristojni za izterjavo po členu 215 zakonika, je dolžno plačati zavarovani znesek carinskega dolga.
3. Veljavno obvestilo o nezaključenem postopku TIR, ki ga carinski organi ene države članice, za katere se ugotovi, da so pristojni za izterjavo po tretji alinei člena 215(1) zakonika, pošljejo pooblaščenemu garantnemu združenju, ki so ga pooblastili ti organi, velja tudi, kadar carinski organi druge države članice, za katere se ugotovi, da so pristojni po prvi ali drugi alinei člena 215(1) zakonika, kasneje nadaljujejo s postopkom izterjave od garantnega združenja, ki so ga pooblastili slednji organi.
Člen 457a
Kadar se carinski organi neke države članice odločijo, da bodo osebo izključili iz postopka TIR po določbah člena 38 konvencije TIR, ta odločba velja na celotnem carinskem območju Skupnosti.
V ta namen država članica svojo odločbo, skupaj z datumom uporabe, sporoči drugim državam članicam in Komisiji.
Ta odločba velja za vse TIR-zvezke, ki so carinskemu uradu predloženi v sprejem.
Člen 457b
1. Kadar operacija TIR zadeva enako blago, kot je tisto iz člena 340a, ali kadar carinski organi menijo, da je to potrebno, lahko carinski urad odhoda ali vstopa predpiše načrt poti za pošiljko.
2. Carinski organi države članice, v kateri se pošiljka nahaja, evidentirajo ustrezne podatke o ►M34 spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina ◄ in talonu št. 1 zvezka TIR, kadar:
(a) je načrt poti spremenjen na zahtevo imetnika zvezka TIR;
(b) je v primeru višje sile prevoznik od predpisane poti odstopil.
Carinski namembni urad ali urad izstopa vnese ustrezne informacije v računalniški sistem.
3. V primerih iz točke (b) odstavka 2 se pošiljka, ►M34 spremna tranzitna listina – spremna tranzitna/varnostna listina ◄ in zvezek TIR takoj predložijo najbližjim carinskim organom.
Oddelek 3
Postopek ATA
Člen 457c
1. Ta člen se uporablja brez poseganja v posebne določbe Konvencije ATA ►M26 in Istanbulske konvencije ◄ o obveznostih garantnih združenj pri uporabi zvezka ATA.
2. Kadar se ugotovi, da je v času ali v zvezi s tranzitom na podlagi zvezka ATA v eni državi članici nastala kršitev ali nepravilnost, ta država članica v skladu z določbami Skupnosti ali svojimi določbami, brez poseganja v začetek kazenskih postopkov, izterja carine in druge morebitne dajatve.
3. Kadar ni mogoče ugotoviti, na katerem območju je kršitev ali nepravilnost nastala, se šteje, da je taka kršitev ali nepravilnost nastala v državi članici, ki jo je odkrila, razen če se v roku iz člena 457d(2) predloži carinskim organom zadovoljivo dokazilo o pravilnosti operacije ali o kraju, kjer je kršitev ali nepravilnost dejansko nastala.
Kadar tako dokazilo ni predloženo in se s tem šteje, da je navedena kršitev ali nepravilnost nastala v državi članici, ki jo je odkrila, ta država članica za tako blago obračuna carino in druge dajatve v skladu s predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi.
Če se naknadno ugotovi, v kateri državi članici je navedena kršitev ali nepravilnost dejansko nastala, carine in druge dajatve (razen tistih, ki so v skladu z drugim pododstavkom obračunane kot lastni viri Skupnosti), ki jim je zavezano blago v tej državi članici, le-tej vrne država članica, ki jih je prvotno izterjala. V takem primeru se vsa preplačila vrnejo osebi, ki je dajatve prvotno plačala.
Kadar je znesek carin in drugih dajatev, ki jih prvotno obračuna in vrne tista država članica, ki jih je izterjala, manjši od carin in drugih dajatev, predpisanih v državi članici, v kateri je kršitev ali nepravilnost dejansko nastala, ta država članica obračuna razliko v skladu s predpisi Skupnosti ali svojimi predpisi.
Carinske uprave držav članic sprejmejo potrebne ukrepe za obravnavanje takih kršitev ali nepravilnosti in za učinkovito kaznovanje.
Člen 457d
1. Kadar je ugotovljeno, da je med operacijo tranzita na podlagi zvezka ATA ali v zvezi z njim storjen prekršek ali nepravilnost, carinski organi obvestijo imetnika zvezka ATA in garantno združenje v roku, predpisanem v členu 6(4) Konvencije ATA ►M26 ali v členu 8(4) Priloge A Istanbulske konvencije ◄ .
2. Dokazilo o pravilnosti operacije, opravljene na podlagi zvezka ATA v smislu prvega pododstavka člena 457c(3) se predloži v roku, predpisanem v členu 7(1) in (2) Konvencije ATA ►M26 ali v členu 9(1)(a) in (b) Priloge A Istanbulske konvencije ◄ .
3. Dokazilo iz odstavka 2 se zadovoljivo predloži carinskim organom na enega od naslednjih načinov:
(a) s predložitvijo carinskega ali trgovskega dokumenta, ki ga potrdijo carinski organi, ki ugotavljajo, da je obravnavano blago predloženo namembnemu uradu.
(b) s predložitvijo carinskega dokumenta, iz katerega je razviden vnos blaga v carinski postopek v tretji državi, ali njegove kopije ali fotokopije, katere pristnost je potrdil organ, ki je potrdil že originalni dokument, ali organi udeležene tretje države ali organi ene od držav članic;
(c) z dokazom iz člena 8 Konvencije ATA ►M26 ali iz člena 10 Priloge A Istanbulske konvencije ◄ .
Dokumenti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka vključujejo podatke, ki omogočajo ugotovitev istovetnosti obravnavanega blaga.
Člen 458
1. Carinski organi v vsaki državi članici določijo usklajevalni urad za ukrepanje pri kršitvah ali nepravilnostih, ki se nanašajo na zvezke ATA.
Ti organi obvestijo Komisijo o imenovanju usklajevalnih uradov skupaj z njihovim polnim naslovom. ►M32 Komisija sporoči te informacije drugim državam članicam prek uradne spletne strani Evropske unije. ◄
2. Za določitev države članice, ki je pristojna za obračun predpisanih carin in drugih dajatev, velja, da je država članica, ki v smislu drugega pododstavka ►M22 člena 457c(3) ◄ odkrije kršitev ali nepravilnost, storjeno med tranzitnim prevozom na podlagi zvezka ATA, tista država članica, v kateri je najdeno blago ali, če ni najdeno, tista država članica, v kateri ima usklajevalni urad zadnji kupon iz zvezka.
Člen 459
1. Kadar carinski organi države članice ugotovijo, da je nastal carinski dolg, čimprej pošljejo zahtevek garantnemu združenju, s katerim je povezana ta država članica. Kadar dolg nastane zato, ker blago, zajeto v zvezku ATA, ni bilo ponovno izvoženo ali mu ni bila dodeljena carinsko dovoljena raba ali uporaba v rokih, kakršne določa Konvencija ATA ►M26 ali z Istanbulsko konvencijo ◄ , se zahtevek ne pošlje prej kakor tri mesece po preteku veljavnosti zvezka.
2. Usklajevalni urad, ki predloži zahtevek, po možnosti hkrati pošlje usklajevalnemu uradu, pristojnemu glede na kraj sedeža urada začasnega uvoza, tudi obvestilo, sestavljeno v skladu z vzorcem iz Priloge 59.
Obvestilo spremlja kopija nezaključenega kupona, če ga usklajevalni urad ima na voljo. Obvestilo se lahko uporablja tudi, kadar koli se zdi potrebno.
Člen 460
1. Višina carin in davkov, ki izhajajo iz zahtevka iz člena 459, se izračuna po vzorcu obrazca za obračun davka iz Priloge 60, ki je izpolnjen v skladu s priloženimi navodili.
Obrazec za obračun davka se lahko pošlje pozneje kot zahtevek, vendar ne več kakor tri mesece po zahtevku in nikakor ne več kakor šest mesecev od dneva, ko carinski organi začnejo postopek pridobivanja plačila.
2. V skladu s členom 461 in njegovimi pogoji, dejstvo, da carinska uprava pošlje ta obrazec garantnemu združenju, ki je z njo povezano, ne odveže drugih garantnih združenj v Skupnosti obveznosti plačila carin in drugih dajatev, če se ugotovi, da kršitev ali nepravilnost ni nastala v državi članici, ki je postopek začela.
3. Obrazec za obračun davka se glede na potrebe izpolni v dveh ali treh izvodih. Prvi izvod je namenjen garantnemu združenju, ki je povezano s carinskim organom države članice, v kateri je sestavljen zahtevek. Drugi izvod zadrži usklajevalni urad, ki obrazec izda. Kadar je potrebno, usklajevalni urad pošlje tretji izvod usklajevalnemu uradu, pristojnemu glede na kraj sedeža urada začasnega uvoza.
Člen 461
1. Kadar se ugotovi, da kršitev ali nepravilnost ni nastala v državi članici, ki je postopek začela, usklajevalni urad prve države članice za svoj del spis zaključi.
2. Zaradi zaključitve pošlje usklajevalnemu uradu druge države članice vsebino svojega spisa, in po potrebi garantnemu združenju, s katerim je povezan, povrne vse zneske, ki jih je morda to združenje založilo ali začasno plačalo.
Vendar pa je spis zaključen le, če usklajevalni urad prve države članice od usklajevalnega urada druge države članice prejme zaključek, iz katerega je razvidno, da je slednja država članica že začela postopek v zvezi z zahtevkom v skladu s pravili iz Konvencije ATA ►M26 ali iz Istanbulske konvencije ◄ . Ta zaključek se sestavi v skladu z vzorcem iz Priloge 61.
3. Usklajevalni urad države članice, v kateri je nastala kršitev ali nepravilnost, prevzame postopek pridobivanja plačila in, kadar je potrebno, od garantnega združenja, s katerim je povezan, pobere znesek predpisanih carin in drugih dajatev po stopnjah, ki veljajo v državi članici, v kateri je ta urad.
4. Postopek je treba prenesti v enem letu, šteto od poteka veljavnosti zvezka, pod pogojem, da plačilo na podlagi člena 7(2) ali (3) Konvencije ATA ►M26 ali člena 9(1)(b) in (c) Priloge A Istanbulske konvencije ◄ ni postalo dokončno. Če je ta rok prekoračen, se uporabita tretji in četrti odstavek ►M22 člena 457c(3) ◄ .
POGLAVJE 10
Prevoz v postopkih z obrazcem 302
Člen 462
1. Kadar se v skladu s členoma 91(2)(e) in 162(2)(e) zakonika blago prevaža z ene točke na carinskem območju Skupnosti do druge na podlagi obrazca 302, ki ga je uvedel Sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, podpisan v Londonu 19. junija 1951, se zaradi pravil, ki urejajo uporabo navedenega obrazca za tak prevoz, carinsko območje Skupnosti šteje za enotno ozemlje.
2. Kadar blago med prevozom iz odstavka 1 prečka ozemlje tretje države, se kontrole in formalnosti v zvezi z obrazcem 302 izvršijo na mestu, kjer blago začasno zapusti carinsko območje Skupnosti in kjer ponovno vstopi na to območje.
3. Kadar se ugotovi, da je v času ali v zvezi s prevozom na podlagi obrazca 302 v eni državi članici nastala kršitev ali nepravilnost, ta država članica v skladu z določbami Skupnosti ali svojimi določbami, brez poseganja v začetek kazenskih postopkov, izterja carine in druge morebitne dajatve.
4. ►M22 Člen 457c(3) ◄ se smiselno uporablja.
POGLAVJE 10a
Postopek za poštne pošiljke
Člen 462a
1. Če je neskupnostno blago na podlagi člena 91(2)(f) zakonika v prevozu iz enega kraja v drugega na carinskem območju Skupnosti po pošti (vključno s poštnimi paketi), morajo carinski organi odpremne države članice pakete in spremne listine opremiti z oznako, kakršna je prikazana v Prilogi 42, ali nanje nalepiti takšne nalepke.
2. Če je skupnostno blago v prevozu po pošti (vključno s poštnimi paketi) v del ali iz dela carinskega območja Skupnosti, kjer se Direktiva 77/388/EGS ne uporablja, morajo carinski organi odpremne države članice pakete in spremne listine opremiti z oznako, kakršna je prikazana v Prilogi 42b, ali nanje nalepiti takšne nalepke.
▼M18 —————
NASLOV III
CARINSKI POSTOPKI Z EKONOMSKIM UČINKOM
POGLAVJE 1
Temeljna ureditev več postopkov
Oddelek 1
Opredelitve
Člen 496
V tem naslovu:
|
(a) |
„postopek“pomeni carinski postopek z ekonomskim učinkom; |
|
(b) |
„dovoljenje“pomeni dovoljenje carinskih organov za uporabo postopka; |
▼M32 —————
|
(d) |
„imetnik“pomeni imetnika dovoljenja; |
|
(e) |
„nadzorni urad“pomeni carinski urad, ki je z dovoljenjem pooblaščen za nadzor postopka; |
|
(f) |
„urad vnosa“pomeni carinski urad ali urade, ki so z dovoljenjem pooblaščeni za sprejem deklaracije za vnos blaga v postopek; |
|
(g) |
„urad zaključka“pomeni carinski urad ali urade, ki so z dovoljenjem pooblaščeni za sprejem deklaracij, na podlagi katerih se za blago po prepustitvi v postopek določi nova dopustna carinsko dovoljena raba ali uporaba ali, pri pasivnem oplemenitenju, deklaracija za sprostitev; |
|
(h) |
„tristranski promet“pomeni promet, pri katerem urad zaključka ni isti kakor urad vnosa; |
|
(i) |
„knjigovodstvo“pomeni imetnikovo komercialno, davčno in drugo računovodsko dokumentacijo ali take podatke, ki se vodijo zanj; |
|
(j) |
„evidence“pomenijo podatke z vsemi potrebnimi informacijami in tehničnimi podrobnostmi na kakršnem koli sredstvu, ki carinskim organom omogoča, da nadzirajo in kontrolirajo postopek predvsem glede pretoka blaga ali spremembe njegovega statusa; v postopku carinskega skladiščenja se evidence imenujejo evidenca blaga; |
|
(k) |
„glavni pridobljeni izdelki“pomenijo pridobljene izdelke, za izdelavo katerih je bil odobren postopek; |
|
(l) |
„stranski pridobljeni izdelki“pomenijo pridobljene izdelke, ki so poleg glavnih pridobljenih izdelkov, navedenih v dovoljenju, obvezni stranski izdelki v postopku oplemenitenja; |
|
(m) |
„rok za zaključek“pomeni rok, do katerega mora biti blagu ali izdelkom dodeljena nova dopustna carinsko dovoljena raba ali uporaba, vključno, odvisno od primera, za zahtevo povračila uvoznih dajatev po opravljenem aktivnem oplemenitenju (sistem povračila) ali za pridobitev popolne ali delne oprostitve uvoznih dajatev ob sprostitvi v prosti promet po opravljenem pasivnem oplemenitenju. |
Oddelek 2
Zahtevek za dovoljenje
Člen 497
1. Zahtevek za dovoljenje se sestavi pisno po vzorcu iz Priloge 67.
2. Carinski organi lahko dovolijo, da se za podaljšanje ali spremembo dovoljenja zaprosi z enostavnim pisnim zahtevkom.
3. V naslednjih primerih se za dovoljenje lahko zaprosi s carinsko deklaracijo v pisni obliki ali z uporabo računalniške obdelave podatkov po običajnem postopku:
(a) pri aktivnem oplemenitenju, kadar se v skladu s členom 539 šteje, da so gospodarski pogoji izpolnjeni, razen pri zahtevkih, ki vključujejo enako blago;
(b) pri predelavi pod carinskim nadzorom, kadar se v skladu s prvim pododstavkom člena 552(1) šteje, da so gospodarski pogoji izpolnjeni;
(c) pri začasnem uvozu, vključno z uporabo zvezka ATA ali CPD;
(d) pri pasivnem oplemenitenju: kadar oplemenitenje zajema popravila vključno s sistemom standardne zamenjave brez predhodnega uvoza:
— pri sprostitvi v prosti promet po pasivnem oplemenitenju z uporabo sistema standardne zamenjave s predhodnim uvozom,
— pri sprostitvi v prosti promet po pasivnem oplemenitenju z uporabo sistema standardne zamenjave brez predhodnega uvoza, kadar obstoječe dovoljenje ne zajema takega sistema in carinski organi dopustijo spremembo,
— pri sprostitvi v prosti promet po pasivnem oplemenitenju, če postopek oplemenitenja zadeva nekomercialno blago.
Zahtevek za dovoljenje se lahko poda z ustno carinsko deklaracijo za začasni uvoz v skladu s členom 229 pod pogojem, da se predloži dokument, izpolnjen v skladu s tretjim pododstavkom člena 499.
Zahtevek za dovoljenje se lahko da s carinsko deklaracijo za začasni uvoz ali s katerim koli drugim dejanjem v skladu s členom 232(1).
4. Zahtevki za enotno dovoljenje se razen za začasni uvoz sestavijo v skladu z odstavkom 1.
5. Carinski organi lahko zahtevajo, da se zahtevki za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev v skladu s členom 578 sestavijo v skladu z odstavkom 1.
Člen 498
Zahtevek za dovoljenje iz člena 497 se predloži:
(a) pri carinskem skladiščenju: carinskim organom, pristojnim za kraj, ki bo potrjen za carinsko skladišče ali kjer se vodi glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka;
(b) pri aktivnem oplemenitenju in predelavi pod carinskim nadzorom: carinskim organom, pristojnim za kraj, kjer bo potekal postopek oplemenitenja;
(c) pri začasnem uvozu: carinskim organom, pristojnim za kraj, kjer bo blago uporabljeno, brez poseganja v drugi pododstavek člena 580(2);
(d) pri pasivnem oplemenitenju: carinskim organom, pristojnim za kraj, kjer je blago, ki bo prijavljeno za začasni izvoz.
Člen 499
Kadar carinski organi menijo, da kakšni podatki iz zahtevka niso ustrezni, lahko od vložnika zahtevajo dodatne informacije.
Zlasti kadar se zahtevek lahko da kot carinska deklaracija, carinski organi brez poseganja v člen 220 zahtevajo, da je zahtevku priložen dokument, ki ga izpolni deklarant in ki vsebuje vsaj naslednje informacije, razen če se take informacije zdijo nepotrebne ali se lahko vnesejo na obrazec za pisno deklaracijo:
(a) ime in naslov vložnika, deklaranta in izvajalca;
(b) vrsto oplemenitenja ali uporabe blaga;
(c) tehnični opis blaga in pridobljenih ali predelanih izdelkov in način zagotavljanja istovetnosti;
(d) oznake gospodarskih pogojev v skladu s Prilogo 70;
(e) ocenjeni normativ porabe ali način za določitev tega normativa;
(f) predvideni rok za zaključek postopka;
(g) predlagani urad zaključka;
(h) kraj oplemenitenja ali uporabe;
(i) predlagane formalnosti za prenos;
(j) pri ustni carinski deklaraciji vrednost in količino blaga.
Kadar je dokument iz drugega pododstavka predložen z ustno carinsko deklaracijo za začasni uvoz, se napiše v dvojniku; en izvod carinski organi potrdijo in ga dajo deklarantu.
Oddelek 3
Enotno dovoljenje
Člen 500
1. Kadar se zaprosi za enotno dovoljenje, je potrebno predhodno soglasje zadevnih organov v skladu s postopkom iz odstavkov 2 in 3.
2. Pri začasnem uvozu se zahtevek predloži carinskim organom, pristojnim za kraj prve uporabe, brez poseganja v drugi pododstavek člena 580(2).
V drugih primerih se predloži carinskim organom, pristojnim za kraj, kjer se vodi glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka, kar olajša na reviziji osnovane kontrole postopka, in kjer se izvaja vsaj del skladiščenja, oplemenitenja ali začasnega izvoza, zajetega v dovoljenju.
Če pristojnih carinskih organov ni mogoče določiti na podlagi prvega ali drugega pododstavka, se zahtevek predloži carinskim organom, pristojnim za kraj, kjer se vodijo glavne poslovne knjige vložnika zaradi olajševanja revizijskih nadzorov.
3. Carinski organi, pristojni v skladu z odstavkom 2, pošljejo zahtevek in osnutek dovoljenja drugim carinskim organom, ki potrdijo datum prejema v 15 dneh.
Drugi udeleženi carinski organi uradno sporočijo vse svoje pripombe v 30 dneh od dneva, ko so prejeli osnutek dovoljenja. Kadar pripombe prispejo v tem roku in soglasje ni doseženo, se zahtevek zavrne glede na obseg pripomb, ki so bile dane.
4. Carinski organi lahko izdajo dovoljenje, če v teh 30 dneh niso prejeli nobene pripombe k osnutku dovoljenja.
Eno kopijo dogovorjenega dovoljenja pošljejo vsem zadevnim carinskim organom.
Člen 501
1. Kadar se dvoje ali več carinskih uprav skupno dogovori o merilih in pogojih za izdajo enotnega dovoljenja, se lahko dogovorijo tudi o tem, da se predhodno soglasje v skladu s členom 500(1) in informacija, ki jo je treba poslati v skladu z drugim pododstavkom člena 500(4), nadomestita z enostavnim uradnim obvestilom.
2. Uradno obvestilo vedno zadostuje, kadar:
(a) se enotno dovoljenje obnovi, malenkostno spremeni, razveljavi ali prekliče;
(b) se zahtevek za enotno dovoljenje nanaša na začasni uvoz in ga ni treba sestaviti po vzorcu iz Priloge 67.
3. Uradno obvestilo ni potrebno, kadar:
(a) je več carinskih uprav vključenih samo zaradi tristranskega prometa v okviru aktivnega ali pasivnega oplemenitenja in se zbirni informativni listi ne uporabljajo;
(b) se uporablja zvezek ATA ali CPD;
(c) se začasni uvoz dovoli s sprejemom ustne deklaracije ali deklaracije, dane s kakršnim koli drugim dejanjem.
Oddelek 4
Gospodarski pogoji
Člen 502
1. Razen kadar se šteje, da so gospodarski pogoji izpolnjeni glede na poglavje 3, 4 ali 6, carinski organi ne dajo dovoljenja brez preverjanja gospodarskih pogojev.
2. Pri postopkih aktivnega oplemenitenja (poglavje 3) se s preverjanjem ugotavlja gospodarsko nezmožnost uporabe virov Skupnosti, zlasti ob upoštevanju naslednjih meril, katerih podrobnosti so določene v delu B Priloge 70:
(a) nerazpoložljivost v Skupnosti izdelanega blaga enake kakovosti in z enakimi tehničnimi lastnostmi kakor blago, namenjeno uvozu za predvidene postopke oplemenitenja;
(b) razlike v ceni med v Skupnosti izdelanim blagom in blagom, namenjenim uvozu;
(c) pogodbene obveznosti.
3. Pri predelavi pod carinskim nadzorom (poglavje 4) se s preverjanjem ugotavlja, ali uporaba virov iz nečlanic omogoča, da se predelovalna dejavnost začne ali ohrani v Skupnosti.
4. Pri postopkih pasivnega oplemenitenja (poglavje 6) se s preverjanjem ugotavlja, ali:
(a) je verjetno, da bodo predelovalci v Skupnosti zaradi oplemenitenja zunaj Skupnosti resno prikrajšani; ali
(b) je oplemenitenje v Skupnosti gospodarsko neupravičeno ali neizvedljivo iz tehničnih razlogov ali zaradi pogodbenih obveznosti.
Člen 503
Preverjanje gospodarskih pogojev lahko vključuje Komisijo:
(a) če se udeleženi carinski organi želijo posvetovati pred izdajo dovoljenja ali po njej;
(b) če izdanemu dovoljenju nasprotuje druga carinska uprava;
(c) na pobudo Komisije.
Člen 504
1. Kadar je sproženo preverjanje v skladu s členom 503, se primer pošlje Komisiji. Priložene morajo biti ugotovitve že opravljenega preverjanja.
2. Komisija mora poslati potrdilo o prejemu ali, kadar ukrepa na lastno pobudo, uradno obvestiti udeležene carinske organe. Po posvetu z njimi se odloči, ali mora odbor preveriti gospodarske pogoje.
3. Kadar je primer predložen odboru, carinski organi obvestijo vložnika ali imetnika o začetku takega postopka in, če obravnava zahtevka še ni zaključena, da so roki iz člena 506 odloženi.
4. Udeleženi carinski organi ali kateri koli drugi carinski organi, ki obravnavajo podobna dovoljenja ali zahtevke, upoštevajo sklep odbora.
Ta sklep lahko vključuje tudi objavo v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti.
Oddelek 5
Odločanje o dovoljenju
Člen 505
Carinski organi, pristojni za odločanje, izdajo dovoljenje na naslednji način:
(a) pri zahtevku po členu 497(1) z uporabo vzorca iz Priloge 67;
(b) pri zahtevku po členu 497(3) s sprejemom carinske deklaracije;
(c) pri zahtevku za obnovitev ali spremembo s katerim koli ustreznim dejanjem.
Člen 506
Vložnik je obveščen o odločitvi za izdajo dovoljenja ali razlogih, zakaj je bil zahtevek zavrnjen, v 30 dneh ali 60 dneh v primeru carinskega skladiščenja od dneva, ko je bil zahtevek vložen, ali dneva, ko so carinski organi prejeli kateri koli zahtevani manjkajoči ali dodatni podatek.
Ti roki se ne uporabljajo pri enotnem dovoljenju, razen če je izdano po členu 501.
Člen 507
1. Brez poseganja v člen 508 začne dovoljenje veljati na dan izdaje ali na kateri koli poznejši dan, naveden v dovoljenju. Če gre za zasebno skladišče, lahko carinski organi izjemoma sporočijo svoje soglasje za uporabo postopka pred dejansko izdajo dovoljenja.
2. Pri dovoljenjih za postopek carinskega skladiščenja se rok veljavnosti ne omejuje.
3. Pri aktivnem oplemenitenju, predelavi pod carinskim nadzorom in pasivnem oplemenitenju rok veljavnosti ne presega treh let od dneva veljavnosti dovoljenja, razen pri dobro utemeljenih razlogih.
4. Z odstopanjem od odstavka 3 za blago v aktivnem oplemenitenju, zajeto v delu A Priloge 73, rok veljavnosti ne presega šest mesecev.
Pri mleku in mlečnih proizvodih iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 ( 16 ) rok veljavnosti ne presega treh mesecev.
Člen 508
1. Razen pri postopku carinskega skladiščenja lahko carinski organi izdajo dovoljenje z veljavnostjo za nazaj.
Brez poseganja v odstavka 2 in 3 dovoljenje z veljavnostjo za nazaj začne veljati najprej od dneva, ko je bil vložen zahtevek.
2. Če se zahteva obnova dovoljenja za isto vrsto postopka in blaga, se dovoljenje lahko izda z veljavnostjo za nazaj od dneva, ko je potekla veljavnost prvotnega dovoljenja.
3. V izjemnih okoliščinah se veljavnost za nazaj lahko še podaljša, vendar ne več kakor za eno leto pred vložitvijo zahtevka, pod pogojem, da obstaja dokazana gospodarska potreba in:
(a) zahtevek ni povezan s poskusom zavajanja ali z očitno malomarnostjo;
(b) rok veljavnosti, ki bi bil odobren po členu 507, ni prekoračen;
(c) vložnikovo knjigovodstvo potrjuje, da se vse zahteve postopka lahko štejejo za izpolnjene, da je po potrebi mogoče prepoznati blago za obravnavano obdobje in da tako računovodstvo omogoča nadzor nad postopkom; ter
(d) se vse formalnosti, potrebne za urejanje položaja blaga, lahko izvedejo, vključno, kadar je treba, z razveljavitvijo deklaracije.
Oddelek 6
Druge določbe glede izvedbe postopka
Pododdelek 1
Splošne določbe
Člen 509
1. Ukrepi trgovinske politike, predpisani v aktih Skupnosti, se uporabljajo ob vnosu neskupnostnega blaga v postopek le toliko, kolikor se nanašajo na vnos blaga na carinsko območje Skupnosti.
2. Kadar so pridobljeni izdelki, ki niso navedeni v Prilogi 75 in so pridobljeni po postopku aktivnega oplemenitenja, sproščeni v prosti promet, se uporabljajo tisti ukrepi trgovinske politike, ki veljajo za sprostitev uvoznega blaga v prosti promet.
3. Kadar so predelani izdelki, pridobljeni po postopku predelave pod carinskim nadzorom, sproščeni v prosti promet, se ukrepi trgovinske politike, ki se uporabljajo za te izdelke, uporabljajo le, kadar je treba upoštevati take ukrepe za uvozno blago.
4. Kadar akti Skupnosti predpisujejo ukrepe trgovinske politike ob sprostitvi v prosti promet, se taki ukrepi ne uporabljajo za pridobljene izdelke, sproščene v prosti promet po pasivnem oplemenitenju:
— ki so obdržali poreklo Skupnosti v pomenu členov 23 in 24 zakonika,
— ki zadevajo popravilo, vključno s sistemom zamenjave,
— po nadaljnjih operacijah oplemenitenja v skladu s členom 123 zakonika.
Člen 510
Brez poseganja v člen 161(5) zakonika nadzorni urad lahko dovoli, da se carinska deklaracija predloži drugemu carinskemu uradu kakor navedenemu v dovoljenju. Nadzorni urad določi način sporočanja.
Pododdelek 2
Prenosi
Člen 511
V dovoljenju je določeno, ali in pod kakšnimi pogoji se blago ali izdelki, dani v odložni postopek, lahko gibljejo med različnimi kraji oziroma do prostorov drugega imetnika brez zaključka postopka (prenos) ob obveznem vodenju evidenc v primerih, pri katerih ne gre za začasni uvoz.
Prenos ni mogoč, kadar je kraj odhoda ali prihoda blaga skladišče tipa B.
Člen 512
1. Prenos med različnimi kraji, določenimi v istem dovoljenju, se lahko opravi brez carinskih formalnosti.
2. Prenos od urada vnosa do imetnikovih ali izvajalčevih objektov ali kraja uporabe se lahko opravi v okviru deklaracije za vnos v postopek.
3. Prenos do urada izstopa zaradi ponovnega izvoza se lahko opravi v okviru postopka. V tem primeru se postopek ne zaključi, dokler blago ali izdelki, prijavljeni za ponovni izvoz, dejansko ne zapustijo carinskega območja Skupnosti.
Člen 513
Prenos od enega imetnika do drugega se lahko izvede le, kadar slednji da preneseno blago ali izdelke v postopek na podlagi dovoljenja za uporabo hišnega carinjenja. Uradno obvestilo carinskim organom in evidentiranje blaga ali izdelkov po členu 266 se izvede ob prispetju v objekte drugega imetnika. Dodatne deklaracije ni treba zahtevati.
Pri začasnem uvozu se prenos od enega imetnika do drugega lahko opravi tudi, kadar slednji vnese blago v postopek s pisno carinsko deklaracijo in uporabi običajni postopek.
Formalnosti, ki jih je treba opraviti, so določene v Prilogi 68. Ob prejemu blaga ali izdelkov jih je drugi imetnik dolžan dati v postopek.
Člen 514
Prenos, ki pomeni povečano tveganje, kakor je navedeno v Prilogi 44c, mora biti krit z zavarovanjem po pogojih, enakovrednih tistim, ki so predpisani za tranzitni postopek.
Pododdelek 3
Evidence
Člen 515
Carinski organi zahtevajo od imetnika, izvajalca ali imetnika skladišča, da vodi evidence, razen za začasni uvoz ali kadar tega ne štejejo za potrebno.
Carinski organi lahko odobrijo za evidence obstoječe računovodenje, ki vsebuje ustrezne podatke.
Nadzorni urad lahko zahteva izvedbo inventure za celoto ali del blaga, danega v postopek.
Člen 516
V evidencah iz člena 515 in glede na zahteve po členu 581(2) za začasni uvoz morajo biti navedeni naslednji podatki:
(a) podatki iz okenc minimalnega seznama, določenega v Prilogi 37 za prijavo vnosa v postopek;
(b) podatki iz deklaracij, s katerimi je blagu določena carinsko določena raba ali uporaba, ki zaključuje postopek;
(c) datum in referenčni podatki o drugih carinskih dokumentih in katerih koli dokumentih v zvezi z vnosom in zaključkom;
(d) vrsta operacij oplemenitenja, vrste ravnanja ali začasne uporabe;
(e) normativ porabe ali po potrebi način za njegov izračun;
(f) podatki, ki omogočajo spremljanje blaga, vključno z lokacijo in podatki o katerem koli prenosu;
(g) trgovski ali tehnični opisi, potrebni za prepoznavanje blaga;
(h) podatki, ki omogočajo spremljanje gibanja po postopku aktivnega oplemenitenja, ki se izvaja za enako blago.
Vendar pa carinski organi lahko opustijo zahtevo za del teh podatkov, kadar to ne vpliva škodljivo na kontrolo ali nadzor nad postopkom za blago, ki se skladišči, predeluje ali uporablja.
Pododdelek 4
Normativ porabe in formula za izračun
Člen 517
1. Kadar je zaradi postopkov iz poglavij 3, 4 in 6 potrebno, se normativ porabe ali način določanja stopnje, vključno s povprečnimi stopnjami, določi v dovoljenju ali takrat, ko je blago dano v postopek. Tako stopnjo je treba v okviru možnosti določiti na podlagi proizvodnih ali tehničnih podatkov ali, kadar ti niso dostopni, podatkov, ki se nanašajo na istovrstne operacije.
2. V posebnih okoliščinah lahko carinski organi določijo normativ porabe potem, ko je blago že dano v postopek, vendar najpozneje, ko mu je določena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba.
3. Standardni normativi porabe, predpisani za aktivno oplemenitenje v Prilogi 69, se uporabljajo za tam navedene operacije.
Člen 518
1. Razmerje uvozno blago/blago v začasnem izvozu, vdelano v pridobljene izdelke, se izračuna zaradi:
— določitve uvozne dajatve, ki se zaračunajo,
— določitve zneska, ki se odšteje ob nastanku carinskega dolga, ali
— uporabe ukrepov trgovinske politike.
To se izračuna v skladu s količinsko metodo ali vrednostno metodo, glede na ustreznost, ali katero koli drugo metodo, ki da podobne rezultate.
Zaradi izračunavanja se med pridobljene izdelke vključijo predelani izdelki ali vmesni izdelki.
2. Količinska metoda se uporabi, kadar:
(a) se z oplemenitenjem dobi le ena vrsta pridobljenih izdelkov; v tem primeru je ocenjena količina uvoznega blaga/blaga v začasnem izvozu, ki je navzoče v količini pridobljenih izdelkov, za katero nastane carinski dolg, sorazmerna s slednjo kategorijo izdelkov kot odstotek celotne količine pridobljenih izdelkov;
(b) se z oplemenitenjem dobi več vrst pridobljenih izdelkov in so v vsakem od njih vsi elementi uvoznega blaga/blaga v začasnem izvozu; v tem primeru je količina uvoznega blaga/blaga v začasnem izvozu, ki se šteje kot prisotna v količini določenega pridobljenega izdelka, za katerega je nastal carinski dolg, sorazmerna:
(i) razmerju med posebno vrsto pridobljenega izdelka ne glede na to, ali je carinski dolg nastal, in skupno količino pridobljenih izdelkov; in
(ii) razmerju med količino pridobljenih izdelkov, za katere je nastal carinski dolg, in skupno količino pridobljenih izdelkov iste vrste.
Pri odločanju, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo načinov, opisanih pod (a) ali (b), se izgube ne upoštevajo. Brez poseganja v člen 862 izgube pomenijo razmerje med uvoznim blagom/blagom v začasnem izvozu, ki se med oplemenitenjem uniči ali izgubi, zlasti z izhlapevanjem, sušenjem, izločanjem plina ali izluženjem. Pri pasivnem oplemenitenju se stranski pridobljeni izdelki, ki jih sestavljajo odpadki, usedline, odrezki in ostanki, obravnavajo kot izgube.
3. Vrednostna metoda se uporabi, kadar ni mogoče uporabiti količinske metode.
Količina uvoznega blaga/blaga v začasnem izvozu, ki se šteje kot navzoče v količini danega pridobljenega izdelka, za katero je nastal carinski dolg, je sorazmerna:
(a) vrednosti te posebne vrste pridobljenega izdelka, ne glede na to ali je carinski dolg nastal, kot odstotku skupne vrednosti vseh pridobljenih izdelkov; in
(b) vrednosti pridobljenih izdelkov, za katere je nastal carinski dolg, kot odstotku skupne vrednosti tovrstnih pridobljenih izdelkov.
Za vrednost vsakega od različnih pridobljenih izdelkov, ki se uporabijo za vrednostno metodo, se vzame zadnja tovarniška cena v Skupnosti ali zadnja prodajna cena v Skupnosti za enake ali podobne izdelke pod pogojem, da nanje ne vpliva odnos med kupcem in prodajalcem.
4. Kadar vrednosti ni mogoče ugotoviti po odstavku 3, se določi s katero koli smiselno metodo.
Pododdelek 5
Kompenzacijske obresti
Člen 519
1. Kadar carinski dolg nastane za pridobljene izdelke ali uvozno blago pri aktivnem oplemenitenju ali začasnem uvozu, je treba kompenzacijske obresti plačati na znesek uvoznih dajatev za obravnavano obdobje.
2. Uporabijo se trimesečne obrestne mere denarnega trga, objavljene v statistični prilogi mesečnega biltena Evropske centralne banke.
Uporabi se stopnja, ki je v rabi dva meseca pred mesecem nastanka carinskega dolga in za državo članico, v kateri je bil ali bi moral biti opravljen prvi postopek ali uporaba, predvidena v dovoljenju.
3. Obresti se uporabijo mesečno, z začetkom prvega dne v mesecu po mesecu, v katerem je bilo uvozno blago, za katero nastane carinski dolg, prvič dano v postopek. Obdobje se konča zadnjega dne v mesecu, v katerem nastane carinski dolg.
Kadar gre za aktivno oplemenitenje (sistem povračila) in se sprostitev v prosti promet zahteva po členu 128(4) zakonika, se obdobje začne s prvim dnem meseca po mesecu, v katerem so bile ustrezne dajatve povrnjene ali odpuščene.
4. Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo v naslednjih primerih:
(a) kadar se upošteva obdobje, ki je krajše od enega meseca;
(b) kadar znesek izračunanih kompenzacijskih obresti ne presega 20 evrov na vsak obstoječ carinski dolg;
(c) kadar nastane carinski dolg zato, da bi po sporazumu med Skupnostjo in tretjo državo pri uvozu v to državo omogočili uporabo preferencialne tarifne obravnave;
(d) kadar so odpadki in ostanki, ki nastanejo pri uničenju, sproščeni v prosti promet;
(e) kadar so stranski pridobljeni izdelki iz Priloge 75 sproščeni v prosti promet pod pogojem, da so v sorazmerju z izvoženimi količinami glavnih pridobljenih izdelkov;
(f) kadar carinski dolg povzroči uporaba sprostitve v prosti promet po členu 128(4) zakonika, dokler plačljive uvozne dajatve za obravnavane izdelke še niso dejansko povrnjene ali odpuščene;
(g) kadar imetnik zahteva sprostitev v prosti promet in predloži dokaz, da je zaradi posebnih okoliščin, ki niso posledica njegove malomarnosti ali zavajanja, nemogoče ali negospodarno opraviti ponovni izvoz pod pogoji, ki jih je predvidel in ustrezno utemeljil, ko je vlagal zahtevek za dovoljenje;
(h) kadar carinski dolg nastane in se za ta dolg preskrbi zavarovanje z gotovinskim pologom;
(i) kadar carinski dolg nastane v skladu s členom 201(1)(b) zakonika ali je dolgovan zaradi sprostitve blaga, ki je v postopku začasnega uvoza po členih 556 do 561, 563, 565, 568, 573(b) in 576 te uredbe, v prosti promet.
5. Pri operacijah aktivnega oplemenitenja, pri katerih je zaradi številnih vrst uvoznega blaga in/ali pridobljenih izdelkov negospodarno uporabiti določbe odstavkov 2 in 3, lahko carinski organi na zahtevo zadevne osebe za izračunavanje kompenzacijskih obresti dovolijo uporabo poenostavljenih načinov, ki dajejo podobne rezultate.
Pododdelek 6
Zaključek
Člen 520
1. Kadar je uvozno blago ali blago v začasnem izvozu dano v dve ali več deklaracij za postopek na temelju enega dovoljenja:
— pri odložnem postopku se šteje, da določitev nove carinsko dovoljene rabe ali uporabe za blago ali izdelke zaključi postopek za obravnavano uvozno blago po najzgodnejši od deklaracij,
— pri aktivnem oplemenitenju (sistem povračila) ali pasivnem oplemenitenju se šteje, da so pridobljeni izdelki dobljeni iz obravnavanega uvoznega blaga ali blaga v začasnem izvozu po najzgodnejši od deklaracij.
Uporaba prvega pododstavka ne vodi do neupravičenih prednosti pri uvoznih dajatvah.
Imetnik lahko zahteva zaključek postopka v zvezi z določenim uvoznim blagom ali blagom v začasnem izvozu.
2. Kadar je blago v postopku dano skupaj z drugim blagom in pride do popolnega uničenja ali nenadomestljive izgube, lahko carinski organi sprejmejo dokaze, ki jih da imetnik in navajajo dejansko količino blaga v postopku, ki je bilo uničeno ali izgubljeno. Kadar imetnik ne more dati takih dokazov, se količina uničenega ali izgubljenega blaga ugotovi s sklicevanjem na sorazmerni del tovrstnega blaga v postopku v času, ko je prišlo do uničenja ali izgube.
Člen 521
1. Najpozneje ob poteku roka za zaključek, ne glede na to, ali se uporablja združevanje v skladu z drugim odstavkom člena 118(2) zakonika ali ne:
— se v primeru aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) ali predelave pod carinskim nadzorom v 30 dneh nadzornemu uradu predloži obračun zaključka,
— je treba v primeru aktivnega oplemenitenja (sistem povračila) pri nadzornem uradu v šestih mesecih vložiti zahtevo za povrnitev ali odpustitev uvoznih dajatev.
Kadar to opravičujejo posebne okoliščine, lahko carinski organi podaljšajo ta rok tudi po izteku.
2. Obračun ali zahtevek mora vsebovati naslednje podatke, če nadzorni urad ne odloči drugače:
(a) referenčne podatke o dovoljenju;
(b) količino vsake vrste uvoznega blaga, za katero se zahteva zaključek, povračilo ali odpustitev, ali uvoznega blaga, danega v postopek po sistemu tristranskega prometa;
(c) tarifno oznako KN za uvozno blago;
(d) stopnjo uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati za uvozno blago, in po potrebi njegovo carinsko vrednost;
(e) podatke o deklaracijah, s katerimi se uvozno blago daje v postopek;
(f) vrsto in količino pridobljenih ali predelanih izdelkov ali blaga v nespremenjenem stanju in njim dodeljena carinsko dovoljena raba ali uporaba, vključno s podatki ustreznih deklaracij, druge carinske dokumentacije ali katerih koli drugih dokumentov, ki se nanašajo na zaključek in zaključne roke;
(g) vrednost pridobljenih ali predelanih izdelkov, če se zaradi zaključka uporablja vrednostna metoda;
(h) normativ porabe;
(i) znesek uvoznih dajatev, ki jih je treba plačati, povrniti ali odpustiti, in po potrebi kakršnih koli kompenzacijskih obresti, ki jih je treba plačati. Kadar se znesek nanaša na uporabo člena 546, se podrobno navede;
(j) pri predelavi pod carinskim nadzorom tarifno oznako KN za predelane izdelke in elemente, ki so potrebni za določitev carinske vrednosti.
3. Nadzorni urad lahko sestavi obračun zaključka.
Oddelek 7
Upravno sodelovanje
Člen 522
Carinski organi sporočijo Komisiji v primerih, v rokih in v obliki, predpisani v Prilogi 70, naslednje informacije:
(a) v zvezi z aktivnim oplemenitenjem in predelavo pod carinskim nadzorom:
(i) izdana dovoljenja;
(ii) zavrnjene zahtevke ali dovoljenja, ki so razveljavljena ali preklicana na temelju neizpolnjevanja gospodarskih pogojev;
(b) v zvezi s pasivnim oplemenitenjem:
(i) dovoljenja, izdana v skladu s členom 147(2) zakonika;
(ii) zavrnjene zahtevke ali dovoljenja, ki so razveljavljena ali preklicana na temelju neizpolnjevanja gospodarskih pogojev.
Komisija daje te podatke na razpolago carinskim upravam.
Člen 523
Da bi drugim carinskim uradom, ki so vpleteni v uporabo postopka, omogočili dostop do razpoložljivih podatkov, se na zahtevo udeležene osebe ali na pobudo carinskih organov lahko izdajo naslednji informativni listi iz Priloge 71, razen če se carinski organi dogovorijo za drug način izmenjave informacij:
(a) za carinsko skladiščenje informativni list INF8, da bi sporočili elemente za odmero carinskega dolga, ki se uporablja za blago, preden se izvede običajno ravnanje;
(b) za aktivno oplemenitenje:
(i) informativni list INF1 za sporočanje informacij o zneskih dajatev, kompenzacijskih obrestih, zavarovanju in ukrepih trgovinske politike;
(ii) informativni list INF9 za sporočanje informacij o pridobljenih izdelkih, ki se jim določi druga carinsko dovoljena raba ali poraba v tristranskem prometu;
(iii) informativni list INF5 za sporočanje informacij o predhodnem izvozu v tristranskem prometu zaradi oprostitve dajatev za uvozno blago;
(iv) informativni list INF7 za sporočanje informacij, ki dopuščajo povračilo ali odpustitev dajatev po sistemu povračila;
(c) za začasni uvoz informativni list INF6, da bi sporočili elemente za odmero carinskega dolga ali že odmerjenih zneskov dajatev za prepeljano blago;
(d) informativni list INF2 za pasivno oplemenitenje, da bi sporočili informacije o začasnem izvozu blaga v tristranskem prometu, zato da bi pridobili delno ali popolno oprostitev za pridobljene izdelke.
POGLAVJE 2
Carinsko skladiščenje
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 524
V tem poglavju, ki zadeva kmetijske proizvode, pomeni „predfinancirano blago“ blago Skupnosti za izvoz v nespremenjenem stanju, za katero se plača znesek, enak izvoznemu nadomestilu, še pred izvozom blaga, kadar je tako plačilo predpisano v Uredbi Sveta (EGS) št. 565/80 ( 17 ).
Člen 525
1. Kadar gre za javno carinsko skladišče, se uporablja naslednja razvrstitev:
(a) tip A, če odgovornost nosi imetnik skladišča;
(b) tip B, če odgovornost nosi depozitar;
(c) tip F, če skladišče upravljajo carinski organi.
2. Kadar gre za zasebno carinsko skladišče in nosi odgovornost imetnik skladišča, ki je obenem depozitar, ne pa nujno tudi lastnik blaga, se uporablja naslednja razvrstitev:
(a) tip D, kadar se sprostitev v prosti promet opravi s hišnim carinjenjem in se lahko odobri na osnovi vrste, carinske vrednosti in količine blaga, ki se upošteva v času dajanja v postopek;
(b) tip E, kadar se postopek uporabi, čeprav blaga ni treba skladiščiti na kraju, ki je odobren kot carinsko skladišče;
(c) tip C, kadar ne gre za nobenega od posebnih primerov iz točk (a) in (b).
3. V dovoljenju za skladišče tipa E je lahko predpisana uporaba postopkov, določenih za tip D.
Oddelek 2
Dodatni pogoji glede odobritve dovoljenja
Člen 526
1. Pri odobritvi dovoljenja morajo carinski organi opredeliti objekte ali katero koli drugo lokacijo, odobreno kot carinsko skladišče tipa A, B, C ali D. Potrdijo lahko tudi prostore za začasno hrambo kot tovrstna skladišča ali jih upravljajo kot skladišče tipa F.
2. Neke lokacije ni mogoče potrditi za več kakor eno carinsko skladišče naenkrat.
3. Kadar blago predstavlja nevarnost, ali lahko pokvari drugo blago, ali zahteva posebne razmere iz drugih razlogov, je v dovoljenju lahko navedeno, da ga je mogoče hraniti le v objektih, ki so posebej opremljeni za njegov sprejem.
4. Skladišča tipa A, C, D in E je mogoče potrditi kot oskrbovalna skladišča v pomenu iz člena 40 Uredbe Komisije (ES) št. 800/99 ( 18 ).
5. Enotna dovoljenja se lahko odobrijo le za zasebna carinska skladišča.
Člen 527
1. Dovoljenja je mogoče odobriti le, če nobeno predvideno običajno ravnanje, aktivno oplemenitenje ali predelava blaga pod carinskim nadzorom ne prevlada nad skladiščenjem blaga.
2. Dovoljenja se ne odobrijo, če se objekti carinskih skladišč ali skladiščni prostori uporabljajo za prodajo na drobno.
Dovoljenje je kljub temu mogoče dati, kadar je blago v prodaji na drobno z oprostitvijo uvoznih dajatev:
(a) potnikom v prometu v tretje države;
(b) po diplomatskih ali konzularnih dogovorih;
(c) članom mednarodnih organizacij ali silam Nata.
3. Za namene druge alinee člena 86 zakonika carinski organi, ki preverjajo, ali so upravni stroški za postopke carinskega skladiščenja v nesorazmerju z obstoječimi gospodarskimi potrebami, med drugim upoštevajo tip skladišča in postopek, ki se tam lahko uporablja.
Oddelek 3
Evidence blaga
Člen 528
1. V skladiščih tipa A, C, D in E je za vodenje evidenc blaga pooblaščen imetnik skladišča.
2. V skladiščih tipa F pooblaščeni carinski urad namesto evidenc blaga vodi carinske evidence.
3. V skladiščih tipa B nadzorni urad namesto evidenc blaga hrani deklaracije o vnosu v postopek.
Člen 529
1. Iz evidenc blaga mora biti v vsakem trenutku razvidno trenutno stanje zalog blaga, ki je še v postopku carinskega skladiščenja. Imetnik skladišča mora nadzornemu uradu v rokih, ki jih določijo carinski organi, predložiti izpisek stanja zalog.
2. Kadar se uporabi člen 112(2) zakonika, se carinska vrednost blaga zapiše v evidencah blaga pred izvedbo običajnih ravnanj.
3. V evidencah blaga se zapišejo podatki o začasni odstranitvi blaga in o blagu v skupnem skladiščenju v skladu s členom 534(2).
Člen 530
1. Kadar je blago dano v postopek za skladišče tipa F, se v evidence blaga vpiše ob prispetju v imetnikove skladiščne prostore.
2. Kadar je carinsko skladišče hkrati začasni skladiščni prostor, se vpis v evidence blaga opravi takrat, ko se sprejme deklaracija za postopek.
3. Vpis v evidence blaga glede zaključka postopka se opravi najpozneje takrat, ko blago zapusti carinsko skladišče ali imetnikove skladiščne prostore.
Oddelek 4
Druge določbe glede izvedbe postopka
Člen 531
Neskupnostno blago je lahko predmet običajnih ravnanj, naštetih v Prilogi 72.
Člen 532
Blago se lahko začasno odstrani za največ tri mesece. Kadar to opravičujejo okoliščine, se to obdobje lahko podaljša.
Člen 533
Zahtevki za dovoljenje za običajna ravnanja ali za začasno odstranitev blaga iz carinskega skladišča morajo biti pisni in se predložijo nadzornemu uradu za vsak primer posebej. Vsebovati morajo vse podatke, potrebne za uporabo postopka.
Tako dovoljenje je mogoče odobriti kot del dovoljenja za izvedbo postopka skladiščenja. V tem primeru je treba uradno obvestiti nadzorni urad na način, ki ga določi, da se izvaja tako ravnanje ali da se blago začasno odstrani.
Člen 534
1. Kadar je blago Skupnosti skladiščeno v objektih carinskega skladišča ali skladiščnih prostorih, ki se uporabljajo za blago v postopku skladiščenja, se posebne metode za zagotovitev istovetnosti takega blaga lahko predpišejo zlasti zato, da se loči od blaga, vpisanega v postopek carinskega skladiščenja.
2. Carinski organi lahko dovolijo skupno skladiščenje, kadar je nemogoče v vsakem trenutku opredeliti carinski status vsake vrste blaga. Predfinancirano blago je izključeno iz takega dovoljenja.
Blago v skupnem skladiščenju mora imeti isto osemmestno tarifno oznako KN, biti iste trgovinske kakovosti in imeti iste tehnične lastnosti.
3. Zato da se za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo prijavi blago v skupnem skladiščenju, pa tudi v posebnih okoliščinah opredeljivo blago, ki izpolnjuje pogoje drugega pododstavka odstavka 2, se lahko šteje, da je blago bodisi skupnostno bodisi neskupnostno.
Uporaba prvega pododstavka kljub temu ne more povzročiti, da bi se dani carinski status dodelil količini blaga, večji od količine, ki dejansko ima ta status in je shranjena v carinskem skladišču ali skladiščnih prostorih, ko se blago, prijavljeno za carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, odstrani.
Člen 535
1. Kadar se aktivno oplemenitenje ali predelava pod carinskim nadzorom izvaja v objektih carinskih skladišč ali skladiščnih prostorih, se za blago v teh postopkih smiselno uporabljajo določbe člena 534.
Kadar pa ti postopki zadevajo aktivno oplemenitenje, ki ni enakovredno, ali predelavo pod carinskim nadzorom, se določbe člena 534 o skupnem skladiščenju ne uporabljajo za blago Skupnosti.
2. Vpisi v evidence omogočijo carinskim organom, da v vsakem trenutku spremljajo natančen položaj vsega blaga ali izdelkov v postopku.
POGLAVJE 3
Aktivno oplemenitenje
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 536
V tem poglavju:
|
(a) |
„predhodni izvoz“pomeni sistem, po katerem se pridobljeni izdelki, dobljeni iz enakega blaga, izvozijo, preden je uvozno blago dano v postopek z uporabo sistema odloga; |
|
(b) |
„posel oplemenitenja“pomeni katero koli oplemenitenje uvoznega blaga, ki je neposredno ali posredno dano na razpolago imetniku, kar se izvede v skladu s specifikacijami za račun naročnika s sedežem v tretji državi, običajno proti plačilu samo stroškov oplemenitenja. |
Oddelek 2
Dodatni pogoji glede odobritve dovoljenja
Člen 537
Dovoljenje se odobri le, kadar ima vložnik namen ponovno izvoziti ali izvoziti glavne pridobljene izdelke.
Člen 538
Dovoljenje se odobri tudi za blago iz četrte alinee člena 114(2)(c) zakonika, razen za:
(a) gorivo in druge vire energije kakor tiste, ki so potrebni za preskušanje pridobljenih izdelkov ali za odkrivanje napak v uvoznem blagu, ki ga je treba popraviti;
(a) druga maziva kakor tista, ki so potrebna za preskušanje, popravljanje ali odstranitev pridobljenih izdelkov;
(c) opremo in orodje.
Člen 539
1. Šteje se, da so gospodarski pogoji izpolnjeni, razen če se zahtevek nanaša na uvozno blago, navedeno v Prilogi 73.
2. Vendar pa se šteje, da so pogoji izpolnjeni tudi, kadar uporaba zadeva uvozno blago, navedeno v Prilogi 73 pod pogojem, da:
(a) se zahtevek nanaša na:
(i) operacije v zvezi z nekomercialnim blagom;
(ii) pogodbo o poslu oplemenitenja;
(iii) predelavo pridobljenih izdelkov, že dobljenih s predelavo po prejšnjem dovoljenju, za odobritev katerega je bilo treba preveriti gospodarske pogoje;
(iv) običajna ravnanja iz člena 531;
(v) popravilo;
(vi) predelavo trde pšenice (durum) pod tarifno oznako KN 1001 10 00 za izdelavo testenin pod tarifno oznako KN 1902 11 00 in 1902 19; ali
(b) zbirna vrednost uvoznega blaga na vložnika in na koledarsko leto za vsako osemmestno tarifno oznako KN ne presega 150 000 evrov; ali
(c) v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 ( 19 ), ki zadeva uvozno blago iz dela A Priloge 73, vložnik predloži dokument, ki ga je izdal pooblaščen organ in ki dovoljuje vnos tega blaga v postopek v okviru količine, določene na osnovi bilance.
Člen 540
V dovoljenju so določena sredstva in načini zagotavljanja istovetnosti uvoznega blaga v pridobljenih izdelkih in predpisani pogoji za pravilno vodenje operacij, v katerih se uporablja enako blago.
Take metode zagotavljanja istovetnosti ali pogoji lahko vključujejo pregled evidenc.
Oddelek 3
Določbe glede izvedbe postopka
Člen 541
1. V dovoljenju je določeno, če in pod kakšnimi pogoji se lahko o blago iz člena 114(2)(e) zakonika, ki ima isto osemmestno tarifno oznako KN, je iste trgovske kakovosti in ima iste tehnične lastnosti kakor uvozno blago, uporabi za postopke oplemenitenja.
2. Enako blago je lahko na višji stopnji izdelave kakor uvozno blago, kadar se bistveni del oplemenitenja glede na to enako blago opravi v podjetju imetnika ali v podjetju, v katerem se postopek opravi za njegov račun, razen v izjemnih primerih.
3. Posebne določbe iz Priloge 74 se uporabljajo za blago iz te priloge.
Člen 542
1. V dovoljenju je določen rok za zaključek. Kadar to opravičujejo okoliščine, se ta rok lahko podaljša, tudi če je prvotno postavljeni rok že potekel.
2. Kadar rok za zaključek poteče na določen dan za vse blago, dano v postopek v danem roku, je lahko v dovoljenju določeno, da se rok za zaključek samodejno podaljša za vse blago, ki je na ta dan še v postopku. Vendar pa carinski organi lahko zahtevajo, da se za tako blago v roku, ki ga predpišejo, določi nova dopustna carinsko dovoljena raba ali uporaba.
3. Ne glede na uporabo ali neuporabo združevanja ali uporabo odstavka 2 pa rok za zaključek za naslednje pridobljene izdelke ali blago v nespremenjenem stanju ne sme prekoračiti:
(a) štirih mesecev pri mleku in mlečnih proizvodih iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1255/1999;
(b) dveh mesecev pri zakolu brez pitanja živali iz poglavja 1 KN;
(c) treh mesecev pri pitanju (vključno z zakolom, kjer je to ustrezno) živali pod tarifnimi oznakami KN 0104 in 0105;
(d) šestih mesecev pri pitanju (vključno z zakolom, kjer je to ustrezno) živali iz poglavja 1 KN;
(e) šestih mesecev pri predelavi mesa;
(f) šestih mesecev pri predelavi drugih kmetijskih proizvodov, ki so upravičeni do predplačila izvoznih nadomestil iz člena 1 Uredbe (EGS) št. 565/80 in so predelani v proizvode ali blago iz člena 2(b) ali (c) iste uredbe.
Kadar se opravljajo nadaljnje operacije oplemenitenja ali kadar to opravičujejo izjemne okoliščine, se roki na zahtevo lahko podaljšajo, celoten čas pa ne sme presegati dvanajst mesecev.
Člen 543
1. Pri predhodnem izvozu je v dovoljenju določen rok, v katerem je treba neskupnostno blago prijaviti v postopek ob upoštevanju časa, potrebnega za nabavo in prevoz v Skupnost.
2. Rok iz odstavka 1 ne sme prekoračiti:
(a) treh mesecev za blago, za katero velja skupna tržna ureditev;
(b) šestih mesecev za vse drugo blago.
Rok šestih mesecev je kljub temu mogoče podaljšati, kadar imetnik predloži obrazloženo zahtevo, pod pogojem, da skupni rok ne presega dvanajstih mesecev. Kadar to opravičujejo okoliščine, se lahko dovoli podaljšanje tudi po tem, ko je prvotno postavljeni rok že potekel.
Člen 544
Za zaključek postopka ali zahteve po vračilu uvoznih dajatev se naslednje šteje za ponovni izvoz ali izvoz:
(a) dostava pridobljenih izdelkov osebam, ki so upravičene do oprostitve uvoznih dajatev po Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, ali po Dunajski konvenciji o konzularnih odnosih, ali drugih konzularnih konvencijah z dne 24. aprila 1963, ali po Newyorški konvenciji o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969;
(b) dostava pridobljenih izdelkov oboroženim silam drugih držav, nameščenih na ozemlju države članice, kadar ta država članica odobri posebno oprostitev uvoznih dajatev v skladu s členom 136 Uredbe (EGS) št. 918/83;
(c) dostava civilnih zračnih plovil; kljub temu pa nadzorni urad dovoli zaključek postopka, ko je uvozno blago prvič uporabljeno za izdelavo, popravilo, spremembo ali preureditev civilnih zračnih plovil ali delov zanje, pod pogojem, da imetnikove evidence omogočajo preverjanje pravilne uporabe in izvedbe postopkov;
(d) dostava vesoljskih plovil in ustrezne opreme; vendar pa nadzorni organ dovoli zaključek postopka, ko je uvozno blago prvič uporabljeno za izdelavo, popravilo, prilagoditev ali preureditev satelitov, njihovih nosilnih vozil in opreme za zemeljsko bazo ali njihovih delov, ki so sestavni del sistemov, pod pogojem, da imetnikove evidence omogočajo preverjanje pravilne uporabe in izvedbe postopkov;
(e) v skladu z ustreznimi določbami odstranitev stranskih pridobljenih izdelkov, katerih uničenje pod carinskim nadzorom je prepovedano zaradi okoljevarstvenih razlogov; za te namene mora imetnik dokazati, da je zaključek postopka v skladu z normalnimi predpisi nemogoč ali negospodaren.
Oddelek 4
Določbe glede izvedbe sistema odloga
Člen 545
1. Pri uporabi enakega blaga v operacijah oplemenitenja v skladu s členom 115 zakonika ni treba opraviti formalnosti za vnos blaga v postopek.
2. Enako blago in iz tega narejeni pridobljeni izdelki postanejo neskupnostno blago, uvozno blago pa skupnostno blago ob sprejemu deklaracije, ki zaključuje postopek.
Kadar pa je uvozno blago dano na trg pred zaključkom postopka, spremeni svoj status v trenutku, ko je dano na trg. V izjemnih primerih, pri katerih se za enako blago pričakuje, da ga v tistem času ne bo, lahko carinski organi na zahtevo imetnika dovolijo, da je enako blago navzoče v poznejšem času, ki ga v razumnem roku določijo oni.
3. Pri predhodnem izvozu:
— postanejo pridobljeni izdelki neskupnostno blago ob sprejemu izvozne deklaracije pod pogojem, da se blago, ki se uvaža, vnese v postopek,
— postane uvozno blago skupnostno blago v trenutku, ko se vnese v postopek.
Člen 546
V dovoljenju je določeno, ali so pridobljeni izdelki ali blago v nespremenjenem stanju lahko sproščeni v prosti promet brez carinske deklaracije, ne da bi posegali v prepovedi in omejitve. V tem primeru se šteje, da so sproščeni v prosti promet, če jim ob poteku roka za zaključek ni bila določena carinsko dovoljena raba ali uporaba.
Za namene prvega pododstavka člena 218(1) zakonika se šteje, da je deklaracija za sprostitev v prosti promet vložena in sprejeta ter sprostitev odobrena v trenutku predložitve obračuna zaključka.
Izdelki ali blago postanejo skupnostno blago, ko so dani na trg.
Člen 547
Pri sprostitvi pridobljenih izdelkov v prosti promet se okenca 15, 16, 34, 41 in 42 v deklaracijinanašajo na uvozno blago. Ustrezne podatke je mogoče preskrbeti tudi z informativnim listom INF1 ali katerim koli drugim dokumentom, priloženim deklaraciji.
Člen 547a
Uvozne dajatve, ki se v skladu s členom 121(1) zakonika obračunajo za uvozno blago, ob sprejetju deklaracije za vnos v carinski postopek upravičeno do preferencialne tarifne obravnave zaradi svojega posebnega namena, se izračunajo po stopnji, ki ustreza takemu posebnemu namenu. To se dovoli samo, če bi lahko bilo izdano dovoljenje za tak poseben namen in če bi bili pogoji za dodelitev preferencialne tarifne obravnave izpolnjeni.
Člen 548
1. Seznam pridobljenih izdelkov, za katere veljajo uvozne dajatve, ki jim pripadajo v skladu s prvo alineo člena 122(a) zakonika, je v Prilogi 75.
2. Kadar so drugi pridobljeni izdelki kakor tisti, navedeni na seznamu iz odstavka 1, uničeni, se obravnavajo, kakor bi bili ponovno izvoženi.
Člen 549
1. Kadar so pridobljeni izdelki ali blago v nespremenjenem stanju dani v enega od odložnih postopkov, ali uvedeni v prosto cono kontrolne vrste I v pomenu člena 799 ali v prosto skladišče, ali dani v prosto cono kontrolne vrste II v pomenu člena 799, ki omogoča zaključek postopka, potem mora v dokumentih ali evidencah, uporabljenih za imenovano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ali v katerih koli nadomestnih dokumentih biti ena od naslednjih oznak:
— Mercancías PA/S,
— AF/S-varer,
— AV/S-Waren,
— Εμπορεύματα ET/A,
— IP/S goods,
— Marchandises PA/S,
— Merci PA/S,
— AV/S-goederen,
— Mercadorias AA/S,
— SJ/S-tavaroita,
— AF/S-varor,
— Zboží AZS/P,
— ST/P kaup,
— IP/ATL preces,
— LP/S prekės,
— AF/F áruk,
— Oġġetti PI/S,
— Towary UCz/Z,
— AO/O blago,
— AZS/PS tovar,
— Стоки АУ/ОП,
— Mărfuri PA/S,
— UP/O roba.
2. Kadar za uvozno blago, vneseno v postopek, veljajo posebni ukrepi trgovinske politike in se taki ukrepi uporabljajo še naprej takrat, ko je blago v nespremenjenem stanju ali v obliki pridobljenih izdelkov dano v enega od odložnih postopkov, ali uvedeno v prosto cono kontrolne vrste I v pomenu člena 799 ali v prosto skladišče, ali dano v prosto cono kontrolne vrste II v pomenu člena 799, se oznaka iz odstavka 1 nadomesti z eno od naslednjih:
— Política comercial,
— Handelspolitik,
— Handelspolitik,
— Εμπορική πολιτική,
— Commercial policy,
— Politique commerciale,
— Politica commerciale,
— Handelspolitiek,
— Politica comercial,
— Kauppapolitiikka,
— Handelspolitik,
— Obchodní politika,
— Kaubanduspoliitika,
— Tirdzniecības politika,
— Prekybos politika,
— Kereskedelempolitika,
— Politika kummerċjali,
— Polityka handlowa,
— Trgovinska politika,
— Obchodná politika,
— Търговска политика,
— Politică comercială,
— Trgovinska politika.
Oddelek 5
Določbe glede izvajanja sistema povračila
Člen 550
Kadar se blagu, ki je v sistemu povračila, določi carinsko dovoljena raba ali uporaba iz člena 549(1), so oznake, ki jih zahteva ta določba, naslednje:
— Mercancías PA/R,
— AF/T-varer,
— AV/R-Waren,
— Εμπορεύματα ET/E,
— IP/D goods,
— Marchandises PA/R,
— Merci PA/R,
— AV/T-goederen,
— Mercadorias AA/D,
— SJ/T-tavaroita,
— AF/R-varor,
— Zboží AZS/N,
— ST/T kaup,
— IP/ATM preces,
— LP/D prekės,
— AF/V áruk,
— Oġġetti PI/SR,
— Towary UCz/Zw,
— AO/P blago,
— AZS/SV tovar,
— Стоки АУ/В,
— Mărfuri PA/R,
— UP/P roba.
POGLAVJE 4
Predelava pod carinskim nadzorom
Člen 551
1. Postopek za predelavo pod carinskim nadzorom se uporabi za blago, katerega predelava privede do izdelkov, za katere velja nižji znesek uvoznih dajatev, kakor se uporablja za uvozno blago.
Postopek se uporablja tudi za blago, pri katerem je treba s predelovalnimi operacijami zagotoviti izpolnjevanje tehničnih zahtev, da se sprosti v prosti promet.
2. Smiselno se uporabi člen 542(1) in (2).
3. Za določanje carinske vrednosti predelanih izdelkov, prijavljenih za prosti promet, lahko deklarant izbere katero koli od metod iz člena 30(2)(a), (b) ali (c) zakonika ali carinsko vrednost uvoznega blaga skupaj s stroški predelave. ►M22 Stroški predelave pomenijo vse stroške, nastale pri predelavi izdelkov, vključno z režijskimi stroški in vrednostjo blaga Skupnosti, če je bilo takšno blago uporabljeno pri predelavi. ◄
Člen 552
1. Za vrste blaga in postopke, navedene v delu A Priloge 76, se šteje, da so gospodarski pogoji izpolnjeni.
Za druge vrste blaga in operacije se opravi pregled gospodarskih pogojev.
2. Za vrste blaga in operacije, ki so navedene v delu B Priloge 76 in niso zajete v delu A, se pregled gospodarskih pogojev opravi v odboru. Uporabi se člen 504(3) in (4).
POGLAVJE 5
Začasni uvoz
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 553
1. Živali, ki se skotijo živalim, danim v postopek, razen če imajo zanemarljivo tržno vrednost, se štejejo za neskupnostno blago in so prav tako dane v ta postopek.
2. Carinski organi zagotovijo, da skupni rok, v katerem blago ostane v postopku z istim namenom in v odgovornosti istega imetnika, ne preseže 24 mesecev, tudi če se postopek zaključi z dajanjem v nov odložni postopek in je tako ponovno dano v začasni uvoz.
Kljub temu pa na imetnikovo zahtevo ta rok lahko podaljšajo za čas, v katerem se blago ne uporablja, v skladu s pogoji, ki so jih predpisali.
3. V členu 140(3) zakonika pomenijo izredne okoliščine kateri koli dogodek, zaradi katerega je treba blago uporabljati v nadaljnjem obdobju, da bi bil izpolnjen namen postopka začasnega uvoza.
4. Blago, dano v postopek, mora ostati v istem stanju.
Dovoljena so popravila in vzdrževanje, vključno z remontom in prilagoditvami ali ukrepi za ohranitev blaga ali za zagotavljanje, da bo izpolnjevalo tehnične zahteve za uporabo v okviru postopka.
Člen 554
Začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev (v nadaljevanju, „popolna oprostitev uvoznih dajatev“) se odobri le v skladu s členi 555 do 578.
Začasni uvoz z delno oprostitvijo uvoznih dajatev se ne odobri za potrošno blago.
Oddelek 2
Pogoji za popolno oprostitev uvoznih dajatev
Pododdelek 1
Prevozna sredstva
Člen 555
1. V tem pododdelku:
|
(a) |
„gospodarska uporaba“pomeni uporabo prevoznih sredstev za prevoz oseb za plačilo ali industrijski ali gospodarski prevoz blaga, za plačilo ali brez njega; |
|
(b) |
„zasebna uporaba“pomeni drugo uporabo, kakor je komercialna uporaba prevoznega sredstva; |
|
(c) |
„notranji promet“pomeni prevoz oseb, ki vstopijo, ali blaga, ki se natovori na carinskem območju Skupnosti za izstop ali raztovor na kraju znotraj tega območja. |
2. K prevoznim sredstvom spadajo običajni spremljajoči nadomestni deli, pripomočki in oprema.
Člen 556
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za palete.
Postopek se zaključi tudi, kadar se palete istega tipa in v glavnem enake vrednosti izvozijo ali ponovno izvozijo.
Člen 557
1. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za zabojnike, kadar so trajno označeni na primernem in jasno vidnem mestu z naslednjimi podatki:
(a) istovetnost lastnika ali izvajalca, izražena s celim imenom ali uveljavljenim prepoznavanjem, brez simbolov, kakršni so grbi ali zastave;
(b) razen zamenljivih nadgradenj, ki se uporabljajo v kombiniranem železniško-cestnem prevozu, identifikacijske oznake in številke zabojnika, ki jih da lastnik ali izvajalec, teža tare, vključno z vso trajno pritrjeno opremo;
(c) razen zabojnikov, ki se uporabljajo za zračni prevoz, država, ki ji zabojnik pripada, navedena s polnim imenom ali s šifro za posamezno državo ISO alpha-2, ki je določena z mednarodnimi standardi ISO 3166 ali 6346 ali z značilnimi začetnimi črkami za oznako države, v kateri so registrirana motorna vozila v mednarodnem cestnem prometu, ali s številkami, če gre za zamenljive nadgradnje, ki se uporabljajo v kombiniranem železniško-cestnem prevozu.
Kadar se vloga za dovoljenje napiše v skladu s prvim pododstavkom člena 497(3)(c), stanje zabojnikov spremlja oseba, zastopana na carinskem območju Skupnosti, ki lahko v vsakem trenutku sporoči, kje zabojniki so, in ima podatke o njihovem vnosu v postopek in zaključku le-tega.
2. Zabojniki se pred ponovnim izvozom lahko uporabljajo v notranjem prometu. Kljub temu se lahko uporabijo le enkrat med zadrževanjem v državi članici za prevoz blaga, natovorjenega in namenjenega za raztovarjanje na območju iste države članice, če bi sicer morali po tem območju potovati prazni.
3. Pod pogoji Ženevske konvencije z dne 21. januarja 1994 o carinskem režimu za zabojnike sklada, ki se uporabljajo v mednarodnem prevozu, kakor je potrjeno s Sklepom Sveta 95/137/ES ( 20 ), morajo carinski organi dopustiti zaključek postopka, kadar se zabojniki iste vrste ali iste vrednosti izvozijo ali ponovno izvozijo.
Člen 558
1. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za cestna, železniška, zračna, pomorska prevozna sredstva in prevozna sredstva po notranjih vodah, kadar:
(a) so registrirana zunaj carinskega območja Skupnosti na ime osebe s sedežem zunaj tega območja; če pa prevozna sredstva niso registrirana, se lahko šteje, da je zgornji pogoj izpolnjen, kadar so v lasti osebe s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti;
(b) jih uporablja oseba s sedežem zunaj tega območja brez poseganja v člene 559, 560 in 561; in
(c) se v primeru komercialne uporabe razen železniških prevoznih sredstev uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti; kljub temu se lahko uporabljajo v notranjem prometu, kadar tako predpisujejo veljavne določbe na področju prevoza, zlasti določbe o dostopu in izvajanju.
2. Kadar prevozna sredstva iz odstavka 1 ponovno da v najem podjetje za dajanje v najem s sedežem na carinskem območju Skupnosti osebi s sedežem zunaj tega območja, jih je treba ponovno izvoziti v osmih dneh po začetku veljavnosti pogodbe.
Člen 559
Osebe s sedežem na carinskem območju Skupnosti uživajo popolno oprostitev uvoznih dajatev, kadar:
(a) so železniška prevozna sredstva dana na razpolago takim osebam z dogovorom, po katerem lahko vsako omrežje uporablja tirna vozila iz drugih omrežij kot svoja;
(b) je priklopnik pripet na cestno prevozno sredstvo, registrirano na carinskem območju Skupnosti;
(c) se prevozna sredstva uporabljajo v nujnih primerih in niso v uporabi dlje kakor pet dni; ali
(d) prevozna sredstva uporabljajo podjetja za dajanje v najem zaradi ponovnega izvoza najpozneje v petih dneh.
Člen 560
1. Fizične osebe s sedežem na carinskem območju Skupnosti uživajo popolno oprostitev uvoznih dajatev, kadar priložnostno uporabljajo prevozna sredstva zasebno po navodilih nosilca registracije, ki je v času uporabe na carinskem območju.
Te osebe prav tako uživajo popolno oprostitev za priložnostno zasebno uporabo prevoznih sredstev, najetih po pisni pogodbi:
(a) da se vrnejo v kraj svojega prebivališča v Skupnosti;
(b) da zapustijo Skupnost; ali
(c) kadar to na splošni ravni dopusti zadevna carinska uprava.
2. Prevozna sredstva se ponovno izvozijo ali vrnejo podjetju za dajanje v najem, ki ima sedež na carinskem območju Skupnosti:
(a) v petih dneh po začetku veljavnosti pogodbe v primeru iz odstavka 1(a);
(b) v osmih dneh po začetku veljavnosti pogodbe v primeru iz odstavka 1(c).
Prevozno sredstvo se ponovno izvozi v dveh dneh po začetku veljavnosti pogodbe v primeru iz odstavka 1(b).
Člen 561
1. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar je treba prevozna sredstva začasno registrirati na carinskem območju Skupnosti s predvidenim ponovnim izvozom na ime ene od naslednjih oseb:
(a) na ime osebe s sedežem zunaj tega območja;
(b) na ime fizične osebe s sedežem znotraj območja, kadar udeležena oseba pripravlja prenos običajnega sedeža v kraj zunaj tega območja.
V primeru iz točke (b) je treba prevozna sredstva izvoziti v treh mesecih od dneva registracije.
2. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar prevozna sredstva komercialno ali zasebno uporablja fizična oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti, ki jo zaposluje lastnik prevoznih sredstev s sedežem zunaj tega območja ali jo lastnik kako drugače pooblasti.
Zasebno uporabo je treba predvideti v pogodbi o zaposlitvi.
Pri stalni uporabi lahko carinski organi po tej določbi omejijo začasen uvoz prevoznih sredstev.
3. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se v izjemnih primerih lahko odobri, kadar osebe s sedežem na carinskem območju Skupnosti v omejenem obdobju komercialno uporabljajo prevozna sredstva.
Člen 562
Brez poseganja v druge posebne določbe so roki za zaključek naslednji:
(a) za železniška prevozna sredstva: 12 mesecev;
(b) za komercialno uporabo drugih prevoznih sredstev, kakršna so železniška: čas, ki je potreben za izvedbo prevozov;
(c) za cestna prevozna sredstva, ki jih zasebno uporabljajo:
— študenti: čas, ko študent ostane na carinskem območju Skupnosti z edinim namenom opravljanja študija,
— osebe, ki izpolnjujejo naloge z določenim trajanjem: čas, ko ta oseba ostane na carinskem območju Skupnosti z edinim namenom izpolniti svojo nalogo,
— v drugih primerih, vključno z jezdnimi ali vprežnimi živalmi in vozili, ki jih te vlečejo: šest mesecev;
(d) za sredstva zračnega prevoza v zasebni uporabi: šest mesecev;
(e) za sredstva za prevoze po morju in notranjih vodah v zasebni uporabi: 18 mesecev.
Pododdelek 2
Osebni predmeti in blago za šport, ki jih uvozijo potniki; material za razvedrilo pomorščakov
Člen 563
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar potnik uvozi osebne predmete, ki so smiselno potrebni za potovanje, in blago za šport, kakor je to določeno v členu 236(A)(1).
Člen 564
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za material za razvedrilo pomorščakov v naslednjih primerih:
(a) kadar se uporablja na plovilu, ki deluje v mednarodnem pomorskem prometu;
(b) kadar je raztovorjeno s takega plovila in ga posadka začasno uporablja na obali;
(c) kadar ga uporablja posadka takega plovila v kulturnih ali socialnih ustanovah, ki jih upravljajo neprofitne organizacije, ali v svetiščih, kjer se redno opravlja verska služba za pomorščake.
Pododdelek 3
Material za pomoč ob nesrečah; medicinska, kirurška in laboratorijska oprema; živali; blago za uporabo na obmejnih območjih
Člen 565
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za material za pomoč ob nesrečah, kadar se uporablja v povezavi z ukrepi, sprejetimi za odpravo posledic nesreč ali podobnih okoliščin, ki prizadenejo carinsko območje Skupnosti, in kadar je namenjen državnim organom ali organom, ki jih potrdijo pristojne oblasti.
Člen 566
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar se medicinska, kirurška in laboratorijska oprema pošilja na posodo na zahtevo bolnišnice ali druge medicinske ustanove, ki nujno potrebuje tako opremo, da odpravi neustreznost lastnih zmogljivosti in kadar je namenjena diagnosticiranju ali terapiji.
Člen 567
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za živali, katerih lastnik je oseba s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti.
Odobri se za naslednje blago, namenjeno za dejavnosti, ki so skladne s posebnostmi obmejnega območja, kakor so opredeljene z veljavnimi določbami:
(a) opremo v lasti osebe s sedežem na obmejnem območju, ki se dotika obmejnega območja začasnega uvoza, in v uporabi osebe s sedežem na tem sosednjem obmejnem območju;
(b) blago, ki se uporablja za gradnjo, popravilo ali vzdrževanje infrastrukture na takem obmejnem območju, za katero so odgovorni javni organi.
Pododdelek 4
Sredstva za prenos zvoka, slike ali podatkov, reklamno gradivo, poklicna oprema, pedagoško gradivo in znanstvena oprema
Člen 568
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za blago:
(a) ki nosi podporo zvoku, sliki ali podatkom zaradi predstavitve pred komercializacijo, ali je poslano brezplačno, ali omogoča zvočni zapis, sinhronizacijo ali kopiranje; ali
(b) ki se uporablja izključno za reklamne namene.
Člen 569
1. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar je poklicna oprema:
(a) last osebe s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti;
(b) jo uvozi oseba s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti ali lastnikov uslužbenec, pri čemer ima uslužbenec lahko sedež znotraj carinskega območja Skupnosti; in
(c) jo uporablja uvoznik ali se uporablja pod njegovim nadzorom, razen pri avdiovizualnih koprodukcijah.
1a. Oprostitev uvoznih dajatev se odobri za prenosna glasbila, ki jih potnik začasno uvozi, kot je določeno v členu 236(A), z namenom, da jih uporabi kot poklicno opremo.
2. Popolna oprostitev se ne odobri, kadar se bo oprema uporabljala za industrijsko proizvodnjo ali pakiranje blaga ali, razen pri ročnem orodju, za izkoriščanje naravnih virov, za gradnjo, popravilo ali vzdrževanje stavb ali za izvajanje zemeljskih in podobnih del.
Člen 570
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar sta pedagoško gradivo in znanstvena oprema:
(a) last osebe s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti;
(b) ju uvozijo javne ali zasebne znanstvene, pedagoške ustanove ali ustanove za poklicno usposabljanje, ki so v bistvu neprofitne, in se uporabljata izključno za poučevanje, poklicno usposabljanje ali znanstveno raziskovanje pod njihovo odgovornostjo;
(c) uvožena v smiselnih količinah ob upoštevanju namena uvoza; in
(d) izključena iz čiste komercialne uporabe.
Pododdelek 5
Embalaža; modeli, matrice, kalupi, risbe, skice, merilne, kontrolne in preskusne naprave ter drugi podobni predmeti; posebno orodje in naprave; blago za izvedbo preskusov ali preskusno blago, vzorci, nadomestna proizvodna sredstva
Člen 571
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar je embalaža:
(a) če je uvožena polna, namenjena ponovnemu izvozu prazna ali polna;
(b) če je uvožena prazna, polna namenjena ponovnemu izvozu.
Embalaža naj se ne uporablja v notranjem prometu, razen za predvideni izvoz blaga. Pri embalaži, ki je uvožena polna, to velja šele od trenutka, ko se sprazni.
Člen 572
1. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar so modeli, matrice, kalupi, risbe, skice, merilne, kontrolne in preskusne naprave ter drugi podobni predmeti:
(a) last osebe s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti; in
(b) jih v proizvodnji uporabi oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti, izvozi pa se vsaj 75 % proizvodnje, ki izvira iz te uporabe.
2. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za posebno orodje in naprave, kadar je blago:
(a) last osebe s sedežem zunaj carinskega območja Skupnosti; in
(b) brezplačno dano na razpolago osebi s sedežem na carinskem območju Skupnosti za proizvodnjo blaga, ki se bo v celoti izvozila.
Člen 573
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za naslednje blago:
(a) blago, za katero je treba opraviti preskuse, poskuse ali predstavitve;
(b) uvoženo blago, ki mora opraviti preskuse, povezane s prodajno pogodbo, ki vsebuje določbe o kupu na poskušnjo in jih tudi dejansko opravi;
(c) blago, ki se uporablja za izvedbo preskusov, poskusov ali predstavitev brez finančne koristi.
Za blago iz točke (b) je rok za zaključek šest mesecev.
Člen 574
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar se vzorci uvozijo v razumnih količinah, in to samo za razstavo ali predstavitev na carinskem območju Skupnosti.
Člen 575
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar dobavitelj ali serviser začasno da stranki na razpolago nadomestna proizvodna sredstva do dobave ali popravila podobnega blaga.
Rok za zaključek je šest mesecev.
Pododdelek 6
Blago za prireditve ali za prodajo
Člen 576
1. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za blago, razstavljeno ali uporabljeno na javni prireditvi, ki ni organizirana samo za komercialno prodajo blaga, ali pridobljeno na takih prireditvah iz blaga, danega v postopek.
V izjemnih primerih pristojni carinski organi lahko odobrijo postopek za druge prireditve.
2. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za blago na ogled, kadar ga ni mogoče uvoziti kot vzorce in ga pošiljatelj želi prodati, prejemnik pa se po pregledu morda odloči za nakup.
Rok za zaključek je dva meseca.
3. Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri za naslednje:
(a) umetniška dela, zbirateljske predmete in starine, kakor so opredeljeni v „Prilogi I“ Uredbe 77/388/EGS, uvožene za razstavo, zaradi morebitne prodaje;
(b) blago, ki ni nove izdelave, zaradi prodaje na dražbi.
Pododdelek 7
Nadomestni deli, pribor in oprema; drugo blago
Člen 577
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se odobri, kadar se nadomestni deli, pribor in oprema uporabljajo za popravilo in vzdrževanje, vključno z remontom, prilagoditvami in ohranjanjem blaga, danega v postopek.
Člen 578
Popolna oprostitev uvoznih dajatev se lahko odobri, kadar je drugo blago razen tistega, ki je našteto v členih 556 do 577, ali tistega, ki ne izpolnjuje pogojev iz teh členov, uvoženo:
(a) priložnostno in za največ tri mesece; ali
(b) v posebnih okoliščinah brez ekonomskega pomena.
Oddelek 3
Določbe glede izvedbe postopka
Člen 579
Kadar so osebni predmeti, blago, uvoženo za šport, ali prevozna sredstva prijavljeni ustno ali s katerim koli drugim dejanjem za vnos v postopek, lahko carinski organi, kadar gre za vprašanje visokega zneska uvoznih dajatev ali obstaja resno tveganje, da obveznosti postopka ne bodo izpolnjene, zahtevajo pisno deklaracijo.
Člen 580
1. Deklaracije za vnos v postopek z uporabo zvezkov ATA/CPD se sprejmejo, če jih je izdala država udeleženka, potrdilo in zavarovalo pa združenje, ki je sestavni del mednarodne verige garantnih združenj.
Če z dvostranskim ali večstranskim dogovorom ni določeno drugače, pomeni „država udeleženka“ pogodbeno stranko Konvencije ATA ali Istanbulske konvencije, ki je sprejela priporočila Sveta za carinsko sodelovanje z dne 25. junija 1992 glede sprejemanja zvezkov ATA in CPD za postopek začasnega uvoza.
2. Odstavek 1 se uporablja le, če:
(a) se zvezki ATA/CPD nanašajo na blago in uporabe, ki jih zajemajo te konvencije ali dogovori;
(b) zvezke ATA/CPD potrdijo carinski organi na ustreznem delu na platnici; in
(c) veljajo na celotnem carinskem območju Skupnosti.
Zvezek ATA/CPD se predloži uradu vstopa na carinsko območje Skupnosti, razen če ta urad ne more preveriti izpolnjevanja pogojev za ta postopek.
3. ►M26 Členi 457c, 457d ◄ in 458 do 461 se uporabljajo s potrebnimi spremembami za blago, ki je dano v postopek in ga zajemajo zvezki ATA.
Člen 581
1. Brez poseganja v posebne garantne sisteme za zvezke ATA/CPD je treba pri začetku postopka s pisno deklaracijo preskrbeti zavarovanje, razen v primerih iz Priloge 77.
2. Da bi olajšali nadzor nad postopkom, lahko carinski organi zahtevajo vodenje evidenc.
Člen 582
1. Kadar je blago, dano v postopek v skladu s členom 576, sproščeno v prosti promet, se znesek dolga določi na osnovi elementov za odmero, ustreznih za to blago v trenutku sprejetja deklaracije za prosti promet.
Kadar je blago, dano v postopek v skladu s členom 576, dano na trg, se šteje, da je predloženo carini, ko je prijavljeno za sprostitev v prosti promet pred potekom roka za zaključek.
2. Za zaključek postopka glede blaga iz člena 576(1) šteje njegova poraba, uničenje ali brezplačna razdelitev navzočim na prireditvi kot ponovni izvoz, pod pogojem, da njegova količina ustreza vrsti prireditve, številu obiskovalcev in obsegu imetnikove tamkajšnje udeležbe.
Prvi pododstavek se ne uporablja za alkoholne pijače, tobačne izdelke ali gorivo.
Člen 583
Kadar je blago v postopku dano v enega od odložnih postopkov ali uvedeno v prosto cono kontrolne vrste I v pomenu iz člena 799 ali v prosto skladišče ali dano v prosto cono kontrolne vrste II v pomenu iz člena 799, kar omogoča zaključek postopkazačasnega uvoza, potem morajo dokumenti razen zvezkov ATA/CPD ali evidenc, uporabljenih za imenovano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ali kateri koli njihovi nadomestni dokumenti imeti eno od naslednjih oznak:
— Mercancías IT,
— MI-varer,
— VV-Waren,
— Εμπορεύματα ΠΕ,
— ΤA goods,
— Marchandises ΑΤ,
— Merci ΑΤ,
— TI-goederen,
— Mercadorias IT,
— VM-tavaroita,
— TI-varor,
— Zboží DP,
— AI kaup,
— PI preces,
— LĮ prekės,
— IB áruk,
— Oġġetti TA,
— Towary OCz,
— ZU blago,
— DP tovar,
— Стоки от ВВ,
— Mărfuri AT,
— PU roba.
Člen 584
Za železniška prevozna sredstva, ki se po dogovoru uporabljajo skupno, se postopek zaključi tudi, ko se železniška prevozna sredstva iste vrste ali iste vrednosti, kakršna so bila dana na razpolago osebi s sedežem na carinskem območju Skupnosti, izvozijo ali ponovno izvozijo.
POGLAVJE 6
Pasivno oplemenitenje
Oddelek 1
Dodatni pogoji glede odobritve dovoljenja
Člen 585
1. Razen če obstajajo znaki o nasprotnem, se šteje, da bistveni interesi predelovalcev Skupnosti niso resno oškodovani.
2. Kadar zahtevek za dovoljenje sestavi oseba, ki izvaža blago v začasnem izvozu brez organiziranja operacij oplemenitenja, carinski organi na osnovi dokazilnih listin predhodno preverijo pogoje, predpisane v členu 147(2) zakonika. Smiselno se uporabita člena 503 in 504.
Člen 586
1. V dovoljenju so navedena sredstva in metode za ugotavljanje, ali izvirajo pridobljeni izdelki iz predelave blaga v začasnem izvozu, oziroma za preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo sistema zamenjave.
Taka sredstva in metode lahko vključujejo uporabo informativnega dokumenta, predpisanega v Prilogi 104, in pregled evidenc.
2. Kadar zaradi vrste operacij oplemenitenja ni mogoče ugotoviti, ali pridobljeni izdelki izvirajo iz blaga v začasnem izvozu, se dovoljenje kljub temu lahko odobri v dobro utemeljenih primerih, pod pogojem, da vložnik lahko zadovoljivo jamči, da ima blago, uporabljeno v postopkih oplemenitenja, isto osemmestno tarifno oznako KN, je enake trgovske kakovosti in ima enake tehnične lastnosti kakor blago v začasnem izvozu. V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo postopka.
Člen 587
Kadar se postopek zahteva za popravilo, mora biti blago v začasnem izvozu sposobno popravila, postopek pa se ne sme uporabiti za izboljšanje tehnične učinkovitosti blaga.
Oddelek 2
Določbe glede izvedbe postopka
Člen 588
1. V dovoljenju je določen rok za zaključek. Kadar to opravičujejo okoliščine, se ta rok lahko podaljša, tudi če je prvotno postavljeni rok že potekel.
2. Člen 157(2) zakonika se uporablja tudi potem, ko je prvotno postavljeni rok že potekel.
Člen 589
1. Deklaracija za vnos blaga v začasnem izvozu v postopek se sestavi v skladu z določbami, predpisanimi za izvoz.
2. Pri predhodnem uvozu mora biti med spremnimi dokumenti k deklaraciji za sprostitev v promet tudi kopija dovoljenja, razen če se tako dovoljenje zahteva v skladu s členom 497(3)(d). Smiselno se uporabi člen 220(3).
Oddelek 3
Določbe glede izračuna za oprostitev dajatve
Člen 590
1. Za izračun zneska, ki se odšteje, se ne upoštevajo nobene protidampinške dajatve ali izravnalne dajatve.
Stranski pridobljeni izdelki, ki jih predstavljajo odpadki, usedline, odrezki in ostanki, se štejejo za vključene.
2. Pri določanju vrednosti blaga v začasnem izvozu v skladu z eno od metod iz drugega pododstavka člena 151(2) zakonika se stroški natovarjanja, prevoza in zavarovanja za blago v začasnem izvozu do kraja, kjer so bile opravljene operacije oplemenitenja ali zadnja taka operacija, ne vključijo v:
(a) vrednost blaga v začasnem izvozu, ki se upošteva pri določanju carinske vrednosti pridobljenih izdelkov v skladu s členom 32(1)(b)(i) zakonika; ali
(a) stroške oplemenitenja, kadar vrednosti blaga v začasnem izvozu ni mogoče določiti v skladu s členom 32(1)(b)(i) zakonika.
Stroški natovarjanja, prevoza in zavarovanja pridobljenih izdelkov s kraja, kjer so se opravile operacije oplemenitenja ali zadnja taka operacija, do kraja njihovega vnosa na carinsko območje Skupnosti, se vključijo v stroške oplemenitenja.
Med stroške natovarjanja, prevoza in zavarovanja spadajo:
(a) provizije in posredovalnine razen nakupnih provizij;
(b) cena zabojnikov, ki niso neločljivi del blaga v začasnem izvozu;
(c) cena pakiranja skupaj z delom in snovmi;
(d) stroški ravnanja z blagom v povezavi s prevozom.
Člen 591
Delna oprostitev uvoznih dajatev z upoštevanjem stroška operacije oplemenitenja kot osnove vrednosti za dajatev se odobri na zahtevo.
Carinski organi zavrnejo izračun delne oprostitve uvoznih dajatev po tej določbi, če se pred sprostitvijo pridobljenih proizvodov v prosti promet ugotovi, da je edini namen sprostitve blaga v začasnem izvozu, ki ni po poreklu iz Skupnosti v smislu naslova II, poglavje 2, oddelek 1, Zakonika, v prosti promet po stopnji dajatve nič, izkoristiti delno oprostitev po tej določbi.
Členi 29 do 35 zakonika se smiselno uporabljajo za stroške predelave, v katerih ni upoštevano blago v začasnem izvozu.
Člen 592
Pri podjetjih, ki pogosto opravljajo operacije oplemenitenja po dovoljenju, nezajemajočem popravila, lahko carinski organi na zahtevo imetnika določijo povprečno carinsko stopnjo, ki se uporabi za vse te operacije (zbirni zaključek).
Ta stopnja se določi za vsako obdobje največ dvanajstih mesecev in se uporablja začasno za pridobljene izdelke, v tem obdobju sproščene v prosti promet. Na koncu vsakega obdobja carinski organi opravijo končni izračun in po potrebi uporabijo določbe člena 220(1) ali člena 236 zakonika.
NASLOV IV
IZVEDBENE DOLOČBE V ZVEZI Z IZVOZOM
POGLAVJE 1
Splošne določbe za carinske deklaracije
Člen 592a
Členi 592b do 592f se ne uporabljajo za naslednje blago:
(a) električna energija;
(b) blago, ki izstopa po cevovodu;
(c) pisma, razglednice in tiskovine, tudi na elektronskem nosilcu;
(d) blago, ki se giblje v skladu s pravili konvencije Svetovne poštne zveze;
(e) blago, za katero je dovoljeno prijavljanje s katerim koli drugim dejanjem v skladu s členi 231, 232(2) in 233, razen gospodinjske opreme, kakor je opredeljena v členu 2(1)(d) Uredbe (ES) št. 1186/2009, palet, zabojnikov in prevoznih sredstev za prevoz po cesti, železnici, zraku, morju in celinskih plovnih poteh, ki se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;
(f) blago v osebni prtljagi potnika;
(g) blago, za katero je dovoljena ustna deklaracija v skladu s členi 226, 227 in 229(2), razen gospodinjske opreme, kakor je opredeljena v členu 2(1)(d) Uredbe (ES) št. 1186/2009, palet, zabojnikov in prevoznih sredstev za prevoz po cesti, železnici, zraku, morju in celinskih plovnih poteh, ki se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;
(h) blaga zajetega z zvezkoma ATA in CPD;
(i) blago, ki se giblje na podlagi obrazca 302, ki ga določa konvencija med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisana 19. junija 1951 v Londonu;
(j) blago, ki se prevaža na krovu plovil linijskih ladijskih prevoznikov, ustrezno potrjeno v skladu s členom 313b, ter blago na plovilih ali zrakoplovih, ki se gibljejo med pristanišči in letališči Skupnosti, brez vmesnega pristanka v pristanišču ali na letališču zunaj carinskega območja Skupnosti;
(k) orožje in vojaško opremo, ki ga s carinskega območja Skupnosti z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za namene vojaških organov, iznesejo organi, pristojni za vojaško obrambo države članice;
(l) naslednje blago, ki se s carinskega območja Skupnosti iznese neposredno na vrtalne ploščadi ali ploščadi za predelavo ali vetrne turbine, ki jih upravlja oseba s sedežem na carinskem območju Skupnosti:
(i) blago, ki se uporablja za gradnjo, popravilo, vzdrževanje in pretvorbo takšnih ploščadi ali vetrnih turbin;
(ii) blago, ki se pritrdi ali uporabi za opremljanje navedenih ploščadi ali vetrnih turbin oziroma se te opremijo z njim;
(iii) potrebščine, ki se uporabljajo oziroma porabljajo na navedenih ploščadih ali vetrnih turbinah;
(m) blago v pošiljkah, katerih realna vrednost ne preseže 22 EUR, pod pogojem, da se carinski organi v dogovoru z gospodarskimi subjekti strinjajo z izvedbo analize tveganja z uporabo informacij iz sistema, ki ga uporablja gospodarski subjekt, ali informacij, ki jih tak sistem zagotovi;
(n) za blago, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 oproščeno plačila dajatev;
(o) za blago, ki je kot deli ali dodatna oprema dobavljeno za vgradnjo v plovila in zrakoplove, motorna goriva, maziva in plin, ki so potrebni za delovanje plovil in zrakoplovov, ter živila in drugi proizvodi, namenjeni za porabo ali prodajo na krovu;
(p) blago, namenjeno na območja carinskega območja Skupnosti, kjer se ne uporablja Direktiva 2006/112/ES ali Direktiva 2008/118/ES, in blago, odpremljeno s teh območij v drugi namembni kraj na carinskem območju Skupnosti, ter blago, odpremljeno s carinskega območja Skupnosti na Helgoland, v Republiko San Marino in Vatikansko mestno državo.
Člen 592b
1. Kadar koli je blago, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, zajeto v carinski deklaraciji, se ta carinska deklaracija vloži pri pristojnem carinskem uradu, in sicer v naslednjih rokih:
(a) za pomorski promet:
(i) za tovor v zabojnikih, za katerega se ne uporablja točka (iii) ali (iv): najmanj 24 ur pred natovarjanjem blaga na plovilo, s katerim bo zapustilo carinsko območje Skupnosti;
(ii) za razsuti/zbirni tovor najmanj štiri ure pred odhodom iz pristanišča na carinskem območju Skupnosti, razen ko se uporabljata točki (iii) ali (iv);
(iii) pri prevozu med carinskim območjem Skupnosti, razen francoskih prekomorskih departmajev, Azorov, Madeire ali Kanarskih otokov, in Grenlandijo, Ferskimi otoki, Ceuto, Melillo, Norveško, Islandijo, pristanišči v Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju, Sredozemlju ali vsemi pristanišči v Maroku: najmanj dve uri preden zapusti pristanišče na carinskem območju Skupnosti;
(iv) pri prevozu, v primerih, ki niso tisti iz točke (iii), med francoskimi prekomorskimi departmaji, Azori, Madeiro, Kanarskimi otoki in ozemlji izven carinskega območja Skupnosti, kadar prevoz traja manj kot 24 ur: najmanj dve uri preden zapusti pristanišče na carinskem območju Skupnosti;
(b) za zračni promet najmanj 30 minut pred odhodom z letališča na carinskem območju Skupnosti;
(c) za železniški promet in promet po celinskih vodah najmanj dve uri pred odhodom iz carinskega urada izstopa;
(d) za cestni promet in promet po celinskih vodah najmanj eno uro pred odhodom iz carinskega urada izstopa;
▼M38 —————
(f) kadar se uporablja Uredba Komisije (ES) št. 800/1999, v skladu z njenimi določbami.
2. Kadar se carinska deklaracija ne vloži z uporabo postopka obdelave podatkov, je rok iz točk (a)(iii) in (iv), (b), (c) in (d) odstavka 1 najmanj štiri ure.
3. Če računalniški sistem carinskih organov začasno ne deluje, se še vedno uporabljajo roki iz odstavka 1.
Člen 592c
1. V primeru intermodalnega prevoza, ko se blago pretovori z enega prevoznega sredstva na drugega za prevoz izven carinskega območja Skupnosti, rok za vložitev deklaracije ustreza roku, ki se nanaša na prevozno sredstvo, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, kot ga določa člen 592b.
2. V primeru kombiniranega prevoza, pri katerem aktivno prevozno sredstvo, ki prečka mejo, zgolj prevaža drugo aktivno prevozno sredstvo, rok za vložitev deklaracije ustreza roku, ki se nanaša na aktivno prevozno sredstvo, ki prečka mejo, kot ga določa člen 592b.
Člen 592d
1. Roki iz členov 592b in 592c se ne uporabljajo, kadar mednarodni sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami zahtevajo izmenjavo podatkov iz carinske deklaracije v rokih, drugačnih od tistih iz navedenih členov.
2. Rok v nobenem primeru ni krajši od časa, ki je potreben, da se opravi analiza tveganja, preden blago zapusti carinsko območje Skupnosti.
Člen 592e
1. Pristojni carinski urad po prejemu carinske deklaracije in pred prepustitvijo blaga za izvoz izvede ustrezne analize tveganja in carinske kontrole.
2. Blago se lahko prepusti takoj, ko se izvede analiza tveganja in njeni rezultati to dopuščajo.
Člen 592f
1. Kadar se ugotovi, da blago, predloženo carini, ni zajeto z deklaracijo, ki bi vsebovala podrobnosti, ki so potrebni za izstopno skupno deklaracijo, oseba, ki dostavi blago ali ki prevzame odgovornost za prevoz blaga izven carinskega območja Skupnosti, takoj vloži carinsko deklaracijo ali izstopno skupno deklaracijo.
2. Če deklarant vloži carinsko deklaracijo po preteku rokov iz členov 592b in 592c, to ne prepreči uporabe kazni, ki jih določa nacionalna zakonodaja.
Člen 592g
Kadar se blago, ki je v skladu s ►M38 členom 592a(c) do (p) ◄ oproščeno obveznosti, da se zanj do roka iz členov 592b in 592c vloži carinska deklaracija, iznese iz carinskega območja Skupnosti, se analiza tveganja izvede ob predložitvi blaga na podlagi carinske deklaracije, ki zajema to blago, kadar je ta na voljo.
POGLAVJE 2
Trajni izvoz
Člen 786
1. Izvozni postopek v smislu člena 161(1) zakonika se uporablja, kadar se skupnostno blago iznese v namembni kraj zunaj carinskega območja Skupnosti.
2. Formalnosti v zvezi z izvozno deklaracijo iz tega poglavja se uporabljajo tudi:
(a) kadar se skupnostno blago giblje na ozemlja in z ozemelj v okviru carinskega območja Skupnosti kjer se Direktiva 2006/112/ES ali Direktiva 2008/118/ES ne uporabljata;
(b) kadar je skupnostno blago kot davčno oproščeno dobavljeno za oskrbo ladij in letal, ne glede na namembni kraj zrakoplova ali plovila.
Vendar v primerih iz točk (a) in (b) v izvozno deklaracijo ni potrebno vključiti podrobnosti za izstopno skupno deklaracijo iz Priloge 30A.
Člen 787
1. Izvozne deklaracije ustrezajo določbam o obliki in podrobnostih iz tega poglavja, členov 279 do 289, Priloge 37 in Priloge 30A. Vložijo se pri pristojnem carinskem uradu z uporabo postopka obdelave podatkov.
2. Kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje ali kadar elektronska aplikacija osebe, ki vlaga izvozno deklaracijo, ne deluje, carinski organi sprejmejo papirno izvozno deklaracijo, če je pripravljena na enega od naslednjih načinov:
(a) z obrazcem, ki ustreza vzorcu, določenemu v prilogah 31 do 34, dopolnjenemu z varstveno in varnostno listino, ki ustreza vzorcu, določenemu v Prilogi 45i, in varnostnim in varstvenim seznamom postavk, ki ustreza vzorcu, določenemu v Prilogi 45j;
(b) z izvozno/varnostno enotno upravno listino, ki ustreza vzorcu, določenemu v Prilogi 45k, in izvoznemu/varnostnemu seznamu postavk, ki ustreza vzorcu, določenemu v Prilogi 45l.
Obrazec mora vsebovati minimalni seznam podatkov, določenih v Prilogi 37 in v Prilogi 30A za izvozni postopek.
3. Carinski organi sporazumno določijo postopek, ki se izvaja v primerih iz točke (a) odstavka 2.
4. Uporabo papirne izvozne deklaracije iz odstavka 2(b) odobrijo carinski organi.
5. Kadar blago izvažajo potniki, ki nimajo neposrednega dostopa do carinskega računalniškega sistema in tako tudi ne sredstev za vložitev izvozne deklaracije z uporabo postopka obdelave podatkov pri uradu izvoza, carinski organi potniku dovolijo uporabo papirne carinske deklaracije dane na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz prilog 31 do 34, in vsebuje minimalni seznam podatkov iz Priloge 37 in Priloge 30A za izvozni postopek.
6. V primerih iz odstavkov 4 in 5 tega člena carinski organi zagotovijo, da se izpolnijo zahteve iz členov 796a do 796e.
Člen 788
1. Kot izvoznik iz člena 161(5) zakonika se šteje oseba, za račun katere je bila deklaracija vložena in je v trenutku njenega sprejema lastnik blaga ali ima podobno pravico razpolaganja z zadevnim blagom.
2. Če ima lastnik blaga ali oseba, ki ima podobno pravico razpolaganja z njim, v skladu s pogodbo o izvozu sedež zunaj Skupnosti, se kot izvoznik šteje pogodbeni partner s sedežem v Skupnosti.
Člen 789
V primeru pogodbe s podizvajalcem se lahko izvozna deklaracija vloži pri pristojnem carinskem uradu, ki je glede sedeža podizvajalca krajevno pristojen.
Člen 790
Če se zaradi upravnih razlogov prvi stavek člena 161(5) zakonika ne more uporabiti, se lahko deklaracija vloži pri vsakem carinskem uradu, ki je v državi članici pristojen za to operacijo.
Člen 791
1. Iz zadovoljivo utemeljenih razlogov se lahko izvozna deklaracija sprejme:
— pri carinskem uradu, ki ni naveden v prvem stavku člena 161(5) zakonika,
— ali
— pri carinskem uradu, ki ni naveden v členu 790.
V tem primeru se mora pri kontrolah glede uporabe ukrepov prepovedi in omejevanja upoštevati posebnost stanja.
▼M29 —————
Člen 792
1. Kadar se izvozna deklaracija izdela na podlagi enotne upravne listine, se uporabijo izvodi 1, 2 in 3, brez poseganja v člen 207. Carinski urad, pri katerem je bila vložena izvozna deklaracija, žigosa polje A in po potrebi izpolni polje D.
Ko ta carinski urad odobri prepustitev blaga, obdrži izvod 1, izvod 2 pošlje statističnemu uradu države članice carinskega urada izvoza in, kadar se ne uporabljajo členi 796a do 796e, vrne izvod 3 zadevni osebi.
2. Kadar se izvozna deklaracija obdela v carinskem uradu izvoza z uporabo postopka obdelave podatkov, se lahko izvod 3 enotne upravne listine nadomesti s spremnim dokumentom, ki se natisne iz računalniškega sistema carinskega organa. Ta dokument vključuje vsaj podatke, ki se zahtevajo za spremno izvozno listino iz člena 796a.
Carinski organi lahko deklaranta pooblastijo, da spremni dokument natisne iz svojega računalniškega sistema.
3. Kadar se celotni izvozni postopek izvede na območju ene države članice, lahko ta država članica opusti uporabo izvoda 3 enotne upravne listine ali spremne izvozne listine, če so izpolnjene zahteve iz člena 182b(2) zakonika.
4. Brez poseganja v člene 796a do 796e se v primeru, da carinski predpisi določijo drug dokument, ki bo nadomestil izvod 3 enotne upravne listine, se za ta drugi dokument smiselno uporabljajo določbe tega poglavja.
Člen 792a
1. Kadar blago, ki je bilo prepuščeno za izvoz, ne zapusti carinskega območja Skupnosti, izvoznik ali deklarant o tem takoj obvesti carinski urad izvoza. Kjer je primerno, se izvod 3 enotne upravne listine vrne navedenemu uradu. ►M33 ————— ◄
2. Kadar se v primerih iz ►M38 točke (b) drugega pododstavka člena 793(2) ◄ ali člena 793b zaradi spremembe prevozne pogodbe prevoz, ki bi se moral končati izven carinskega območja Skupnosti, konča na njem, lahko zadevne družbe ali organi spremenjeno pogodbo izvedejo le s soglasjem carinskega urada iz točke (b) drugega pododstavka člena 793(2)(b) ali, v primeru uporabe tranzitnega postopka, s soglasjem urada odhoda. Izvod 3 izvozne deklaracije se vrne carinskemu uradu izvoza, ki razveljavi deklaracijo.
Člen 792b
Člena 796da in 796e se smiselno uporabljata v primerih, kadar je vložena papirna izvozna deklaracija.
Člen 793
1. Izvod 3 enotne upravne listine ali spremni dokument iz člena 792(2) in blago, prepuščeno za izvoz, se skupaj predložita carini pri carinskem uradu izstopa.
2. Carinski urad izstopa je zadnji carinski urad, preden blago zapusti carinsko območje Skupnosti.
Z odstopanjem od prvega pododstavka je carinski urad izstopa eden izmed naslednjih:
(a) pri blagu, ki izstopa po cevovodu, in pri električni energiji urad, ki ga določi država članica, v kateri ima izvoznik sedež;
(b) carinski urad, ki je pristojen v kraju, kjer blago v skladu z enotno prevozno pogodbo prevzamejo železniške družbe, poštni organi, letalske družbe ali ladjarske družbe za prevoz izven carinskega območja Skupnosti, pod pogojem, da sta izpolnjena naslednja pogoja:
(i) blago bo carinsko območje Skupnosti zapustilo po železnici, pošti, zraku ali morju;
(ii) deklarant ali njegov zastopnik zahtevata, da se formalnosti iz člena 793a(2) ali člena 796e(1) izvedejo pri tem uradu.
3. V primerih iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 2, kadar blago, prevzeto v okviru enotne prevozne pogodbe, prispe v carinski urad v dejanski točki izstopa s carinskega območja Skupnosti, da prevoznik na zahtevo navedenemu uradu na voljo eno od naslednjega:
(a) referenčno številko gibanja (MRN) izvozne deklaracije, če je na voljo; ali
(b) kopijo enotne prevozne pogodbe ali izvozno deklaracijo za zadevno blago; ali
(c) edinstveno referenčno številko pošiljke ali referenčno številko prevozne listine in število tovorkov ter identifikacijsko številko opreme, če gre za zabojnike; ali
(d) informacije v zvezi z enotno prevozno pogodbo ali prevozom blaga iz carinskega območja Skupnosti, vsebovane v sistemu za obdelavo podatkov osebe, ki prevzame blago, ali drugega komercialnega sistema obdelave podatkov.
Člen 793a
1. Carinski urad izstopa pred iznosom blaga s carinskega območja Skupnosti izvede ustrezne kontrole, ki temeljijo na tveganju, predvsem zato, da zagotovi, da predloženo blago ustreza navedenemu. Carinski urad izstopa nadzoruje fizični iznos blaga.
Kadar je bila izvozna deklaracija vložena pri uradu, ki ni carinski urad izstopa, in so bili podatki poslani v skladu s členom 182b(2) zakonika, lahko carinski urad izstopa upošteva rezultate katere koli kontrole, ki jo je izvedel ta drugi urad.
2. Kadar deklarant v polje 44 vnese „RET-EXP“ ali šifro 30400 ali kako drugače navede svojo željo, da se mu vrne izvod 3, carinski urad izstopa fizični iznos blaga potrdi z zaznamkom na hrbtni strani navedenega izvoda.
Ta izvod da osebi, ki ga je predložila, ali posredniku, imenovanemu v izvodu 3, ki ima sedež v okrožju carinskega urada izstopa, da ga vrne deklarantu.
Zaznamek je v obliki žiga, na katerem sta razvidna ime carinskega urada izstopa in datum iznosa blaga.
3. V primeru izvoza v več delih prek istega carinskega urada izstopa se naredi zaznamek le za dejansko izvoženo blago.
V primeru izvoza v več delih prek več carinskih uradov izstopa carinski urad izvoza ali carinski urad izstopa, pri katerem je bil predložen izvirnik izvoda 3, na ustrezno utemeljeno zahtevo potrdi kopijo izvoda 3 za vsak del zadevnega blaga, da se lahko predloži drugemu carinskemu uradu izstopa.
V primerih iz prvega in drugega pododstavka se v originalu izvoda 3 zabeleži ustrezen zaznamek.
4. Kadar se celotni postopek izvoza izvede na območju ene države članice, lahko ta določi, da izvoda 3 ni treba opremiti z zaznamkom. V tem primeru se izvod 3 ne vrne deklarantu.
5. Kadar carinski urad izstopa ugotovi primanjkljaj blaga, to zabeleži kot zaznamek v predloženem izvodu izvozne deklaracije in obvesti carinski urad izvoza.
Kadar carinski urad izstopa ugotovi presežek blaga, zavrne iznos blaga, dokler se ne opravijo izvozni postopki.
Kadar carinski urad izstopa ugotovi razliko v naravi blaga, zavrne iznos blaga, dokler se ne opravijo izvozne formalnosti, in obvesti carinski urad izvoza.
▼M38 —————
Člen 793b
1. V primeru, ko se blago v skladu s tranzitnim postopkom iznese iz carinskega območja Skupnosti ali pošlje carinskemu uradu izstopa, urad odhoda potrdi izvod 3 v skladu s členom 793a(2) in ga vrne osebi iz navedenega člena.
Kadar se zahteva spremni dokument, se tudi opremi z navedbo „izvoz“. Na izvodu 3 izvozne deklaracije je treba vnesti sklic na spremni dokument in obratno.
Prvi in drugi pododstavek tega člena se ne uporabljata, kadar je odpravljena predložitev blaga pri uradu odhoda iz člena 419(4) in (7) ter člena 434(6) in (9).
2. Zaznamek in vrnitev izvoda 3 iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena se uporabljata tudi za blago, prepuščeno za izvoz, ki ni zajeto v tranzitnem postopku, ampak je poslano carinskemu uradu izstopa, vključenemu v tranzitno deklaracijo v obliki enotnega manifesta iz člena 445 ali člena 448 in določenemu v skladu s členom 445(3)(e) ali členom 448(3)(e).
3. Carinski urad izstopa kontrolira fizični iznos blaga.
▼M38 —————
Člen 794
1. Blago, za katero ne velja ukrep prepovedi ali omejitve in katerega vrednost po pošiljki in deklarantu ne presega 3 000 ekujev, se lahko prijavi pri carinskem uradu izstopa.
Države članice lahko določijo, da se ta določba ne uporablja, če oseba, ki vloži izvozno deklaracijo, kot poklicni carinski agent deluje za račun druge osebe.
2. Ustne deklaracije se lahko dajo samo pri carinskem uradu izstopa.
Člen 795
1. Kadar je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti brez izvozne deklaracije, to deklaracijo naknadno vloži izvoznik pri carinskem uradu, pristojnem v kraju, v katerem ima izvoznik sedež.
Uporablja se člen 790.
Carinski organi to deklaracijo sprejmejo, če izvoznik predloži eno od naslednjih:
(a) sklicevanje na izstopno skupno deklaracijo;
(b) zadosten dokaz o vrsti in količini blaga ter okoliščine, v katerih je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti.
Navedeni urad tudi zagotovi potrditev o iznosu iz člena 793a(2) ali člena 796e(1), če deklarant to zahteva.
2. Naknadno sprejetje izvozne deklaracije s strani carinskih organov ne preprečuje uporabe enega od naslednjih:
(a) kazni, predvidenih z nacionalno zakonodajo;
(b) posledic ukrepov v okviru skupne kmetijske ali trgovinske politike.
▼M29 —————
POGLAVJE 3
Izmenjava podatkov o izvozu med carinskimi organi z uporabo informacijske tehnologije in računalniških mrež
Člen 796a
1. Carinski urad izvoza odobri sprostitev blaga z izdajo spremne izvozne listine deklarantu. Spremna izvozna listina ustreza vzorcu in opombam iz ►M34 Priloga 45g ◄ .
2. Kadar izvozna pošiljka vsebuje več kot en predmet, se spremni izvozni listini priloži seznam predmetov, ki ustreza vzorcu iz ►M34 Priloga 45h ◄ . Ta je sestavni del spremne izvozne listine.
3. Kadar je dovoljeno, se lahko spremna izvozna listina natisne iz računalniškega sistema deklaranta.
Člen 796b
1. Ob sprostitvi blaga carinski urad izvoza podatke o izvozu pošlje prijavljenemu carinskemu uradu izstopa z uporabo sporočila „evidenca pričakovanega izvoza“. To sporočilo temelji na podatkih iz izvozne deklaracije, ki jih carinski organi po potrebi ustrezno dopolnijo.
2. Kadar gre blago na več uradov izstopa v obliki več pošiljk, mora za vsako pošiljko obstajati ločeno obvestilo „evidenca pričakovanega izvoza“ in ločena spremna izvozna listina.
Člen 796c
Carinski organi lahko zahtevajo, da se jim obvestilo o prispetju blaga v carinski urad izstopa pošlje po elektronski poti. V tem primeru spremne izvozne listine carinskim organom ni treba fizično predložiti, pač pa jo obdrži deklarant.
Takšno obvestilo vsebuje referenčno številko gibanja izvozne deklaracije.
Člen 796d
1. Brez poseganja v točko (b) drugega pododstavka člena 793(2) se carinski urad izstopa prepriča, da predloženo blago ustreza prijavljenemu, in nadzoruje fizični iznos blaga s carinskega območja Skupnosti. Vsak pregled blaga izvede carinski urad izstopa, ki kot podlago za ta pregled uporabi sporočilo „evidenca pričakovanega izvoza“ iz carinskega urada izvoza.
Da se omogoči carinski nadzor, kadar je blago razloženo s prevoznega sredstva in predano drugi osebi, ki poseduje blago, ter naloženo na drugo prevozno sredstvo, ki bo blago, po predložitvi carinskemu uradu izstopa, prepeljalo s carinskega območja Skupnosti, se uporabljajo naslednje določbe:
(a) Imetnik najpozneje ob predaji blaga sporoči naslednjemu imetniku blaga edinstveno referenčno številko pošiljke ali referenčno številko prevozne listine in število tovorkov ter identifikacijsko številko opreme, če gre za zabojnike, ter, če je bila izdana, referenčno številko gibanja (MRN) izvozne deklaracije. To obveščanje se lahko izvede v elektronski obliki in/ali s pomočjo poslovnih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov in postopkov ali, kadar ti niso na voljo, na kateri koli drug način. Najpozneje pri predaji blaga oseba, kateri je blago predano, zabeleži obvestilo, ki ga je dobila od neposredno predhodnega imetnika blaga.
(b) Prevoznik ne sme naložiti blaga za prevoz s carinskega območja Skupnosti, če mu informacije iz točke (a) niso bile zagotovljene.
(c) Prevoznik o izstopu blaga obvesti carinski urad izstopa, pri čemer predloži informacije iz točke (a), razen če so navedene informacije carinskim organom na voljo prek obstoječih poslovnih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov ali postopkov. Po možnosti je to obvestilo del obstoječega manifesta ali katerih koli drugih zahtev za poročanje o prevozu.
Za namene drugega pododstavka je „prevoznik“ oseba ki prinese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga s carinskega območja Skupnosti. Vendar:
— v primeru kombiniranega prevoza, kadar aktivno prevozno sredstvo, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, le prevaža drugo prevozno sredstvo, ki se bo po prihodu aktivnega prevoznega sredstva na namembni kraj samo gibalo kot aktivno prevozno sredstvo, pomeni prevoznik osebo, ki bo upravljala prevozno sredstvo, ki se bo samo gibalo, ko bo prevozno sredstvo, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, prispelo na svoj namembni kraj,
— v primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor, je prevoznik oseba, ki je sklenila pogodbo in izdala nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga iz carinskega območja Skupnosti.
2. Carinski urad izstopa pošlje sporočilo „rezultati izstopa“ carinskemu uradu izvoza najpozneje na delovni dan po dnevu, ko je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti. V primerih, ko to upravičujejo posebne okoliščine, lahko carinski urad izstopa pošlje to sporočilo pozneje.
3. V primeru izvoza v več delih, ko se blago, vključeno v eno sporočilo „evidenca pričakovanega izvoza“, prenese v carinski urad izstopa kot ena pošiljka, vendar pozneje izstopi iz carinskega območja Skupnosti iz tega urada izstopa v več kot ena pošiljka, carinski urad izstopa nadzira fizični iznos blaga in pošlje sporočilo „rezultati izstopa“ šele potem, ko vse blago zapusti carinsko območje Skupnosti.
V izrednih okoliščinah, ko se blago, na katerega se nanaša sporočilo „evidenca pričakovanega izvoza“, prenese v carinski urad izstopa v obliki ene pošiljke, vendar pozneje zapusti carinsko območje Skupnosti v več kot eni pošiljk in prek več carinskih uradov izstopa, carinski urad izstopa, kjer je bila pošiljka najprej predložena, ob prejemu ustrezno utemeljene zahteve potrdi izvod spremne izvozne listine za vsak del blaga.
Carinski organi to potrditev odobrijo le, če se podatki iz spremne izvozne listine ujemajo s podatki v sporočilu „evidenca pričakovanega izvoza“.
Ustrezna kopija spremne izvozne listine in blago se skupaj predložita zadevnemu carinskemu uradu izstopa. Vsak carinski urad izstopa izvod spremne izvozne listine opremi s podatki iz člena 793a(2) in jo vrne carinskemu uradu izstopa, kjer je bila pošiljka najprej predložena. Ta urad pošlje sporočilo „rezultati izstopa“ šele potem, ko je vse blago zapustilo carinsko območje Skupnosti.
4. Brez poseganja v člen 792a, kadar blago, prijavljeno za izvoz, ni več namenjeno za iznos s carinskega območja Skupnosti, oseba, ki odstrani blago s carinskega urada izstopa za prevoz v kraj znotraj navedenega območja, carinskemu uradu izstopa zagotovi informacije iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 1. Te informacije se lahko zagotovijo na kakršen koli način.
Člen 796da
1. Kadar carinski urad izvoza v 90 dneh po prepustitvi blaga v izvoz ne prejme sporočila „rezultati izstopa“ iz člena 796d(2), lahko carinski urad izvoza od izvoznika ali deklaranta po potrebi zahteva, da navede datum in carinski urad, pri katerem je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti.
2. Izvoznik ali deklarant lahko na lastno pobudo ali na zahtevo v skladu z odstavkom 1 carinski urad izvoza obvesti, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti, navede datum in carinski urad izstopa, pri katerem je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti, ter od carinskega urada izvoza zahteva, da izstop potrdi. V tem primeru carinski urad izvoza od carinskega urada izstopa zahteva sporočilo „rezultati izstopa“, ta pa mora na zahtevo odgovoriti v 10 dneh.
3. Kadar v primerih iz odstavka 2 carinski urad izstopa ne potrdi izstopa blaga v časovnem roku iz odstavka 2, carinski urad izvoza o tem obvesti izvoznika ali deklaranta.
Izvoznik ali deklarant lahko carinskemu uradu izvoza zagotovi dokaze, da je blago zapustilo carinsko območje Skupnosti.
4. Dokazi iz odstavka 3 se lahko zagotovijo zlasti na enega ali več od naslednjih načinov:
(a) s kopijo dobavnice, ki jo podpiše ali overi prejemnik zunaj carinskega območja Skupnosti;
(b) z dokazilom o plačilu, računom ali dobavnico, ki jih podpiše ali overi gospodarski subjekt, ki je blago iznesel s carinskega območja Skupnosti;
(c) z deklaracijo, ki jo podpiše ali overi družba, ki je blago iznesla s carinskega območja Skupnosti;
(d) z dokumentom, ki ga potrdijo carinski organi države članice ali države zunaj carinskega območja Skupnosti;
(e) z evidencami gospodarskega subjekta o blagu, ki je bilo dostavljeno naftnim in plinskim vrtalnim ploščadim ter ploščadim za predelavo ali vetrnim turbinam.
Člen 796e
1. Carinski urad izvoza potrdi izstop izvozniku ali deklarantu v naslednjih primerih:
(a) če je od carinskega urada izstopa prejel sporočilo „rezultati izstopa“;
(b) če v primerih iz člena 796da(2) kljub temu, da od carinskega urada izstopa v 10 dneh ni prejel sporočila „rezultati izstopa“, meni, da so dokazi, zagotovljeni v skladu s členom 796da(4), zadostni.
2. Kadar carinski urad izvoza po preteku roka 150 dni od datuma prepustitve blaga v izvoz ni prejel sporočila „rezultati izstopa“ od carinskega urada izstopa niti zadovoljivih dokazov v skladu s členom 796da(4), lahko carinski urad izvoza to šteje kot informacijo, da blago ni zapustilo carinskega območja Skupnosti.
3. Carinski urad izvoza obvesti izvoznika ali deklaranta ter prijavljeni carinski urad izstopa o razveljavitvi izvozne deklaracije. Kadar carinski urad izvoza sprejme dokaze v skladu s točko b odstavka 1, o tem obvesti prijavljeni carinski urad izstopa.
POGLAVJE 4
Začasni izvoz na podlagi zvezka ATA
Člen 797
1. Izvoz se lahko opravi na podlagi zvezka ATA, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) zvezek ATA se mora izdati v državi članici Skupnosti, vsebovati mora zaznamek in zavarovanje združenja s sedežem v Skupnosti, ki je del mednarodne zavarovalne verige.
Seznam združenj objavi Komisija;
(b) zvezek ATA mora zajemati skupnostno blago razen blaga:
— za katero so bile ob njegovem izvozu s carinskega območja Skupnosti izpolnjene izvozne carinske formalnosti zaradi pridobitve nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu, dodeljenih v okviru skupne kmetijske politike,
— za katero je odobrena druga finančna ugodnost kakor nadomestila ali drugi zneski v okviru skupne kmetijske politike, povezane z obveznostjo izvoza tega blaga,
— za katero je bil vložen zahtevek za povračilo;
(c) predložiti se morajo dokumenti iz člena 221. Carinski organi lahko zahtevajo predložitev prevozne listine;
(d) blago mora biti namenjeno ponovnemu uvozu.
2. Ob predložitvi blaga na podlagi zvezka ATA zaradi začasnega izvoza carinski urad izvoza izpolni naslednje formalnosti:
(a) preveri podatke v poljih A do G kupona izvoza glede na blago, zajeto v zvezku ATA;
(b) izpolni, če je to potrebno, polje na prvi strani zvezka z naslovom „Potrdilo carinskih organov“;
(c) izpolni talon in polje H izvoznega kupona;
(d) zabeleži svoje ime v polje H kupona ponovnega uvoza;
(e) zadrži izvozni kupon.
3. Če carinski urad izvoza ni istočasno carinski urad izstopa, carinski urad izvoza opravi formalnosti iz odstavka 2, vendar ne izpolni polja št. 7 izvoznega talona, ki se mora izpolniti pri carinskem uradu izstopa.
4. Rok za ponovni uvoz blaga, ki ga carinski organi določijo v polju H(b) izvoznega kupona, ne sme prekoračiti roka veljavnosti zvezka ATA.
Člen 798
Če blago, ki je zapustilo carinsko območje Skupnosti z zvezkom ATA, ni več namenjeno ponovnemu uvozu, se mora izvozna deklaracija, ki vsebuje navedbe iz Priloge 37, predložiti carinskemu uradu izvoza.
Pri predložitvi zadevnega zvezka carinski urad izvoza potrdi izvod št. 3 izvozne deklaracije in razveljavi kupon in talon ponovnega uvoza.
NASLOV V
DRUGE CARINSKO DOVOLJENE RABE ALI UPORABE
POGLAVJE I
Proste cone in prosta skladišča
Oddelek 1
Skupne določbe oddelkov 2 in 3
Pododdelek 1
Opredelitve in splošne določbe
Člen 799
V tem poglavju:
|
(a) |
„kontrola vrste I“pomeni kontrole, ki temeljijo predvsem na obstoju ograje; |
|
(b) |
„kontrola vrste II“pomeni kontrole, ki so utemeljene predvsem na formalnostih, opravljenih v skladu z zahtevami postopka carinskega skladiščenja; |
|
(c) |
„izvajalec“pomeni katero koli osebo, ki opravlja dejavnost, kakršna je skladiščenje, obdelava ali predelava, prodaja ali nabava blaga v prosti coni ali prostem skladišču. |
Člen 800
Katera koli oseba lahko pri carinskih organih, ki jih imenujejo države članice, vloži zahtevo, da se del carinskega območja Skupnosti določi za ureditev proste cone ali prostega skladišča.
Člen 801
1. Zahtevek za dovoljenje za gradnjo v prosti coni se sestavi pisno.
2. V vlogi iz odstavka 1 mora biti navedena dejavnost, za katero se bo uporabljala zgradba, in kateri koli drugi podatki, ki bodo omogočili, da bodo carinski organi, ki jih določijo države članice, ocenili podlago za odobritev dovoljenja.
3. Pristojni carinski organi odobrijo dovoljenje v primerih, pri katerih ni ovirana uporaba carinskih predpisov.
4. Odstavki 1, 2 in 3 se uporabijo tudi, kadar gre za spremembo namembnosti zgradbe v prosti coni ali zgradbe, ki je del prostega skladišča.
Člen 802
Carinski organi držav članic sporočijo Komisiji naslednje informacije:
(a) obstoječe in delujoče proste cone v Skupnosti v skladu z razvrstitvijo po členu 799;
(b) pristojne carinske organe, ki jim je treba predložiti zahtevek iz člena 804.
Komisija objavi informacije iz (a) in (b) v Uradnem listu Evropskih skupnosti serije C.
Pododdelek 2
Potrditev evidenc blaga
Člen 803
1. Izvajalčevo opravljanje dejavnosti je pogojeno s potrditvijo evidenc blaga, kar izvedejo carinski organi po:
— členu 176 zakonika, ko gre za prosto cono kontrolne vrste I ali prosto skladišče,
— členu 105 zakonika, ko gre za prosto cono kontrolne vrste II.
2. Dovoljenje se izda v pisni obliki. Dodeli se le osebam, ki dajejo vsa potrebna jamstva glede uporabe določb o prostih conah ali prostih skladiščih.
Člen 804
1. Zahtevek za potrditev evidenc blaga se predloži pisno carinskim organom, ki jih določi država članica, v kateri je prosta cona ali prosto skladišče.
2. V zahtevku iz odstavka 1 je treba navesti predvidene dejavnosti, ta podatek pa se šteje kot uradno obvestilo iz člena 172(1) zakonika. V njem je naslednje:
(a) podrobno poimenovanje obstoječih ali predvidenih evidenc blaga;
(b) vrsta in carinski status blaga, na katero se nanašajo te dejavnosti;
(c) po potrebi carinski postopek, po katerem se bodo opravljale dejavnosti;
(d) katere koli druge informacije, potrebne carinskim organom, da zagotovijo pravilno uporabo določb.
Oddelek 2
Določbe, ki se uporabljajo v prostih conah kontrolne vrste I in v prostih skladiščih
Pododdelek 1
Kontrole
Člen 805
Ograja okoli prostih con mora biti takšna, da carinskim organom zunaj proste cone olajša nadzor in prepreči, da bi se katero koli blago nepravilno odstranilo iz proste cone.
Prvi pododstavek se smiselno uporablja tudi za prosta skladišča.
Območje neposredno zunaj ograje mora carinskim organom dopuščati zadosten nadzor. Za dostop do imenovanega območja se zahteva privolitev imenovanih organov.
Člen 806
V evidencah blaga, ki se vodijo za prosto cono ali prosto skladišče, morajo biti zlasti:
(a) podatki o oznakah, identifikacijske številke, število in vrsta tovorkov; količina in običajno trgovsko poimenovanje blaga in po potrebi oznake za prepoznavanje na zabojniku;
(b) podatki, ki omogočajo spremljanje blaga v vsakem trenutku, zlasti lokacija, carinsko dovoljena raba ali uporaba, dodeljena blagu po skladiščenju v prosti coni ali prostem skladišču ali ponoven vnos blaga na drug del carinskega območja Skupnosti;
(c) referenčni podatki o prevoznem dokumentu, ki se je uporabil ob vnosu in odstranitvi blaga;
(d) opis carinskega statusa in, kjer je to ustrezno, referenčni podatki o potrdilu za ta status po členu 812;
(e) podatki o običajnih ravnanjih;
(f) odvisno od primera, ena od oznak iz člena 549, 550 ali 583;
(g) podatki glede blaga, za katere ob sprostitvi v prosti promet ali začasni uvoz ne veljajo uvozne dajatve ali ukrepi trgovinske politike, za katere je treba preveriti uporabo ali namembni cilj;
(h) kakršni koli dodatni podatki, potrebni za izstopno skupno deklaracijo, iz Priloge 30A, kadar tako zahteva člen 182c zakonika.
Carinski organi lahko opustijo zahtevo po delu teh informacij, kadar to ne škodi nadzoru ali kontroli proste cone ali prostega skladišča.
Kjer je treba voditi evidence zaradi carinskega postopka, informacij iz teh evidenc ni treba vnašati v evidence blaga.
Člen 807
Postopek aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom se za pridobljene izdelke, predelane izdelke ali blago v nespremenjenem stanju v prosti coni ali prostem skladišču zaključi z vpisom v evidence blaga v prosti coni ali prostem skladišču. Referenčni podatki za tak vpis se vnesejo v evidence za aktivno oplemenitenje ali predelavo pod carinskim nadzorom glede na primer.
Pododdelek 2
Druge določbe glede delovanja proste cone kontrolne vrste I ali prostega skladišča
Člen 808
Ukrepi trgovinske politike, predpisani v aktih Skupnosti, se uporabljajo za neskupnostno blago, dano v prosto cono ali prosto skladišče, samo kolikor veljajo za vnos blaga na carinsko območje Skupnosti.
Člen 809
Kadar so elementi za odmero carinskega dolga, ki ga bo treba plačati, tisti, ki se uporabijo, preden je blago predmet običajnih ravnanj iz Priloge 72, se lahko v skladu s členom 523 izda informativni list INF8.
Člen 810
V skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 800/1999 se v prosti coni ali prostem skladišču lahko uredi oskrbovalno skladišče.
▼M29 —————
Člen 812
Kadar carinski organi blagu potrdijo skupnostni status ali neskupnostni status v skladu s členom 170(4) zakonika, uporabijo obrazec, skladen z vzorcem in določbami v Prilogi 109.
Izvajalec z obrazcem potrdi blagu skupnostni status, če je v skladu s členom 173(a) zakonika neskupnostno blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet, tudi kadar zaključuje postopek aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom.
Oddelek 3
Določbe, ki se uporabljajo v prostih conah kontrolne vrste II
Člen 813
Brez poseganja v določbe oddelka 1 in člena 814 se določbe, predpisane za postopek carinskega skladiščenja, uporabljajo za proste cone kontrolne vrste II.
▼M29 —————
POGLAVJE 2
Ponovni izvoz, uničenje in odstop blaga
Oddelek 1
Ponovni izvoz
Člen 841
1. Kadar se za ponovni izvoz da carinska deklaracija, se smiselno uporabljajo ►M38 členi 786(1), (2)(b) in 787 do 796e ◄ , brez poseganja v posebne določbe, ki se lahko uporabljajo, ko je zaključen carinski postopek z ekonomskim učinkom, ki se opravi pred ponovnim izvozom.
2. Ko se za ponovni izvoz blaga v okviru začasnega uvoza izda zvezek ATA, se carinska deklaracija lahko vloži pri drugem carinskem uradu, kot je naveden v členu 161(5) zakonika.
Člen 841a
1. V primerih, razen tistih, opredeljenih v tretjem stavku člena 182(3) zakonika, se o ponovnem izvozu obvesti z izstopno skupno deklaracijo v skladu s členi 842a do 842e, razen kadar je ta zahteva opuščena v skladu s členom 842a(3) ali (4).
2. Kadar se blago v začasni hrambi ali v prosti coni kontrolne vrste I ponovno izvozi, ne da bi bila zahtevana carinska deklaracija ali izstopna skupna deklaracija, se o ponovnem izvozu pred izstopom blaga obvesti carinski urad, pristojen za kraj, s katerega bo blago zapustilo carinsko območje Skupnosti, na način, ki so ga predpisali carinski organi.
Osebi iz odstavka 3 se na njeno zahtevo dovoli, da spremeni enega ali več podatkov iz obvestila. Takšna sprememba ni več možna, ko je blago, navedeno v obvestilu, zapustilo carinsko območje Skupnosti.
3. Prevoznik pripravi obvestilo iz prvega pododstavka odstavka 2. Vendar takšno obvestilo vloži imetnik prostorov za začasno hrambo ali imetnik prostorov za hrambo v prosti coni kontrolne vrste I ali katera koli druga oseba, ki lahko predloži blago, kadar je bil prevoznik obveščen in je v okviru pogodbenega dogovora dal svoje soglasje, da oseba iz drugega stavka tega odstavka vloži obvestilo. Carinski urad izstopa lahko domneva, razen v primeru nasprotnih dokazov, da je prevoznik v okviru pogodbenega dogovora dal svoje soglasje in je bil obveščen o vložitvi tega obvestila.
Glede opredelitve prevoznika se uporablja zadnji pododstavek člena 796d(1).
4. Kadar po obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 2 blago ni več namenjeno za iznos s carinskega območja Skupnosti, se smiselno uporablja člen 796d(4).
Oddelek 2
Uničenje in odstop
Člen 842
1. Za izvajanje člena 182(3) zakonika mora udeleženi uničenje blaga sporočiti v pisni obliki in sporočilo podpisati. Sporočilo se mora poslati toliko časa prej, da lahko carinski organi nadzirajo uničenje.
2. Če so carinski organi za blago, namenjeno uničenju, že sprejeli carinsko deklaracijo, na njej zabeležijo uničenje in jo v skladu s členom 66 zakonika razveljavijo.
Carinski organi, ki so prisotni pri uničenju blaga, na deklaraciji navedejo vrsto in količino odpadkov in ostankov, ki ostanejo po uničenju, zato da se določijo podlage za obračun dajatev za odpadke in ostanke, ki se bodo upoštevali ob njihovi dodelitvi druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe.
3. Določbe prvega pododstavka odstavka 2 se smiselno uporabljajo za blago, ki je bilo odstopljeno v korist državne blagajne.
NASLOV VI
BLAGO, KI ZAPUSTI CARINSKO OBMOČJE SKUPNOSTI
POGLAVJE 1
Izstopna skupna deklaracija
Člen 842a
1. Brez poseganja v odstavka 3 in 4, kadar se za iznos s carinskega območja Skupnosti ne zahteva carinska deklaracija, se v carinskem uradu izstopa vloži izstopna skupna deklaracija.
2. Za namene tega poglavja je „carinski urad izstopa“:
(a) carinski urad, pristojen za kraj, iz katerega bo blago zapustilo carinsko območje Skupnosti, ali
(b) kadar blago zapusti carinsko območje Skupnosti po zraku ali morju, carinski urad, pristojen za kraj, kjer je blago naloženo na plovilo ali zrakoplov, s katerim bo izneseno na kraj zunaj carinskega območja Skupnosti.
3. Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva, kadar elektronska tranzitna deklaracija vsebuje podatke iz izstopne skupne deklaracije, če je namembni urad tudi carinski urad izstopa ali je namembni urad zunaj carinskega območja Skupnosti.
4. Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva v naslednjih primerih:
(a) izjeme, navedene v členu 592a;
(b) kadar je blago naloženo v pristanišču ali na letališču na carinskem območju Skupnosti za raztovor v drugem pristanišču ali na letališču Skupnosti, pod pogojem, da je carinskemu uradu izstopa na njegovo zahtevo dan na razpolago dokaz o predvidenem kraju raztovora, v obliki poslovnega, pristaniškega ali prometnega manifesta ali tovornega lista. Ta določba se prav tako uporablja, kadar se plovilo ali zrakoplov, ki prevaža blago, ustavi v pristanišču ali na letališču zunaj carinskega območja Skupnosti in navedeno blago ostane naloženo na krovu plovila ali zrakoplova med postankom v pristanišču ali na letališču zunaj carinskega območja Skupnosti;
(c) kadar, v pristanišču ali na letališču, blago ni razloženo s prevoznega sredstva, ki ga je prepeljalo na carinsko območje Skupnosti in s katerim bo prepeljano z navedenega območja;
(d) kadar je bilo blago naloženo v prejšnjem pristanišču ali na letališču na carinskem območju Skupnosti in bo ostalo na prevoznem sredstvu, ki ga bo prepeljalo s carinskega območja Skupnosti;
(e) kadar je blago v začasni hrambi ali v prosti coni kontrolne vrste I pretovorjeno s prevoznega sredstva, ki ga je pripeljalo v te prostore začasne hrambe ali proste cone pod nadzorom istega carinskega urada, na plovilo, zrakoplov ali železnico, ki ga bo prepeljala iz teh prostorov začasne hrambe ali proste cone kontrolne vrste I s carinskega območja Skupnosti, če:
(i) je prelaganje opravljeno v štirinajstih koledarskih dneh od takrat, ko je bilo blago dano v začasno hrambo ali v prosto cono kontrolne vrste I; v izjemnih okoliščinah lahko carinski organi podaljšajo to obdobje, da se spopadejo z navedenimi okoliščinami;
(ii) so informacije o blagu dostopne carinskim organom ter
(iii) prevoznik ni obveščen o nobeni spremembi namembnega kraja blaga in prejemnika;
(f) kadar je dokaz o tem, da je blago, namenjeno za iznos s carinskega območja Skupnosti, že bilo zajeto s carinsko deklaracijo, ki je vsebovala podatke iz izstopne skupne deklaracije, dostopno carinskemu uradu izstopa preko sistema za obdelavo podatkov imetnika začasne hrambe, prevoznika ali pristaniškega ali letališkega operaterja ali preko drugega komercialnega sistema za obdelavo podatkov, če so ga odobrili carinski organi.
Brez poseganja v člen 842d(2), v primerih iz točk (a) do (f), carinske kontrole upoštevajo posebno naravo položaja.
5. Izstopno skupno deklaracijo, kadar je zahtevana, vloži prevoznik. Vendar takšno deklaracijo vloži imetnik prostorov za začasno hrambo ali imetnik prostorov za hrambo v prosti coni kontrolne vrste I ali katera koli druga oseba, ki lahko predloži blago, kadar je bil prevoznik obveščen in je v okviru pogodbenega dogovora dal svoje soglasje, da oseba iz drugega stavka tega odstavka vloži deklaracijo. Carinski urad izstopa lahko domneva, razen v primeru nasprotnih dokazov, da je prevoznik v okviru pogodbenega dogovora dal svoje soglasje in je bil obveščen o vložitvi te deklaracije.
Glede opredelitve prevoznika se uporablja zadnji pododstavek člena 796d(1).
6. Kadar po vložitvi izstopne skupne deklaracije blago ni več namenjeno za iznos s carinskega območja Skupnosti, se smiselno uporablja člen 796d(4).
Člen 842b
1. Izstopna skupna deklaracija se pripravi z uporabo postopka obdelave podatkov, vsebuje pa podrobnosti, ki jih za take deklaracije določa Priloga 30A. Izpolni se v skladu s pojasnjevalnimi opombami iz navedene priloge.
Izstopno skupno deklaracijo overi oseba, ki jo izdela.
2. Izstopne skupne deklaracije, ki so v skladu s pogoji iz odstavka 1, carinski organi registrirajo takoj po prejetju.
Člen 199(1) se uporablja smiselno.
3. Carinski organi dovolijo vložitev papirne izstopne skupne deklaracije le v naslednjih okoliščinah:
(a) računalniški sistem carinskih organov ne deluje;
(b) elektronska aplikacija osebe, ki vlaga izstopno skupno deklaracijo, ne deluje.
V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, se papirna izstopna skupna deklaracija vloži z uporabo varstvene in varnostne listine, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45i. Kadar pošiljka, za katero je izstopna skupna deklaracija izdelana, vsebuje več kot eno postavko, se varstvena in varnostna listina dopolni s seznamom postavk, ki ustreza vzorcu iz Priloge 45j. Seznam postavk je sestavni del varstvene in varnostne listine.
V primerih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka, lahko carinski organi dovolijo, da se varstvena in varnostna listina zamenja ali dopolni s komercialnimi listinami, če listine, predložene carinskim organom, vsebujejo podatke, ki so določeni za izstopne skupne deklaracije v Prilogi 30A.
4. Carinski organi sporazumno določijo postopek, ki se izvaja v primerih iz točke (a), prvega pododstavka odstavka 3.
5. Uporabo papirne izstopne skupne deklaracije iz točke (b), prvega pododstavka odstavka 3 odobrijo carinski organi.
Papirno izstopno skupno deklaracijo podpiše oseba, ki jo izdela.
Člen 842c
1. V primeru intermodalnega prevoza, ko se blago pretovori z enega prevoznega sredstva na drugo za prevoz izven carinskega območja Skupnosti, rok za vložitev izstopne skupne deklaracije ustreza roku, ki se nanaša na prevozno sredstvo, ki zapušča carinsko območje Skupnosti, kot ga določa člen 842d(1).
2. V primeru kombiniranega prevoza, pri katerem aktivno prevozno sredstvo, ki prečka mejo, zgolj prevaža drugo aktivno prevozno sredstvo, je za vložitev izstopne skupne deklaracije odgovoren upravljavec tega drugega prevoznega sredstva.
Rok za vložitev deklaracije ustreza rokom, ki veljajo za različna aktivna prevozna sredstva, ki prečkajo mejo, določeni v členu 842d(1).
Člen 842d
1. Izstopna skupna deklaracija se vloži pri uradu izstopa v ustreznih rokih, določenih v členu 592b(1).
Člen 592b(2) in (3) ter člen 592c se uporabljata smiselno.
2. Pristojni carinski urad po vložitvi izstopne skupne deklaracije izvede ustrezne kontrole, ki temeljijo na tveganju, predvsem v varstvene in varnostne namene, pred prepustitvijo blaga za iznos iz Skupnosti, in sicer v obdobju, ki ustreza tistemu med rokom za vložitev deklaracije iz člena 592b za določeno vrsto prevoza in tistemu za natovarjanje ali odhod blaga.
Kadar se blago, za katero se v skladu s členom 842a(4) ne zahteva izstopna skupna deklaracija, iznaša s carinskega območja Skupnosti, se analiza tveganja izvede ob predložitvi blaga, če je to potrebno, in na podlagi dokumentacije ali drugih informacij, ki zajemajo blago.
Blago se lahko prepusti za izstop takoj, ko se izvede analiza tveganja.
3. Kadar se ugotovi, da blago, ki je namenjeno za iznos s carinskega območja Skupnosti in za katero se zahteva izstopna skupna deklaracija, ni zajeto s tako deklaracijo, mora oseba, ki dostavi blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga izven carinskega območja Skupnosti, takoj vložiti izstopno skupno deklaracijo.
Če oseba vloži izstopno skupno deklaracijo po preteku rokov iz členov 592b in 592c, to ne prepreči uporabe kazni, ki jih določa nacionalna zakonodaja.
4. Kadar carinski organi na podlagi pregledov, ki so jih izvedli, ne morejo odobriti prepustitve blaga za izstop, pristojni carinski urad obvesti osebo, ki je vložila izstopno skupno deklaracijo, in, kadar je to druga oseba, osebo, ki je odgovorna za prevoz blaga izven carinskega območja Skupnosti, da blago ne bo prepuščeno.
Tako obvestilo se pošlje v razumnem času po končani analizi tveganja za to blago.
Člen 842e
1. Roki iz člena 842d(1) se ne uporabljajo, kadar mednarodni sporazumi med Skupnostjo in tretjimi državami zahtevajo izmenjavo podatkov iz carinske deklaracije v rokih, drugačnih od tistih iz navedenega člena.
2. Rok v nobenem primeru ni krajši od časa, ki je potreben, da se opravi analiza tveganja, preden blago zapusti carinsko območje Skupnosti.
Člen 842f
Kadar blago, za katerega mora biti vložena izstopna skupna deklaracija, po preteku roka 150 dni od datuma vložitve deklaracije ni zapustilo carinskega območja Skupnosti, se šteje, da izstopna skupna deklaracija ni bila vložena.
POGLAVJE 2
Začasni izvoz
Člen 843
1. Ta ►M29 poglavje ◄ določa pogoje, veljavne za blago, ki se giblje od enega kraja na carinskem ozemlju Skupnosti do drugega, ki začasno zapusti to ozemlje, ne glede na to, ali pri tem prečka ozemlje tretje države ali ne, in ki ga je prepovedano odstraniti ali izvoziti s carinskega območja Skupnosti oziroma zanj veljajo omejitve, dajatve ali druge obveznosti pri izvozu glede na ukrep Skupnosti, kolikor ta ukrep to predpisuje in brez poseganja v posebne določbe, ki jih ta ukrep lahko zajema.
Ti pogoji ne veljajo v naslednjih primerih:
— če se ob deklariranju blaga za izvoz s carinskega ozemlja Skupnosti carinskemu uradu, ki opravlja formalnosti, predloži dokaz, da so bili sprejeti upravni ukrepi, ki sproščajo omejitve na blago, da so poravnani vsi zaostali davki in druge dajatve ali da v danih okoliščinah blago sme zapustiti carinskega ozemlja Skupnosti brez nadaljnjih formalnosti, ali
— če se blago prevaža z direktnim poletom brez postanka zunaj carinskega ozemlja Skupnosti ali z redno ladijsko linijo v smislu člena 313a.
▼M32 —————
3. Če se blago:
(a) da v carinski postopek, ki ni tranzitni postopek Skupnosti; ali
(b) giblje, ne da bi se dalo v carinski postopek.
Kontrolni izvod T5 se izdela v skladu s členi od 912a do 912 g. V polje 104 obrazca T5 se vpiše križec v kvadratek „Drugo (opredeli)“ in se doda opomba, navedena v odstavku 2.
Če se blago uvršča pod točko (a) prvega pododstavka, kontrolni izvod T5 izdela carinski urad, na katerem se opravijo formalnosti, potrebne za pošiljanje blaga. Če se blago uvršča v točko (b) prvega pododstavka, se kontrolni izvod T5 skupaj z blagom predloži carinskemu uradu, ki je pristojen za kraj, v katerem blago zapusti carinsko ozemlje Skupnosti.
Ti uradi določijo skrajni rok, do katerega je treba blago predložiti namembnemu carinskemu uradu, in kadar je to potrebno, v carinski dokument, pod katerim se blago prevaža, vpišejo ustrezno opombo iz odstavka 2.
V kontrolnem izvodu T5 je namembni urad bodisi namembni urad za carinski postopek po točki (a) prvega pododstavka, ali če se uporabi točka (b) prvega pododstavka, carinski urad, ki je pristojen za kraj, v katerem je blago ponovno vstopilo na carinsko ozemlje Skupnosti.
4. Odstavek 3 se uporabi tudi za blago, ki se giblje od enega kraja na carinskem ozemlju Skupnosti do drugega prek ozemlja ene ali več držav EFTA, navedenih v členu 309(f), pri ponovnem odpošiljanju iz ene od teh držav.
5. Če ukrep Skupnosti iz odstavka 1 zahteva položitev zavarovanja, se položitev zavarovanja opravi v skladu s členom 912b(2).
6. Če se ob prihodu blaga na namembni urad ne ugotovi takoj skupnostni status blaga ali se zanj ne opravijo takoj carinske formalnosti, ki se zahtevajo za blago, prineseno na carinsko ozemlje Skupnosti, namembni urad sprejme vse ukrepe, predvidene za takšno blago.
7. V okoliščinah iz odstavka 3 namembni urad takoj vrne izvirnik kontrolnega izvoda T5 na naslov iz polja B „Vrniti…“ na obrazcu T5, potem ko so opravljene vse potrebne formalnosti in se vpišejo vsi podatki in zaznamki.
8. Če se blago ne prinese nazaj na carinsko ozemlje Skupnosti, se razume, da je blago iz države članice, v kateri se je dalo v postopek iz odstavka 2 ali je bil zanj izdelan kontrolni izvod T5, neregularno zapustilo carinsko ozemlje Skupnosti.
DEL III
PREDNOSTNE OBRAVNAVE
NASLOV I
VRNJENO BLAGO
Člen 844
1. V skladu s členom 185(2)(b) zakonika je iz plačila uvoznih dajatev izvzeto blago:
— za katero so bile ob njegovem izvozu s carinskega območja Skupnosti izpolnjene izvozne carinske formalnosti zaradi pridobitve nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu, dodeljenih v okviru skupne kmetijske politike,
— ali
— za katero je odobrena druga finančna ugodnost kakor nadomestila ali drugi zneski v okviru skupne kmetijske politike, povezane z obveznostjo izvoza tega blaga,
pod pogojem dokazila, da so bila nadomestila ali drugi izplačani zneski vrnjeni oziroma so pristojni organi uvedli vse potrebne ukrepe, zato da ti zneski niso bili izplačani ali da so bile druge finančne ugodnosti razveljavljene in da:
(i) to blago ni moglo biti dano v potrošnjo v namembni državi zaradi razlogov v zvezi z veljavnimi predpisi v tej državi;
(ii) ga je prejemnik vrnil, ker je pomanjkljivo ali neskladno z določbami pogodbe;
(iii) se blago ponovno uvaža na carinsko območje Skupnosti, ker ga zaradi razlogov, na katere izvoznik ni mogel vplivati, ni bilo mogoče uporabiti za predvidene namene.
2. Za razloge iz odstavka 1(iii) se štejejo naslednji primeri:
(a) blago, ki je vrnjeno na carinsko območje Skupnosti, ker je, preden je bilo dostavljeno prejemniku, bodisi blago bodisi prevozno sredstvo, na katerem je bilo naloženo, utrpelo škodo;
(b) blago, ki je bilo prvotno izvoženo za porabo ali prodajo na trgovskem sejmu ali drugi podobni prireditvi, pa ni bilo porabljeno ali prodano;
(c) blago, ki ni moglo biti dobavljeno prejemniku zaradi njegove dejanske ali pravne nezmožnosti, da bi izpolnil pogodbo, na podlagi katere je bilo blago izvoženo;
(d) blago, ki zaradi naravnih, političnih ali socialnih dogodkov ni moglo biti dostavljeno prejemniku ali mu je bilo dostavljeno po poteku obvezno predpisanega dobavnega roka, predvidenega v pogodbi, na podlagi katere je bil opravljen izvoz blaga;
(e) blago, ki je predmet skupne tržne ureditve za sadje in zelenjavo in se je izvozilo zaradi komisijske prodaje in na trgu namembne tretje države ni bilo prodano.
3. Blago, ki se v okviru skupne kmetijske politike izvozi z izvoznim dovoljenjem ali potrdilom o vnaprejšnji določitvi, je izvzeto uvoznih dajatev samo, če se dokaže, da so bili upoštevani zadevni predpisi Skupnosti.
4. Blago iz odstavka 1 je lahko izvzeto plačila uvoznih dajatev samo, če je prijavljeno za sprostitev v prosti promet na carinskem območju Skupnosti v dvanajstih mesecih po izvedbi izvoznih carinskih formalnosti.
Kadar pa je blago deklarirano za prosti promet po izteku dobe iz prvega pododstavka, lahko carinski organi držav članic ponovnega uvoza dovolijo podaljšanje dobe, kadar to upravičujejo izjemne okoliščine. Kadar carinski organ odobri podaljšanje dobe, pošlje Komisiji podrobne podatke o primeru.
Člen 845
Vrnjeno blago je izvzeto plačila uvoznih dajatev tudi, če predstavlja le del blaga, ki je bilo predhodno izvoženo s carinskega območja Skupnosti.
To velja tudi, če blago sestavljajo deli ali dodatna oprema strojev, instrumentov, aparatov ali drugih izdelkov, ki so bili predhodno izvoženi s carinskega območja Skupnosti.
Člen 846
1. Z odstopanjem od določb člena 186 zakonika je naslednje blago izvzeto od uvoznih dajatev:
(a) blago, ki je bilo po izvozu s carinskega območja Skupnosti predmet le takšnih postopkov, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju, ali ravnanj, ki spremenijo le videz blaga;
(b) blago, ki se je po izvozu s carinskega območja Skupnosti kljub temu, da je bilo predmet drugih postopkov, kakor so tisti, potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju, ali ravnanj, ki spremenijo le videz blaga, izkazalo za pomanjkljivo ali neprimerno za nameravano uporabo, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
— postopki ali ravnanja z blagom so bila opravljena izključno zato, da se blago popravi ali usposobi,
— neprimernost blaga za predvideno uporabo je bila ugotovljena šele po začetku teh postopkov ali ravnanj.
2. Kjer bi postopki ali ravnanja, ki so se lahko opravila za vrnjeno blago v skladu z odstavkom 1(b), povzročili zaračunanje uvoznih dajatev, če bi šlo za blago, dano v postopek pasivnega oplemenitenja, se uporabljajo veljavna pravila o obračunu dajatev za postopek pasivnega oplemenitenja.
Če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo blago predmet potrebnega popravila ali usposobitve zaradi nepredvidljivega dogodka, ki se je zgodil zunaj carinskega območja Skupnosti, pa se izvzetje od plačila uvoznih dajatev lahko dovoli, če vrednost vrnjenega blaga zaradi tega popravila ne presega vrednosti blaga v času njegovega izvoza s carinskega območja Skupnosti.
3. Za izvajanje določb drugega pododstavka odstavka 2:
(a) potrebno popravilo ali usposobitev pomeni kateri koli postopek za odpravo napak v delovanju ali odpravo materialne škode, ki jo je blago utrpelo med zadrževanjem zunaj carinskega območja Skupnosti in brez katerega se blago v normalnih pogojih ne more več uporabljati za predvidene namene;
(b) se šteje, da vrednost vrnjenega blaga po opravljeni operaciji ne presega vrednosti blaga v času njegovega izvoza s carinskega območja Skupnosti, če ta operacija ne presega tistega, kar je nujno potrebno za nadaljnjo uporabo tega blaga pod enakimi pogoji kakor v času izvoza.
Kadar je za popravilo ali usposobitev blaga treba uporabiti rezervne dele, morajo biti le-ti omejeni na tiste, ki so nujno potrebni za uporabo blaga pod enakimi pogoji kakor v času izvoza.
Člen 847
Carinski organi pri izpolnjevanju izvoznih carinskih formalnosti na zahtevo udeleženega izdajo dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za ugotovitev istovetnosti blaga v primeru ponovnega vnosa na carinsko območje Skupnosti.
Člen 848
1. Kot vrnjeno blago se obravnava:
— na eni strani, blago, za katero se poleg deklaracije za sprostitev v prosti promet predloži še:
—(a) izvod izvozne deklaracije, ki so ga izvozniku vrnili carinski organi, ali kopija tega dokumenta, ki so jo ti organi ustrezno potrdili;
(b) ali dokument, predviden v členu 850.
— Če lahko carinski organi carinskega urada ponovnega uvoza na podlagi dokazil, s katerimi razpolagajo ali jih lahko zahtevajo od udeleženega, ugotovijo, da je blago, ki je prijavljeno za sprostitev v prosti promet, blago, ki je bilo prvotno izvoženo s carinskega območja Skupnosti in je v trenutku izvoza izpolnjevalo pogoje, ki so potrebni, da se lahko obravnava kot vrnjeno blago, se predložitve dokumentov iz točk (a) in (b) ne zahteva,
— na drugi strani, blago, ki je zajeto v zvezku ATA, izdanem v Skupnosti.
— To blago se lahko obravnava kot vrnjeno blago v skladu z omejitvami iz člena 185 zakonika, tudi če je rok veljavnosti zvezka ATA že pretekel.
— V vseh primerih se morajo opraviti formalnosti, predvidene v členu 290(2).
2. Določbe prve alinee odstavka 1 se ne uporabljajo za mednarodni promet embalaže, prevoznih sredstev ali določenega blaga, ki je predloženo v poseben carinski postopek, če avtonomni ali pogodbeni predpisi v teh okoliščinah določajo, da carinskih dokumentov ni treba predložiti.
Ne uporabljajo se tudi v primerih, ko se lahko blago za sprostitev v prosti promet prijavi ustno ali na drug način.
3. Carinski organi carinskega urada ponovnega uvoza lahko, če menijo, da je to potrebno, od udeleženega zahtevajo, da predvsem zaradi ugotavljanja istovetnosti vrnjenega blaga predloži dodatna dokazila.
Člen 849
1. Razen dokumentov iz člena 848 je treba k vsaki deklaraciji za sprostitev v prosti promet vrnjenega blaga, pri izvozu katerega bi lahko bile opravljene izvozne carinske formalnosti zaradi odobritve nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu, dodeljenih v okviru skupne kmetijske politike, priložiti potrdilo, ki ga izdajo organi, pristojni za odobritev teh nadomestil ali zneskov v državi članici izvoza. To potrdilo mora vsebovati vse potrebne navedbe, ki carinskemu uradu, pri katerem je blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet, omogoča, da preveri, ali se potrdilo nanaša na to blago.
2. Če ob izvozu blaga niso bile opravljene izvozne carinske formalnosti zaradi odobritve nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu, dodeljenih v okviru skupne kmetijske politike, mora potrdilo vsebovati eno od naslednjih navedb:
— Sin concesión de restituciones u otras cantidades a la exportación;
— Ingen restitutioner eller andre beløb ydet ved udførslen;
— Keine Ausfuhrerstattungen oder sonstige Ausfuhrvergünstigungen;
— Δεν έτυχαν επιδοτήσεων ή άλλων χορηγήσεων κατά την εξαγωγή;
— No refunds or other amounts granted on exportation;
— Sans octroi de restitutions ou autres montants à l'exportation;
— Senza concessione di restituzioni o altri importi all'esportazione;
— Geen restituties of andere bij de uitvoer verleende bedragen;
— Sem concessão de restituicões ou outros montantes na exportação;
— Vietäessä ei myönnetty vientitukea eikä muita määriä/Inga bidrag eller andra belopp har beviljats vid exporten;
— Inga bidrag eller andra belopp har beviljats vid exporten;
— Bez vývozních náhrad nebo jiných částek poskytovaných při vývozu;
— Ekspordil ei makstud toetusi ega muid summasid;
— Bez kompensācijas vai citām summām, kas paredzētas par preču izvešanu;
— Eksportas teisės į grąžinamąsias išmokas arba kitas pinigų sumas nesuteikia;
— Kivitel esetén visszatérítést vagy egyéb kedvezményt nem vettek igénybe;
— L-ebda rifużjoni jew ammonti oħra mogħtija fuq esportazzjoni;
— Nie przyznano dopłat lub innych kwot wynikających z wywozu;
— Brez izvoznih nadomestil ali drugih izvoznih ugodnosti;
— Pri vývoze sa neposkytujú žiadne náhrady alebo iné peňažné čiastky;
— Без възстановявания или други предоставяни суми за или при износ;
— Fără acordarea de restituiri restituții sau alte sume la export;
— Bez izvoznih naknada ili drugih iznosa pri izvozu.
3. Če so bile ob izvozu blaga opravljene izvozne carinske formalnosti zaradi odobritve nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu, dodeljenih v okviru skupne kmetijske politike, mora potrdilo vsebovati eno od naslednjih navedb:
— Restituciones y otras cantidades a la exportación reintegradas por … (cantidad);
— De ved udførslen ydede restitutioner eller andre beløb er tilbagebetalt for … (mængde);
— Ausfuhrerstattungen und sonstige Ausfuhrvergünstigungen für … (Menge) zurückbezahlt;
— Επιδοτήσεις και άλλες χορηγήσεις κατά την εξαγωγή επεστράφησαν για … (ποσότης);
— Refunds and other amounts on exportation repaid for … (quantity);
— Restitutions et autres montants à l'exportation remboursés pour … (quantité);
— Restituzioni e altri importi all'esportazione rimborsati per … (quantità);
— Restituties en andere bedragen bij de uitvoer voor … (hoeveelheid) terugbetaald;
— Restituições e outros montantes na exportação reembolsados para … (quantidade);
—
—
— Vývozní náhrady nebo jiné částky poskytované při vývozu vyplaceny za …(množství);
— Ekspordil makstud toetused ja muud summad tagastatud… (kogus) eest;
— Kompensācijas un citas par preču izvešanu paredzētas summas atmaksātas par … (daudzums);
— Grąžinamosios išmokos ir kitos eksporto atveju mokamos pinigų sumos išmokėtos už … (kiekis);
— Kivitel esetén igénybevett visszatérítés vagy egyéb kedvezmény … (mennyiség) után visszafizetve;
— Rifużjoni jew ammonti oħra fuq esportazzjoni mogħtija lura għal … (kwantita');
— Dopłaty i inne kwoty wynikające z wywozu wypłacono za … (ilość);
— Izvozna nadomestila ali zneski drugih izvoznih ugodnosti povrnjeni za … (količina);
— Náhrady a iné peňažné čiastky pri vývoze vyplatené za … (množstvo);
— Възстановявания и други суми за …(количество), изплатени за износа;
— Restituiri și alte sume rambursate la export pentru … (cantitatea);
— Izvozna naknada ili drugi iznos pri izvozu isplaćeni za … (količina);
ali
— Titulo de pago de restituciones u otras cantidades a la exportación anulado por … (cantidad);
— Ret til udbetaling af restitutioner eller andre beløb ved udførslen er annullerei for … (mængde);
— Auszahlungsanordnung über die Ausfuhrerstattungen und sonstigen Ausfuhrvergünstigungen für … (Menge) ungültig gemacht;
— Αποδεικτικό πληρωμής επιδοτήσεων ή άλλων χορηγήσεων κατά την εξαγωγή ακυρωμένο για … (ποσότης),
— Entitlement to payment of refunds or other amounts on exportation cancelled for … (quantity);
— Titre de paiement des restitutions ou autres montants à l'exportation annulé pour … (quantité);
— Titolo di pagamento delle restituzioni o di altri importi all'esportazione annullato per … (quantità);
— Aanspraak op restituties of andere bedragen bij uitvoer vervallen voor … (hoeveelheid);
— Titulo de pagamento de restituições ou outros montantes na exportação anulado para … (quantidade);
—
— Nárok na vyplacení vývozních náhrad nebo jiných částek poskytovaných při vývozu za …(množství) zanikl;
— Õigus saada toetusi või muid summasid ekspordil on … (kogus) eest kehtetuks tunnistatud;
— Tiesības izmaksāt kompensācijas vai citas summas, kas paredzētas par preču izvešanu, atceltas attiecībā uz … (daudzums);
— Teisė į grąžinamųjų išmokų arba kitų eksporto atveju mokamų pinigų sumų mokėjimą už … (kiekis) panaikinta;
— Kivitel esetén … igénybevett visszatérítésre vagy egyéb kedvezményre való jogosultság … (mennyiség) után megszűnt;
— Mhux intitolati għal ħlas ta' rifużjoni jew ammonti oħra fuq l-esportazzjoni għal … (kwantita');
— Uprawnienie do otrzymania dopłat lub innych kwot wynikających z wywozu anulowano dla … (ilość);
— Upravičenost do izplačila izvoznih nadomestil ali zneskov drugih izvoznih ugodnosti razveljavljena za … (količina);
— Nárok na vyplatenie náhrad alebo iných peňažných čiastok pri vývoze za…(množstvo) zanikol;
— Право за плащане на възстановявания или други суми за износа е отменено за … (количество);
— Dreptul la plata restituirilor sau a altor sume la export a fost anulat pentru … (cantitatea);
— Pravo na izvoznu naknadu ili drugi iznos pri izvozu poništeno za … (količina);
glede na to, ali so pristojni organi že plačali oziroma niso plačali teh nadomestil ali drugih zneskov ob izvozu.
4. V primerih iz pododstavka (b) prve alinee člena 848(1) se izda potrdilo iz odstavka 1 na listu INF 3 iz člena 850.
5. Če lahko carinski organi carinskega urada, kjer je blago predloženo za sprostitev v prosti promet, na podlagi sredstev, s katerimi razpolagajo, zagotovijo, da ni bilo in naknadno ne bo odobreno nobeno nadomestilo ali drug znesek ob izvozu, dodeljen v okviru skupne kmetijske politike, potrdila iz odstavka 1 ni treba predložiti.
Člen 850
Informativni list INF 3 se izda v izvirniku in dveh kopijah na obrazcih, ki ustrezajo vzorcem iz Priloge 110.
Člen 851
1. Ob upoštevanju določb odstavka 3 carinski organi carinskega urada izvoza na zahtevo izvoznika izdajo informativni list INF 3 ob izpolnitvi izvoznih formalnosti za blago, na katero se nanaša, če ta izvoznik izjavi, da se bo to blago verjetno vrnilo prek drugega carinskega urada in ne prek carinskega urada izvoza.
2. Informativni list INF 3 lahko carinski organi carinskega urada izvoza na zahtevo izvoznika izdajo tudi po izpolnitvi izvoznih formalnosti za blago, na katero se nanaša, če lahko ti organi na podlagi informacij, s katerimi razpolagajo, ugotovijo, da navedbe v zahtevku izvoznika ustrezajo izvoženemu blagu.
3. Za blago iz člena 849(1) se lahko informativni list INF 3 izda samo po izpolnitvi zadevnih izvoznih carinskih formalnosti in ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2.
Izdaja je možna pod pogojem, da:
(a) so carinski organi polje B predhodno izpolnili in potrdili;
(b) so carinski organi polje A predhodno izpolnili in potrdili, če je predvideno, da se morajo zadevne informacije v tem polju zagotoviti.
Člen 852
1. Informativni list INF 3 vsebuje vse navedbe, ki so jih pridobili carinski organi zaradi ugotavljanja istovetnosti izvoženega blaga.
2. Če se lahko predvidi, da se bo izvoženo blago na carinsko območje Skupnosti uvozilo prek več carinskih uradov in ne prek carinskega urada izvoza, lahko izvoznik zahteva izdajo več informativnih listov INF 3, ki zajemajo celotno količino izvoženega blaga.
Prav tako lahko izvoznik od carinskih organov, ki so izdali list INF 3, zahteva, da se ta nadomesti z več informativnimi listi INF 3, ki zajemajo celotno količino blaga, vsebovanega v prvotno izdanem informativnem listu INF 3.
Izvoznik lahko tudi zahteva izdajo informativnega lista INF 3 za samo del izvoženega blaga.
Člen 853
Izvirnik in kopija lista INF 3 se vrneta izvozniku zaradi predložitve na carinskem uradu ponovnega uvoza. Drugo kopijo carinski organi, ki so jo izdali, uvrstijo v svoj arhiv.
Člen 854
Carinski urad ponovnega uvoza na izvirniku in kopiji informativnega lista INF 3 označi količino vrnjenega blaga, izvzetega od uvoznih dajatev, shrani izvirnik in pošlje carinskim organom, ki so ga izdali, kopijo tega dokumenta, opremljeno s številko in datumom deklaracije za sprostitev v prosti promet.
Ti carinski organi primerjajo prejeto kopijo s kopijo, ki jo imajo, in jo shranijo v svojih arhivih.
Člen 855
V primeru kraje, izgube ali uničenja izvirnika informativnega lista INF 3 lahko udeleženi carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik. Ti prošnji ugodijo, če to opravičujejo okoliščine. Tako izdani dvojnik mora vsebovati enega od naslednjih zaznamkov:
— DUPLICADO,
— DUPLIKAT,
— DUPLIKAT,
— ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ,
— DUPLICATE,
— DUPLICATA,
— DUPLICATO,
— DUPLICAAT,
— SEGUNDA VIA,
— KAKSOISKAPPALE/DUPLIKAT,
— DUPLIKAT,
— DUPLIKÁT,
— DUPLIKAAT,
— DUBLIKĀTS,
— DUBLIKATAS,
— MÁSODLAT,
— DUPLIKAT,
— DUPLIKAT,
— DVOJNIK,
— DUPLIKÁT,
— ДУБЛИКАТ,
— DUPLICAT,
— DUPLIKAT.
Carinski organi na svoji kopiji informativnega lista INF 3 zabeležijo izdajo dvojnika.
Člen 856
1. Carinski organi carinskega urada izvoza posredujejo organom carinskega urada ponovnega uvoza na njihovo zahtevo vse razpoložljive podatke, zato da lahko ti ugotovijo, ali to blago izpolnjuje zahtevane pogoje za upravičenost do uporabe določb tega dela.
2. Informativni list INF 3 se lahko uporabi za zahtevo in posredovanje podatkov iz odstavka 1.
NASLOV II
IZDELKI POMORSKEGA RIBIŠTVA IN DRUGI IZDELKI IZ OZEMELJSKIH VODA TRETJE DRŽAVE Z RIBIŠKIMI PLOVILI SKUPNOSTI
Člen 856a
1. Za oprostitev uvoznih dajatev za izdelke iz člena 188 zakonika je treba predložiti potrdilo, ki podpira deklaracijo za sprostitev v prosti promet s temi izdelki.
2. Za izdelke, ki bodo sproščeni v prosti promet v Skupnosti v situacijah iz členov 329(a) do (d), izpolni poveljnik plovila Skupnosti s takim ulovom razdelke 3, 4 in 5, po potrebi pa tudi razdelek 9 potrdila. Če je bil ulov predelan na ladji, izpolni kapitan plovila tudi razdelke 6, 7 in 8.
Ustrezni razdelki na potrdilu se izpolnijo v skladu s členi 330, 331 in 332.
Kadar je deklaracija izdelana za sprostitev v prosti promet s temi izdelki, izpolni deklarant razdelka 1 in 2 potrdila.
3. Potrdilo mora ustrezati modelu iz Priloge 110a in biti sestavljeno v skladu z odstavkom 2.
4. Kadar so izdelki deklarirani za sprostitev v prosti promet v pristanišču, v katerem so bili raztovorjeni iz ribiškega plovila Skupnosti, ki je ulovilo ribe, smiselno velja odstopanje od člena 326(2).
5. Za namene odstavkov 1 do 4 se opredeli pomen „ribiškega plovila Skupnosti“ in „plovila Skupnosti za predelavo rib“, kakor je opredeljen v členu 325(1), medtem ko pomenijo „izdelki“ pri sklicevanju na te določbe izdelke in blago iz členov 326 do 332.
6. Da bi uprave držav članic zagotovile upoštevanje odstavkov 1 do 5, si pri preverjanju verodostojnosti potrdil in točnosti podatkov v njih medsebojno pomagajo.
DEL IV
CARINSKI DOLG
NASLOV I
ZAVAROVANJE
Člen 857
1. Vrste zavarovanja, razen gotovinskega zavarovanja ali poroštva v skladu s členi 193, 194 in 195 zakonika, pa tudi gotovinsko zavarovanje ali prepustitev vrednostnih papirjev, ki ju lahko dovolijo države članice, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz člena 194(1), so naslednji:
(a) sklenitev hipoteke, zemljiškega dolga, zastavne pravice s pravico izkoriščanja nepremičnine ali druge podobne pravice na nepremičnini;
(b) odstop terjatev, sklenitev zastave blaga s prepustitvijo posesti ali brez nje, sklenitev zastave vrednostnih papirjev ali terjatev, predvsem hranilne knjižice ali vpisa v glavno knjigo javnega dolga države;
(c) tretja oseba, ki jo v ta namen priznajo carinski organi, prevzame skupne pogodbene obveznosti za poln znesek carinskega dolga, predvsem predložitev menice, katere plačilo zagotovi;
(d) gotovinsko ali podobno zavarovanje v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri se zavarovanje sklene;
(e) udeležba v splošnem sistemu zavarovanja, ki ga upravljajo carinski organi, s plačilom prispevka.
2. Primere in pogoje za uporabo načinov zavarovanja iz odstavka 1 določijo carinski organi.
Člen 858
Sklenitev gotovinskega zavarovanja carinski organi ne obrestujejo.
NASLOV II
NASTANEK DOLGA
POGLAVJE I
Napake, ki so ostale brez bistvenih posledic za izvajanje začasne hrambe ali carinskega postopka
Člen 859
Za napake, ki so ostale brez bistvenih posledic za pravilno izvajanje začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka iz člena 204(1) zakonika, se štejejo naslednje napake, pod pogojem, da:
— ne predstavljajo poskusa odstranitve blaga izpod carinskega nadzora,
— da ne vključujejo očitne malomarnosti udeleženega,
— da so naknadno izpolnjene vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga:
—1. prekoračitev roka, v katerem mora biti za blago dodeljena ena izmed predvidenih carinsko dovoljenih rab ali uporab v okviru začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka, kjer bi se podaljšanje roka lahko odobrilo, če bi bil zahtevek vložen pravočasno;
2. pri blagu, danem v tranzitni postopek, neizpolnitev ene od obveznosti, ki izhajajo iz uporabe tega postopka, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) blago, dano v postopek, je bilo namembnemu uradu predloženo dejansko nespremenjeno;
(b) namembni urad je lahko zagotovil, da je bila ob koncu tranzitnega postopka za blago določena carinsko dovoljena raba ali uporaba blaga ali skladiščenje v začasnem skladišču;
(c) če rok iz člena 356 ni bil upoštevan in se ne uporablja odstavek 3 navedenega člena, blago pa je bilo vseeno predloženo namembnemu uradu v razumnem času.
3. če gre za blago, dano v začasno hrambo ali v postopek carinskega skladiščenja, ravnanja z blagom brez predhodnega dovoljenja carinskih organov, pri čemer bi bila opravljena ravnanja dovoljena, če bi bil vložen zahtevek;
4. če gre za blago, ki je v postopku začasnega uvoza, uporaba tega blaga v nasprotju s pogoji, ki so določeni v dovoljenju, pri čemer bi bila takšna uporaba v enakem postopku lahko odobrena, če bi bil za to vložen zahtevek;
5. če gre za blago, dano v začasno hrambo ali v carinski postopek, nedovoljena premestitev tega blaga, če se lahko to blago predloži carinskim organom na njihovo zahtevo;
6. pri blagu, ki se začasno skladišči ali je vneseno v carinski postopek, odstranitev blaga s carinskega območja Skupnosti ali uvedba v prosto cono kontrolne vrste I v pomenu iz člena 799 ali v prosto skladišče brez izvedbe potrebnih formalnosti;
7. pri blagu ali proizvodih, fizično prenesenih po členih 296, 297 ali 511, neizpolnitev enega od pogojev, pod katerimi poteka prenos, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) oseba lahko zadovoljivo dokaže carinskim organom, da so blago ali proizvodi prispeli v določene poslovne prostore ali namembni kraj in da so bili ob prenosu na podlagi členov 296, 297, 512(2) ali 513 blago ali proizvodi pravilno zavedeni v določenih poslovnih prostorih ali namembnem kraju, če navedeni členi zahtevajo tak vpis v evidenco;
(b) če rok, določen v dovoljenju, ni bil upoštevan, blago pa je kljub temu prispelo v določene poslovne prostore ali namembni kraj v razumnem času.
8. pri blagu, ki je lahko po sprostitvi v prosti promet v celoti ali deloma oproščeno uvoznih dajatev, skladno s členom 145 zakonika, obstoj ene od okoliščin iz člena 204(1)(a) ali (b) zakonika, ko je zadevno blago začasno skladiščeno ali v drugem carinskem postopku pred sprostitvijo v prosti promet;
9. v okviru aktivnega oplemenitenja in predelave pod carinskim nadzorom prekoračenje roka za predložitev obračuna zaključka pod pogojem, da bi se rok podaljšal, če bi zahtevali podaljšanje pravočasno;
10. prekoračenje roka za začasno odstranitev iz carinskega skladišča pod pogojem, da bi se rok podaljšal, če bi zahtevali podaljšanje pravočasno.
Člen 860
Carinski organi štejejo, da je nastal carinski dolg v skladu s členom 204(1) zakonika, razen če oseba, ki bi lahko bila carinski dolžnik, dokaže, da so izpolnjeni pogoji iz člena 859.
Člen 861
Dejstvo, da zaradi napak iz člena 859 ne nastane carinski dolg, ne vpliva na uporabo veljavnih kazensko pravnih določb ali določb o preklicu dovoljenj, izdanih v okviru zadevnega carinskega postopka.
POGLAVJE 2
Naravne izgube
Člen 862
1. Za uporabo člena 206 zakonika carinski organi na zahtevo udeleženega upoštevajo manjkajoče količine blaga vedno, ko je iz njegovih dokazil razvidno, da je ugotovljeni primanjkljaj izključno posledica narave zadevnega blaga in ne njegove malomarnosti ali goljufivega ravnanja.
2. Za malomarnost ali goljufivo ravnanje se šteje predvsem vsako nespoštovanje predpisov glede prevoza, skladiščenja, ravnanja z blagom, njegove obdelave in predelave, ki jih določijo carinski organi ali izhajajo iz običajne prakse za zadevno blago.
Člen 863
Carinski organi lahko opustijo obveznost udeleženca predložitve dokazila, da je blago nepovratno izgubljeno zaradi svoje narave, če se prepričajo, da ne obstoji druga razlaga za izgubo.
Člen 864
Nacionalne določbe, ki so v veljavi v državah članicah in se nanašajo na običajne stopnje za nepovratno izgubo zaradi same narave blaga, se lahko uporabljajo, če udeleženi ne predloži dokazila, da je bila dejanska izguba večja, kakor je tista, izračunana z uporabo ustrezne pavšalne stopnje za zadevno blago.
POGLAVJE 3
Blago v posebnih razmerah
Člen 865
Za odstranitev blaga izpod carinskega nadzora v skladu s členom 203(1) zakonika se šteje vložitev carinske deklaracije za to blago ali vsako drugo dejanje z enakimi pravnimi učinki, pa tudi predložitev dokumenta v potrditev pristojnim organom, če imajo ta ravnanja za posledico, da se blagu napačno prizna carinski status skupnostnega blaga.
Vendar se pri letalskih družbah, ki imajo dovoljenje za uporabo poenostavljenega tranzitnega postopka z elektronskim manifestom, blago ne bo štelo za umaknjeno iz carinskega nadzora, če ga na pobudo ali za račun zadevne osebe obravnavajo skladno z njegovim statusom kot blago, ki ni iz Skupnosti, preden carinski organi ugotovijo njegov neregularni status, in če ravnanje osebe, ki jo to zadeva, ne kaže na goljufivo delovanje.
Člen 865a
Kadar je bila vstopna skupna deklaracija spremenjena in ravnanje zadevne osebe ne kaže na goljufivo delovanje, ne nastane carinski dolg na podlagi člena 202 zakonika zaradi nezakonitega vnosa blaga, ki pred spremembo deklaracije ni bilo pravilno prijavljeno.
Člen 866
Če je ob uvozu nastal carinski dolg v skladu z določbami členov 202, 203, 204 ali 205 zakonika in so bile uvozne dajatve plačane, se zadevno blago brez poseganja v upoštevanje predpisov o prepovedih ali omejitvah, ki se po potrebi uporabljajo za zadevno blago, šteje za skupnostno blago, ne da bi bilo treba vložiti carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet.
Člen 867
Zaseg blaga v skladu s členom 233(c) in (d) zakonika ne spremeni carinskega statusa tega blaga.
Člen 867a
1. Za neskupnostno blago, ki je bilo prepuščeno državni blagajni ali zaseženo oziroma zaplenjeno, velja, da se je začel postopek carinskega skladiščenja.
2. Blago iz odstavka 1 lahko carinski organi prodajo samo pod pogojem, da kupec takoj opravi formalnosti, s katerimi blago pridobi carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.
Kadar je prodaja izvedena po ceni, ki vključuje uvozne dajatve, velja, da je prodaja enakovredna sprostitvi v prosti promet, carinski organi sami pa izračunajo dajatve in jih vknjižijo.
V teh primerih se prodaja izvaja v skladu s postopki, veljavnimi v državah članicah.
3. Kadar se administracija odloči, da bo blago iz odstavka 1 obravnavala drugače kakor s prodajo, takoj opravi formalnosti za dodelitev ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab, predpisanih v členu 4(15)(a), (b), (c) in (d) zakonika.
NASLOV III
IZTERJAVA ZNESKA CARINSKEGA DOLGA
Člen 868
Države članice lahko opustijo vknjiženje zneskov, nižjih od 10 ekujev.
Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev se ne opravi, če znesek, ki bi se moral izterjati, znaša manj kakor deset ekujev.
Člen 869
Carinski organi sami odločijo, da ne bodo naknadno vknjižili nepobranih dajatev:
(a) če se je uporabila preferencialna tarifna obravnava v okviru tarifne kvote, tarifnega plafona ali drugega postopka, medtem ko je bila upravičenost do te obravnave v trenutku prejema carinske deklaracije odpravljena in do sprostitve tega blaga to ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti ali, kadar se tam ne objavi, o tem ni bila ustrezno obveščena zadevna država članica in je oseba, odgovorna za plačilo, ravnala v dobri veri in upoštevala vse določbe o carinski deklaraciji, predvidene v veljavni zakonodaji;
(b) v tistih primerih, za katere menijo, da so izpolnjeni pogoji po členu 220(2)(b) Zakonika, razen v primerih,ko je treba dokumentacijo predložiti Komisiji v skladu s členom 871. Kadar pa se uporablja člen 871(2), druga alinea, carinski organi ne morejo sprejeti odločitve, s katero bi se odpovedali vknjiževanju zadevnih dajatev do konca postopka, ki se je začel v skladu s členoma od 871 do 876;
▼M23 —————
Če se predloži zahtevek za povrnitev ali opustitev po členu 236 Zakonika v povezavi s členom 220(2)(b) Zakonika, se smiselno uporabijo pododstavek (b) prvega odstavka tega člena in členi od 871 do 876.
Za namene uporabe zgoraj navedenih odstavkov si države članice druga drugi nudijo vzajemno pomoč, zlasti kadar gre za napako, ki so jo zagrešili carinski organi neke druge države članice, ki ni zadolžena za sprejetje odločitve.
Člen 870
1. Vsaka država članica mora Komisiji dati na voljo seznam primerov, v katerih so se uporabljale naslednje določbe:
— člen 869(a),
— člen 236 Zakonika v povezavi s členom 220(2)(b) Zakonika, kjer se po odstavku 2 ne zahteva sporočilo,
— člen 869(b), kjer se po odstavku 2 ne zahteva sporočilo.
2. Vsaka država članica mora Komisiji sporočiti seznam primerov, v katerih je vsota, ki je zadevni subjekt ni nabral iz naslova enega ali več uvoznih ali izvoznih poslov zaradi posledice ene same napake, večja od 50 000 EUR, in v katerih so se uporabljale določbe člena 236 Zakonika v povezavi s členom 220(2)(b) Zakonika ali člena 869(b), poleg tega pa mora priložiti kratek povzetek vsakega posameznega primera. To sporočilo mora poslati v prvem ali tretjem četrtletju vsakega leta za vse primere, v katerih je bilo odločeno, da se nepobrane dajatve ne vknjižijo v obračun za preteklo polletje.
Člen 871
1. Carinski organ mora primer posredovati Komisiji, da se uredi v skladu s postopkom, določenim v členih od 872 do 876, če meni, da so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 220(2)(b) Zakonika in če:
— meni, da je Komisija storila napako v smislu člena 220(2)(b) Zakonika,
— če so okoliščine primera povezane z ugotovitvami preiskave, ki jo je Skupnost opravila na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ( 21 ) ali na podlagi druge zakonodaje Skupnosti oziroma drugega sporazuma, ki ga je Skupnost sklenila z državo ali skupino držav, v katerih je predvideno, da Skupnost izvaja tovrstne preiskave, ali
— če je znesek, ki ni bil pobran od zadevnega subjekta iz naslova ene ali več uvozne ali izvozne operacije zaradi posledice ene same napake, večje od 500 000 EUR ali več.
2. Vendar se primeri, navedeni v odstavku 1 ne posredujejo takrat, kadar:
— je Komisija že sprejela odločitev v skladu s postopkom, predvidenim v členih od 872 do 876 o primeru s primerljivo podlago dejstev in zakonodajo,
— Komisija že proučuje nek primer, ki je primerljiv glede na dejstva in zakonodajo.
3. Dokumentacija, predložena Komisiji, mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za celostno obravnavo. V njej morajo biti navedene podrobne informacije o ravnanju zadevnega subjekta in zlasti o njegovih poklicnih izkušnjah, zanesljivosti in pridnosti. To oceno morajo spremljati vsi podatki, iz katerih je moč razbrati, da je subjekt ravnal v dobri veri. Dokumentacija mora prav tako vsebovati izjavo, ki jo podpiše vlagatelj za povrnitev dajatev ali opustitev, s katero potrjuje, da je dokumentacijo prebral in navede, da bodisi nima ničesar dodati, ali pa navede vse tiste podatke, za katere meni, da jih je treba vključiti.
4. Takoj, ko Komisija prejme dokumentacijo, mora o tem obvestiti zadevno državo članico.
5. Če se ugotovi, da podatki, ki jih je predložila država članica, ne zadostujejo za sprejetje odločitve o zadevnem primeru na podlagi celovitega poznavanja dejstev, lahko Komisija zahteva predložitev dodatnih informacij.
6. Če pride do ene od naslednjih situacij, mora Komisija carinskemu organu vrniti dokumentacijo. Šteje se, da se postopek, naveden v členih od 872 do 876, nikoli ni začel:
— če je iz dokumentacije razvidno, da sta carinski organ, ki je posredoval dokumentacijo in oseba, ki je podpisala izjavo, navedeno v odstavku 3, drugače opisala dejstva,
— če je dokumentacija očitno nepopolna, saj ne vsebuje ničesar, kar bi utemeljilo potrebo, da jo Komisija obravnava,
— če na podlagi odstavkov 1 in 2 dokumentacije ne bi smeli posredovati,
— če carinski dolg ni bil ugotovljen,
— če je carinski organ Komisiji posredoval nove informacije v zvezi z dokumentacijo, ki so take narave, da lahko bistveno spremenijo njeno videnje dejstev ali če je carinski organ Komisiji posredoval pravno oceno medtem, ko je preučevala dokumentacijo.
Člen 872
Komisija mora državi članici poslati kopijo dokumentacije, navedene v členu 871(3) v roku 15 dni od dne, ko je to dokumentacijo prejela.
Obravnava zadevnega primera se kakor hitro je mogoče vključi v dnevni red sestanka skupine ekspertov, predvidene v členu 873.
Člen 872a
Če namerava Komisija kadarkoli v postopku iz členov 872 in 873 sprejeti odločbo, ki je za osebo, ki jo predstavljeni primer zadeva, neugodna, sporoči tej osebi svoje ugovore pisno skupaj z vsemi dokumenti, na katerih ti ugovori temeljijo. Oseba, ki jo primer, vročen Komisiji, zadeva, izrazi svoje stališče pisno v enem mesecu po datumu, ko so bili ugovori poslani. Če svojega stališča ne da v tem roku, velja, da se je odpovedala pravici do izražanja stališča.
Člen 873
Po posvetovanju s skupino strokovnjakov, ki jo sestavljajo predstavniki vseh držav članic, ki se sestanejo v okviru Odbora, da bi obravnavali zadevni primer, se mora Komisija odločiti, ali so obravnavane okoliščine takšne, da zadevnih dajatev ni treba vknjižiti.
To odločitev je treba sprejeti v devetih mesecih od datuma, ko je Komisija prejela dokumentacijo, navedeno v členu 871(3). Če pa dokumentacija ne vsebuje izjave ali podrobne ocene ravnanja subjekta, kot je navedeno v členu 871(3), se devet mesecev šteje šele od datuma, ko je Komisija te dokumente prejela. Komisija o tem uradno obvesti carinski organ in zadevno osebo.
Če se Komisiji zdi potrebno državo članico prositi za dodatno informacijo, da bi lahko sprejela odločitev, se devet mesecev podaljša na obdobje, ki ustreza datumu od takrat, ko je Komisija poslala zahtevo za dodatne informacije in datumom, ko je te informacije prejela. Komisija mora o podaljšanju postopka uradno obvestiti zadevno osebo.
Če Komisija sama vodi preiskavo z namenom, da bi sprejela odločitev, se devet mesečno obdobje podaljša s časom, ki je potreben za dokončanje preiskave. Takšno podaljšanje se ne sme raztegniti na več kot devet mesecev. Komisija uradno obvesti carinski organ in zadevno osebo o datumih, kdaj so se preiskave začele in kdaj so se zaključile.
Če je Komisija zadevno osebo uradno obvestila o svojih ugovorih v skladu s členom 872a, se devet-mesečno obdobje podaljša za en mesec.
Člen 874
Zadevno državo članico je treba čimprej uradno obvestiti o odločitvi, navedeni v členu 873, v vsakem primeru pa v enem mesecu od izteka obdobja, navedenega v naveden členu.
Komisija uradno obvesti države članice o odločitvah, ki jih je sprejela kot pomoč carinskim organom, da sprejmejo odločitve v situacijah, kjer gre za primerljiva vprašanja dejstev in zakonodaje.
Člen 875
Če je bilo z odločitvijo, navedeno v členu 873, ugotovljeno, da so obravnavane okoliščine takšne, da zadevnih dajatev ni treba vknjižiti, lahko Komisija opredeli pogoje, pod katerimi se lahko države članice odpovejo naknadni vknjižbi v primerih, ko gre za primerljiva vprašanja dejstev in zakonodaje.
Člen 876
Če Komisija ni odločila v roku iz člena 873 ali o tem ni obvestila zadevne države članice v roku iz člena 874, carinski organi zadevne države članice ne opravijo naknadnega vknjiženja zadevnih dajatev.
Člen 876a
1. Carinski organi začasno odložijo dolžnikovo obveznost plačila dajatev dokler ne sprejmejo odločitve o zahtevi, pod pogojem, da se da zavarovanje v višini zneska teh dajatev, če blago ni več pod carinskim nadzorom, in da:
(a) je v primerih, ko je vložena zahteva za razveljavitev deklaracije, verjetno, da bo ta zahteva izpolnjena;
(b) v primerih, ko je vložena zahteva za odpust po členu 236 v povezavi s členom 220(2)(b) Zakonika ali po členu 238 ali členu 239, carinski organi menijo, da se lahko pogoji iz zadevne določbe štejejo za izpolnjene;
(c) je bila v drugih primerih, razen tistih iz (b), vložena zahteva za odpust po členu 236 Zakonika in da so bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka člena 244 Zakonika.
Zavarovanja ni treba zahtevati, če bi taka zahteva zaradi razmer, v katerih je dolžnik, povzročila resne gospodarske ali socialne težave.
2. V primerih, ko je blago v eni od vrst okoliščin iz druge alinee člena 233(c) ali člena 233(d) Zakonika odvzeto, carinski organi začasno odložijo dolžnikovo obveznost plačila dajatev, če menijo, da se pogoji za odvzem lahko štejejo za izpolnjene.
3. Kadar nastane carinski dolg po členu 203 zakonika, carinski organi odložijo obveznost osebe iz četrte alinee odstavka 3 tega člena, da plača dajatve, kadar je ugotovljen vsaj še en dolžnik in mu je v skladu s členom 221 zakonika sporočen znesek dajatev.
Odlog je mogoče odobriti samo pod pogojem, da oseba iz četrte alinee člena 203(3) zakonika ni zajeta še v kateri od drugih alinej navedenega odstavka in ni očitno malomarna pri izpolnjevanju svojih obveznosti.
Odlog se časovno omeji na eno leto. Vseeno pa carinski organi ta rok lahko podaljšajo zaradi primerno utemeljenih razlogov.
Odlog je pogojen z veljavnim zavarovanjem, ki ga vloži oseba, v korist katere je odlog odobren, v višini zadevnih dajatev, razen kadar tako zavarovanje, ki zajema celoten znesek zadevnih dajatev, že obstaja in garant še ni oproščen svojih obveznosti. Takega zavarovanja ni treba zahtevati, če bi taka zahteva zaradi dolžnikovih okoliščin po vsej verjetnosti povzročila resne gospodarske ali socialne težave.
NASLOV IV
POVRAČILO ALI ODPUST UVOZNIH ALI IZVOZNIH DAJATEV
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 877
1. Posamezni izrazi, uporabljeni v tem naslovu, imajo naslednji pomen:
(a) carinski urad vknjižbe: carinski urad, kjer so se vknjižile uvozne ali izvozne dajatve, za katere se zaprosi povračilo ali odpust;
(b) carinski organ odločanja: carinski organ, ki je pooblaščen za odločanje o zahtevku za povračilo ali odpust uvoznih ali izvoznih dajatev, v državi članici, kjer so se zadevne dajatve vknjižile;
(c) nadzorni carinski urad: carinski urad, v pristojnosti katerega je blago, za katero se zaprosi povračilo ali odpust vknjiženih uvoznih ali izvoznih dajatev in ki opravi določene kontrole v zvezi z oceno zahtevka;
(d) carinski urad izvajanja: carinski urad, ki sprejme potrebne ukrepe, zato da zagotovi pravilno izvajanje odločbe o povračilu ali odpustu uvoznih ali izvoznih dajatev.
2. Isti carinski urad lahko opravlja vse ali del nalog carinskega urada vknjižbe, carinskega urada odločanja, nadzornega carinskega urada in carinskega urada izvajanja.
POGLAVJE 2
Izvedbene določbe za člene 236 do 239 zakonika
Oddelek 1
Zahtevek
Člen 878
1. Zahtevek za povračilo ali odpust uvoznih ali izvoznih dajatev, v nadaljevanju „zahtevek za povračilo ali odpust“, vloži oseba, ki je plačala ali mora plačati te dajatve, oziroma osebe, ki so prevzele njene pravice in obveznosti.
Zahtevek za povračilo ali odpust lahko vloži tudi zastopnik osebe iz prvega odstavka.
2. Brez poseganja v člen 882 se zahtevek za povračilo ali odpust predloži v izvirniku in kopiji na obrazcu, ki ustreza vzorcu in določbam iz Priloge 111.
Zahtevek za povračilo ali odpust pa se lahko vloži na pobudo osebe ali oseb iz odstavka 1 tudi na drugem obrazcu, če vsebuje podatke, ki so navedeni v tej prilogi.
Člen 879
1. Zahtevek za povračilo ali odpust, ki ga spremljajo vsi dokumenti iz člena 6(1) zakonika, se mora vložiti pri carinskem uradu vknjižbe, razen če carinski organi v ta namen ne določijo drugega urada in ga zadolžijo, da zahtevek takoj po prejemu posreduje organu odločanja, razen če ni bil sam določen za organ odločanja.
2. Carinski urad iz odstavka 1 potrdi prejem zahtevka na izvirniku in kopiji. Kopija se vrne vložniku.
V primeru uporabe drugega pododstavka člena 878(2) ta carinski urad vložniku pisno potrdi prejem zahtevka.
Člen 880
Zahtevku, ki se nanaša na blago, za katero je bilo ob vložitvi zadevne carinske deklaracije predloženo uvozno ali izvozno potrdilo ali potrdilo o vnaprejši določitvi, je treba brez poseganja v posebne predpise, sprejete na tem področju v okviru skupne kmetijske politike, priložiti tudi potrditev organov, ki so pristojni za izdajanje teh potrdil, iz katerega je razvidno, da so bili sprejeti potrebni ukrepi za odpravo učinkov izdaje teh potrdil.
Vendar se ta potrditev ne zahteva:
— če je carinski organ, pri katerem se vloži zahtevek, isti kakor organ, ki je izdal zadevno potrdilo,
— ali če se predložitev zahtevka utemeljuje z vsebinsko napako, ki ne vpliva na dodelitev zadevnih potrdil.
Člen 881
1. Carinski urad iz člena 879 lahko sprejme zahtevek, ki ne vsebuje vseh navedb, predvidenih v obrazcu iz člena 878(2). Vendar mora vsebovati vsaj navedbe, predvidene v poljih št. 1 do 3 in polju št. 7.
2. V primeru uporabe odstavka 1 ta carinski urad določi rok za predložitev manjkajočih navedb in/ali dokumentov.
3. Če se rok, ki ga določi carinski urad v skladu z odstavkom 2, ne spoštuje, se šteje, da je zahtevek umaknjen.
Vložnik je o tem nemudoma obveščen.
Člen 882
1. Za vrnjeno blago, za katero so se ob njegovem izvozu s carinskega območja Skupnosti pobrale izvozne dajatve, se povračilo ali odpust teh dajatev pogojuje s predložitvijo zahtevka carinskim organom, skupaj z:
(a) dokumentom, ki se izda kot dokazilo za plačilo zneskov, če so bili ti že pobrani;
(b) izvirnikom ali ustrezno kopijo deklaracije o sprostitvi v prosti promet zadevnega vrnjenega blaga, ki jo potrdi carinski urad ponovnega uvoza.
Ta dokument mora vsebovati eno od naslednjih navedb urada ponovnega uvoza:
— Mercancías de retorno en aplicación de la letra b) del apartado 2 del artículo 185 del Código
— Returvarer i henhold til kodeksens artikel 185, stk. 2, litra b)
— Rückwaren gemäß Artikel 185 Absatz 2 Buchstabe b) des Zollkodex
— Εμπορεύματα επανεισαγόμενα κατ' εφαρμογή του άρθρου 185 παράγραφος 2 στοιχείο β) του κώδικα
— Goods admitted as returned goods under Article 185 (2) (b) of the Code
— Marchandises en retour en application de l'article 185 paragraphe 2 point b) du code
— Merci in reintroduzione in applicazione dell'articolo 185, paragrafo 2, lettera b) del codice
— Goederen die met toepassing van artikel 185, lid 2, onder b), van het Wetboek kunnen worden toegelaten als terugkerende goederen
— Mercadorias de retorno por aplicação da alínea b) do n.o 2 do artigo 185.o do código;
— Yhteisön tullikoodeksin 185 artiklan 2 kohdan b alakohdan mukaista palautustavaraa/Returvaror enligt artikel 185.2 b) i gemenskapens tullkodex
— Returvaror enligt artikel 185.2 b i gemenskapens tullkodex;
— Vrácené zboží podle čl. 185 odst. 2 písm. b) kodexu
— Seadustiku artikli 185(2)(b) alusel tagasitoodud kaubaks tunnistatud kaup
— Preces atzītas par atpakaļievestām saskaņā ar Kodeksa 185. panta 2. punkta b) apakšpunktu
— Prekės įvežtos kaip grąžintos prekės vadovaujantis Kodekso 185 straipsnio 2 dalies b punktu
— A Vámkódex 185. cikke (2) bekezdésének b) pontja értelmében tértiáruként behozott áruk
— Oġġetti mdaħħla bħala oġġetti miġjuba lura taħt Artikolu 185(2)(b) tal-Kodiċi
— Towary dopuszczone jako towary powracające zgodnie z art. 185 ust. 2 lit. b) Kodeksu
— Blago se ponovno uvaža v skladu s členom 185(2)(b) Zakonika
— Vrátený tovar podľa článku 185 ods. 2 písm. b) colného zákonníka;
— Стоки, допуснати като върнати съгласно член 185, параграф 2, точка б от Кодекса
— Mărfuri admise ca returnate în baza Articolului 185 (2) (b) din Cod;
— Roba se ponovno uvozi u skladu s člankom 185. stavkom 2. točkom (b) Kodeksa;
(c) izvodom izvozne deklaracije, ki se vrne izvozniku ob izpolnitvi izvoznih formalnosti za blago, ali kopijo te deklaracije, ki jo potrdi carinski urad izvoza.
Če carinski organ odločanja že razpolaga z navedbami, ki jih vsebujejo deklaracije iz točk (a), (b) ali (c), se predložitev teh deklaracij ne zahteva.
2. Zahtevek iz odstavka 1 se mora vložiti pri carinskem uradu iz člena 879 v roku dvanajstih mesecev, ki se šteje od datuma prejema izvozne deklaracije.
Oddelek 2
Postopek za odobritev
Člen 883
Carinski organ odločanja lahko dovoli, da se carinske formalnosti, od katerih je lahko odvisno povračilo ali odpust, izvršijo, preden odloči o zahtevku za povračilo ali odpust. Takšno dovoljenje v ničemer ne vpliva na odločitev v zvezi z zahtevkom.
Člen 884
Dokler o zahtevku za povračilo ali odpust ni odločeno, blaga, na katerega se nanaša znesek dajatev, za katere se zaprosi povračilo ali odpust, brez poseganja v člen 883 ni dovoljeno prenesti na drug kraj, kakor je določen v tem zahtevku, če vložnik zahtevka o tem prej ni obvestil carinskega urada iz člena 879 in te premestitve ni sporočil carinskemu organu odločanja.
Člen 885
1. Če se zahtevek za povračilo ali odpust nanaša na primer, za katerega je treba pridobiti dodatne podatke ali opraviti pregled blaga, predvsem zato, da se zagotovi izpolnjevanje pogojev, predvidenih v zakoniku in v tem naslovu glede upravičenosti do povračila ali odpusta, sprejme carinski organ odločanja vse potrebne ukrepe za ta namen in po potrebi nadzornemu carinskemu uradu pošlje zahtevek z natančno navedbo vrste podatkov, ki jih je treba pridobiti, ali pregledov, ki jih je treba opraviti.
Nadzorni carinski urad zahtevku čimprej ugodi in carinskemu organu odločanja posreduje pridobljene podatke ali rezultate opravljenih pregledov.
2. Če blaga, ki je predmet zahtevka, ni v državi članici, v kateri so bile vknjižene zadevne uvozne ali izvozne dajatve, se uporabljajo določbe iz poglavja 4 tega naslova.
Člen 886
1. Carinski organ odločanja odloči pisno o zahtevku za povračilo ali odpust v skladu s členom 6(2) in (3) zakonika, ko pridobi vse potrebne podatke.
2. Če se zahtevku ugodi, mora odločba vsebovati vse podatke, ki so potrebni za njeno izvršitev.
Odločba mora glede na primer vsebovati vse ali nekatere od naslednjih podatkov:
(a) podatke, ki omogočajo prepoznavanje blaga, na katero se odločba nanaša;
(b) navedbo razloga za povračilo ali odpust uvoznih ali izvoznih dajatev z navedbo ustreznega člena zakonika in, če je potrebno, ustreznega člena tega naslova;
(c) uporabo ali namembni kraj, ki mora biti določen za blago glede na možnosti, predvidene za posamezen primer v zakoniku, in glede na primer na podlagi posebnega dovoljenja carinskega organa odločanja;
(d) rok za izvršitev formalnosti, od katerih je odvisno povračilo ali odpust uvoznih ali izvoznih dajatev;
(e) navedbo, da bo povračilo ali odpust uvoznih ali izvoznih dajatev dovoljeno šele, ko bo carinski urad izvajanja carinskemu organu odločanja potrdil, da so bile izpolnjene formalnosti, od katerih je odvisno to povračilo ali odpust;
(f) navedbo zahtev, ki veljajo za blago do izvršitve te odločbe;
(g) zaznamek, ki upravičenca opozarja, da mora sočasno s predložitvijo blaga predložiti izvirnik odločbe na carinskem uradu izvajanja, ki ga sam izbere.
Člen 887
1. Carinski urad izvajanja sprejme ukrepe, zato da zagotovi:
— po potrebi, da so obveznosti iz člena 886(2)(f) izpolnjene,
— da je v vseh primerih za blago dejansko določena uporaba ali namembni kraj, predviden v odločbi za povračilo ali odpust uvoznih ali izvoznih dajatev.
2. Če je možnost vnosa blaga v carinsko skladišče, prosto cono ali prosto skladišče predvidena v odločbi in upravičenec to možnost izrabi, se morajo potrebne formalnosti izvesti pri carinskem uradu izvajanja.
3. Če se lahko določitev dejanske uporabe ali namembnega kraja blaga, ki jo predvideva odločba za odobritev povračila ali odpust dajatev, ugotovi le v drugi državi članici in ne v tisti, v kateri je carinski urad izvajanja, se dokaz o tem zagotovi s predložitvijo kontrolnega izvoda T5, ki se izda in uporablja v skladu z določbami ►M18 členov od 912a do 912 g ◄ in tega člena.
Kontrolni izvod T5 mora vsebovati:
(a) v polju št. 33 neto maso blaga, ustrezno tarifno oznako kombinirane nomenklature blaga;
(b) v polju št. 103 neto količino blaga z besedo;
(c) v polju št. 104 se glede na primer navede zaznamek „Iznos s carinskega območja Skupnosti“ ali eden od naslednjih zaznamkov v polju „Drugo“:
— brezplačna dobava naslednji dobrodelni ustanovi: …,
— uničenje pod carinskim nadzorom,
— vnos blaga v naslednji carinski postopek: …,
— vnos v prosto cono ali prosto skladišče;
(d) v polju št. 106 navedbo odločbe o odobritvi povračila ali odpusta dajatev;
(e) v polju št. 107 zaznamek „členi 877 do 912 Uredbe (EGS) št. 3454/93“.
4. Carinski urad nadzora, ki ugotovi ali na odgovornost katerega se ugotovi, da je bilo blago dejansko določeno za predvideno uporabo ali namembni kraj, izpolni polje „Kontrola uporabe in/ali namembnega kraja“ kontrolnega dokumenta, tako da s križcem označi zaznamek „je bilo dne … določeno za uporabo in/ali namembni kraj, naveden na drugi strani“ in navede ustrezen datum.
5. Ko se carinski urad izvajanja prepriča, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, pošlje potrdilo o tem carinskemu organu odločanja.
Člen 888
Če je carinski organ odločanja ugodil zahtevku za povračilo ali odpust dajatev, to povračilo ali odpust dejansko izvede šele po prejemu potrdila iz člena 887(5).
Člen 889
1. Če se zahtevek za povračilo ali odpust utemeljuje s tem, da je v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet v okviru tarifne kvote, tarifnega plafona ali drugega preferencialnega tarifnega režima veljala znižana uvozna dajatev ali stopnja nič, se povračilo ali odpust dovoli samo, če v času vložitve tega zahtevka, skupaj s potrebnimi dokumenti:
— v primeru tarifne kvote ta še ni bila izčrpana,
— v drugih primerih pa dajatev, ki se običajno plačuje, ni bila ponovno uvedena.
Vendar se povračilo ali odpust odobri kljub temu, da pogoji, predvideni v prejšnjem pododstavku, niso izpolnjeni, če se znižana dajatev ali stopnja nič zaradi napake carinskih organov ni uporabila za blago, katerega deklaracija za sprostitev v prosti promet je vsebovala vse navedbe in so ji bili priloženi vsi potrebni dokumenti za uporabo znižane dajatve ali stopnje nič.
2. Vsaka država članica da Komisiji na voljo seznam primerov, v katerih so bile uporabljene določbe drugega pododstavka odstavka 1.
Člen 890
Carinski organ odločanja odobri povrnitev ali odpustitev, ko:
(a) je zahtevi priloženo potrdilo o poreklu, potrdilo o gibanju blaga, potrdilo o pristnosti, notranji tranzitni dokument Skupnosti ali katerikoli drug ustrezen dokument, ki navaja, da je uvoženo blago v času sprejetja deklaracije v prosti promet zaradi svoje vrste izpolnjevalo pogoje za skupnostno obravnavo, preferencialno tarifno obravnavo ali ugodnejšo tarifno obravnavo;
(b) se tako predložen dokument nanaša posebej na obravnavano blago;
(c) so izpolnjeni vsi pogoji v zvezi s sprejetjem navedenega dokumenta;
(d) so izpolnjeni vsi drugi pogoji za odobritev skupnostne obravnave, preferencialne tarifne obravnave ali ugodnejše tarifne obravnave zaradi vrste blaga.
Povračilo ali odpust se izvede ob predložitvi blaga. Kadar blaga ni mogoče predložiti izvršilnemu carinskemu uradu, odobri povračilo ali odpust carinski organ odločanja, samo če ima informacije, ki nedvoumno kažejo, da se potrdilo ali dokument, ki se izdela po carinjenju, nanaša na navedeno blago.
Člen 891
Povračilo ali odpust dajatev se ne odobri, če se za utemeljitev zahtevka predložijo potrdila o vnaprejšnji določitvi prelevmanov.
Člen 892
Povračilo ali odpust uvoznih dajatev v skladu s členom 238 zakonika se ne odobri, če:
— je bila poškodovanost blaga upoštevana že pri določanju pogojev pogodbe, predvsem cene, na podlagi katere je bilo blago dano v carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvoznih dajatev,
— je uvoznik blago prodal, potem ko se je ugotovilo, da je poškodovano ali da ni v skladu z določili pogodbe.
Člen 893
1. Brez poseganja v člen 900(1)(c) carinski organ odločanja določi rok za izvedbo carinskih formalnosti, od katerih je odvisno povračilo ali odpust, ki ne more biti daljši od dveh mesecev, ki se štejeta od dneva vročitve odločbe o povračilu ali odpustu uvoznih ali izvoznih dajatev.
2. Neupoštevanje roka iz odstavka 1 povzroči izgubo pravice do povračila ali odpusta, razen če oseba, na katero se odločba nanaša, dokaže, da sta ji nepredvidena okoliščina ali višja sila preprečila izpolnitev roka.
Člen 894
Če uničenje blaga, ki ga dovoli carinski organ odločanja, povzroči nastanek odpadkov ali ostankov, se ti štejejo za neskupnostno blago, ko je bila odločba, da se zahtevku za povračilo ali odpust ugodi, sprejeta.
Člen 895
Če se dovoljenje iz drugega pododstavka člena 238(2)(b) zakonika odobri, carinski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se blago, ki je bilo vneseno v carinsko skladišče, prosto cono ali prosto skladišče, lahko naknadno prepozna kot neskupnostno blago.
Člen 896
1. Blago, ki je v okviru skupne kmetijske politike na podlagi uvoznega potrdila ali potrdila o vnaprejšnji določitvi dano v carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvoznih dajatev, je do uporabe členov 237, 238 in 239 zakonika upravičeno samo, če se carinskemu uradu iz člena 879 zadovoljivo dokaže, da so pristojni organi sprejeli potrebne ukrepe za razveljavitev učinkov potrdila za zadevni uvozni postopek.
2. Odstavek 1 se uporablja tudi v primeru ponovnega izvoza, vnosa blaga v carinsko skladišče, prosto cono ali prosto skladišče ali v primeru uničenja blaga.
Člen 897
Če se izvoz, ponovni izvoz ali uničenje oziroma vsaka druga carinsko dovoljena raba ali uporaba ne nanaša na celoten proizvod, temveč na enega ali več delov ali na enega ali več komponent tega proizvoda, se povračilo ali odpust določi kot razlika med zneskom uvoznih dajatev za celoten proizvod in zneskom uvoznih dajatev, ki bi jih bilo treba plačati za preostanek proizvoda, če bi bil ta v nespremenjenem stanju dan v carinski postopek, ki vkjučuje obveznost plačila teh dajatev, na dan, ko je bil dan celoten proizvod.
Člen 898
Znesek iz člena 240 zakonika se določi na 10 ECU.
POGLAVJE 3
Posebne določbe za izvajanje člena 239 zakonika
Oddelek 1
Odločbe, ki jih morajo izdati pristojni carinski organi držav članic
Člen 899
1. Če carinski organ, ki sprejema odločitev, ugotovi, da je vloga za povrnitev ali opustitev, ki mu je bila predložena v skladu s členom 239(2) Zakonika:
— temelji na razlogu, ki ustreza eni od okoliščin, navedenih v členih od 900 do 903, in da te okoliščine niso posledica prevare ali očitne malomarnosti zadevne osebe, mora povrniti ali odpustiti znesek zadevnih uvoznih ali izvoznih dajatev,
— temelji na razlogu, ki ustreza eni od okoliščin, navedenih v členu 904, ni dolžan povrniti ali odpustiti zneska zadevnih uvoznih ali izvoznih dajatev.
2. V drugih primerih, razen v tistih, ko je treba Komisiji predložiti dokumentacijo v skladu s členom 905, se carinski organ, ki sprejema odločitev, sam odloči, ali bo priznal povrnitev ali opustitev uvoznih ali izvoznih dajatev, če gre za posebno situacijo kot posledico okoliščin, v katerih zadevno osebo ni mogoče obdolžiti za prevaro ali očitno malomarnost.
Če se uporablja člen 905(2), druga alinea, se carinski organi lahko odločijo, da ne bodo priznali povrnitve ali opustitve zadevnih dajatev do konca postopka, ki se je začel v skladu s členi od 906 do 909.
3. Za namene člena 239(1) Zakonika in tega člena pomeni „zadevna oseba“ osebo ali osebe, navedene v členu 878(1), ali njihove zastopnike in katero koli drugo osebo, ki je bila vključena v opravljanje carinskih formalnosti v zvezi z zadevnim blagom, ali je dajala navodila, potrebna za izvršitev teh formalnosti.
4. Pri uporabi odstavkov 1 in 2 si države članice nudijo vzajemno pomoč, zlasti, če gre za napako, ki so jo zagrešili carinski organi neke druge države članice, ki ni zadolžena za sprejemanje odločitve.
Člen 900
1. Povračilo ali odpust uvoznih dajatev se opravi:
(a) če je neskupnostno blago, dano v carinski postopek s popolno ali delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev ali če je blago, ki je bilo sproščeno v prosti promet po ugodnejši tarifni obravnavi zaradi njegove posebne uporabe, ukradeno, pod pogojem, da je to blago kmalu potem ponovno najdeno in zanj ponovno vzpostavljen enak carinski položaj, kakršnega je imelo v trenutku, ko je bilo ukradeno;
(b) če je neskupnostno blago, pomotoma umaknjeno iz carinskega postopka, ki vključuje popolno ali delno oprostitev plačila teh dajatev, vendar le pod pogojem, da se takoj, ko se ugotovi napaka, za blago ponovno vzpostavi enak carinski položaj, kakršnega je blago imelo v trenutku, ko je bilo umaknjeno;
(c) če ne deluje mehanizem za odpiranje prevoznega sredstva, na katerem je blago, ki je bilo predhodno sproščeno v prosti promet, in blaga tako v namembnem kraju ni možno raztovoriti, pod pogojem, da se to blago takoj ponovno izvozi;
(d) če se dobavitelj s sedežem v tretji državi odloči, da blago, ki je bilo prvotno sproščeno v prosti promet in mu je bilo vrnjeno v postopku pasivnega oplemenitenja zaradi brezplačne odprave napak, ki so obstajale pred prepustitvijo (tudi če so bile ugotovljene po sprostitvi v prosti promet) ali uskladitve z določbami pogodbe, na podlagi katere je bila opravljena sprostitev v prosti promet tega blaga, dokončno obdrži, ker napak ni mogoče odpraviti oziroma to ne bi bilo gospodarno;
(e) če se v trenutku, ko carinski organi odločajo o naknadnem knjiženju uvoznih dajatev, plačilu katerih je bilo dejansko zavezano blago, sproščeno v prosti promet s popolno oprostitvijo teh dajatev, ugotovi, da je bilo to blago ponovno izvoženo s carinskega območja Skupnosti brez nadzora carinskih organov, pod pogojem, da se dokaže, da bi bili materialni pogoji, ki jih določa zakonik za povračilo ali odpust zadevnih uvoznih dajatev, v trenutku ponovnega izvoza dejansko izpolnjeni, če bi bile dajatve obračunane ob sprostitvi tega blaga v prosti promet;
(f) če je sodišče prepovedalo trgovanje z blagom, ki je bilo predhodno dano v carinski postopek z obveznostjo zadevne osebe za plačilo uvoznih dajatev pod običajnimi pogoji in potem ponovno izvoženo s carinskega območja Skupnosti ali uničeno pod nadzorom carinskih organov, pod pogojem, da se dokaže, da se zadevnega blaga v Skupnosti ni uporabljalo;
(g) če je blago v carinski postopek, ki vsebuje obveznost plačila teh dajatev, dal deklarant, ki je za to pooblaščen, in blaga zaradi razloga, ki ga ni mogoče pripisati deklarantu, ni bilo možno dobaviti prejemniku;
(h) če je bilo blago naslovljeno na prejemnika zaradi napake pošiljatelja;
(i) če se izkaže, da je blago neprimerno za predvideno uporabo prejemnika zaradi očitne dejanske napake pri naročanju;
(j) če se za blago po njegovi prepustitvi v carinski postopek, ki vsebuje obveznost plačila uvoznih dajatev, dokaže, da v trenutku prepustitve ni bilo v skladu z veljavnimi predpisi glede njegove uporabe ali prodaje in se zaradi tega ne more uporabljati za namene, ki jih je predvidel prejemnik;
(k) če uporaba blaga za namene, ki jih je predvidel prejemnik, ni možna ali je bistveno omejena zaradi splošnih ukrepov, ki jih je po prepustitvi blaga v carinski postopek z obveznostjo plačila dajatev sprejel pristojni ali drugi organ, pooblaščen za odločanje na tem področju;
(l) če carinski organi popolne ali delne oprostitve uvoznih dajatev, za katero zaprosi udeleženi na podlagi veljavnih določb, zaradi razlogov, ki se temu ne morejo pripisati, ne morejo dejansko odobriti in zato vknjižijo uvozne dajatve, ki jih je treba plačati;
(m) če je bilo blago dostavljeno prejemniku po preteku zavezujočega dobavnega roka, določenega v pogodbi, zaradi katere je bilo blago dano v carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvoznih dajatev;
(n) če je blago, ki ga na carinskem območju Skupnosti ni bilo mogoče prodati, brezplačno dobavljeno dobrodelnim organizacijam:
— ki svoje dejavnosti opravljajo v tretjih državah, pod pogojem, da imajo v Skupnosti svoje predstavništvo,
— ali
— ki svoje dejavnosti opravljajo na carinskem območju Skupnosti, pod pogojem, da so lahko upravičene do oprostitve v primeru uvoza podobnega blaga iz tretjih držav za sprostitev v prosti promet;
(o) če je carinski dolg nastal drugače kakor po členu 201 zakonika in zadevna oseba lahko predloži potrdilo o poreklu, potrdilo o gibanju, listino za notranji skupnostni tranzit ali drugo ustrezno listino, ki izkazuje, da bi bilo uvoženo blago, če bi se vneslo za prosti promet, upravičeno do skupnostne obravnave ali preferencialne tarifne obravnave, pod pogojem, da bi bili izpolnjeni drugi pogoji iz člena 890.
2. Povrnitev ali odpustitev uvoznih dajatev v primerih iz odstavka 1(c) in (f) do (n) je, razen v primeru blaga, uničenega na ukaz javnega organa ali brezplačno dostavljenega dobrodelnim ustanovam, ki delujejo v Skupnosti, pogojena s ponovnim izvozom blaga s carinskega ozemlja Skupnosti pod nadzorom carinskih organov.
Organ odločanja na zahtevo dovoli, da se blago namesto ponovnega izvoza uniči ali vnese v zunanji tranzitni postopek Skupnosti, v postopek carinskega skladiščenja ali v prosto cono ali prosto skladišče.
Blago, ki se mu določi ena od teh rab, se šteje za neskupnostno blago.
V tem primeru sprejmejo carinski organi vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za blago, dano v carinsko skladišče, v prosto cono ali prosto skladišče, kasneje lahko ugotovi, da gre za neskupnostno blago.
▼M22 —————
4. Poleg tega je treba nadzornemu carinskemu uradu dokazati, da blago pred njegovim ponovnim izvozom ni bilo uporabljeno niti prodano.
Člen 901
1. Povračilo ali odpust uvoznih dajatev se opravi:
(a) če je bilo blago, pomotoma prijavljeno za carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvoznih dajatev, ponovno izvoženo s carinskega območja Skupnosti, ne da bi bilo predhodno prijavljeno za carinski postopek, v katerega bi se moralo dati, in so izpolnjeni drugi pogoji iz člena 237 zakonika;
(b) če je bilo blago brez nadzora carinskih organov ponovno izvoženo ali uničeno v skladu s členom 238(2)(b) zakonika in so bili izpolnjeni drugi pogoji, predpisani v tem členu;
(c) če je bilo blago brez nadzora carinskih organov ponovno izvoženo ali uničeno v skladu s členom 900(1)(c) in (f) do (n), in so bili izpolnjeni drugi pogoji iz člena 900(2) in (4).
2. Odobritev povračila ali odpusta uvoznih dajatev v primerih iz odstavka 1 se pogojuje:
(a) s predložitvijo vseh potrebnih dokazil, na podlagi katerih se lahko carinski organ odločanja prepriča, da je bilo blago, za katero se zaprosi povračilo ali odpust:
— dejansko ponovno izvoženo s carinskega območja Skupnosti,
— ali uničeno pod nadzorom organov ali oseb, pooblaščenih, da tako uničenje uradno potrdijo;
(b) z vrnitvijo vseh dokumentov, ki potrjujejo skupnostni status zadevnega blaga in ki so po potrebi spremljali blago ob iznosu s carinskega območja Skupnosti, carinskemu organu odločanja ali s predložitvijo vseh dokazil, ki jih ta organ šteje za potrebna, zato da se prepriča, da teh dokumentov ne bo mogoče pozneje uporabiti pri uvozu blaga v Skupnost.
Člen 902
1. Za izvajanje člena 901(2):
(a) se kot dokazila, ki jih predloži vložnik zahtevka in so potrebna, da se lahko carinski organ odločanja prepriča, da je bilo blago, za katero se zaprosi povračilo ali odpust, dejansko ponovno izvoženo s carinskega območja Skupnosti, štejejo:
— izvirnik ali overjena kopija deklaracije za izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti
— in
— potrditev carinskega urada, prek katerega je dejansko potekal iznos blaga s carinskega območja Skupnosti.
Če takšnega potrdila ni možno predložiti, se kot dokazilo za iznos blaga s carinskega območja Skupnosti lahko predloži:
— potrditev carinskega urada, ki je potrdil prispetje blaga v namembno tretjo državo,
— ali izvirnik ali overjena kopija carinske deklaracije za blago, izdelane v namembni tretji državi.
K tem dokumentom je treba priložiti upravno in komercialno dokumentacijo, na podlagi katere lahko carinski organ odločanja preveri, da je blago, izvoženo s carinskega območja Skupnosti, isto, kakor je bilo prijavljeno za carinski postopek, ki vsebuje obveznost plačila uvoznih dajatev, in sicer:
— izvirnik ali ustrezno overjeno kopijo deklaracije za navedeni postopek
— in
— kolikor se to zdi potrebno carinskemu organu odločanja, komercialne ali upravne dokumente (npr. račune, kosovne sezname, tranzitne dokumente, zdravstvena spričevala), ki vsebujejo natančen opis blaga (trgovsko poimenovanje blaga, količino, blagovne znamke in druge navedbe za prepoznavanje) in so bili predloženi deklaraciji za navedeni postopek ali deklaraciji za izvoz s carinskega območja Skupnosti ali odvisno od primera carinski deklaraciji za blago v namembni tretji državi;
(b) se kot dokazila, ki jih predloži vložnik zahtevka in na podlagi katerih se lahko carinski organ odločanja prepriča, da je bilo blago, za katero se zaprosi povračilo ali odpust, dejansko uničeno pod nadzorom organov ali oseb, ki so pooblaščene, da tako uničenje uradno potrdijo, štejejo:
— zapisnik ali izjava o uničenju blaga, ki jo sestavijo uradni organi, pod nadzorom katerih je bilo blago uničeno, ali ustrezno overjena kopija,
— ali potrdilo, ki ga je sestavila oseba, pooblaščena, da potrdi uničenje blaga, skupaj z ustreznim dokazilom za to pooblastilo.
Ti dokumenti morajo vsebovati dovolj natančen opis uničenega blaga (trgovsko poimenovanje blaga, količino, blagovne znamke in druge označbe), zato da se lahko carinski organi na podlagi primerjave z navedbami v deklaraciji za carinski postopek, ki vsebuje obveznost plačila uvoznih dajatev, in spremnih komercialnih dokumentov (npr. računov, kosovnih seznamov) prepričajo, da je uničeno blago isto, kakor je bilo prijavljeno za postopek.
2. Dokazila iz odstavka 1 morajo, kolikor se izkažejo za nezadostna, da bi lahko carinski organ odločanja ob celotnem poznavanju stvari odločil o primeru, ali če nekatera od njih niso na razpolago, biti dopolnjena ali nadomeščena z vsemi drugimi dokumenti, ki jih ta organ šteje za potrebne.
Člen 903
1. Vrnjeno blago, za katero se je ob njegovem izvozu s carinskega območja Skupnosti pobrala izvozna dajatev, ob sprostitvi v prosti promet pridobi pravico do povračila ali odpusta pobranih zneskov.
2. Odstavek 1 se uporablja samo za blago v primerih iz člena 844.
Da je blago v enem od položajev iz člena 185(2)(b) zakonika, se mora dokazati carinskemu uradu, pri katerem se blago prijavi za sprostitev v prosti promet.
3. Odstavek 1 se uporablja tudi, če vrnjeno blago predstavlja le del blaga, ki je bilo predhodno izvoženo s carinskega območja Skupnosti.
Člen 904
Povračilo ali odpust uvoznih dajatev se ne opravi, če se, glede na primer, zahtevek za povračilo ali odpust utemeljuje izključno:
(a) s ponovnim izvozom s carinskega območja Skupnosti zaradi drugih razlogov, kakršni so navedeni v členih 237 ali 238 zakonika ali v členih 900 ali 901, predvsem zaradi neuspele prodaje blaga, ki je bilo prvotno dano v carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvoznih dajatev;
(b) z uničenjem zaradi kakršnega koli razloga, razen v primerih, ki so izrecno predvideni v predpisih Skupnosti, blaga, prijavljenega za carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvoznih dajatev in je bilo uničeno po prepustitvi s strani carinskih organov;
(c) s predložitvijo dokumentov za odobritev preferencialne tarifne obravnave za blago, prijavljeno za sprostitev v prosti promet, za katere se naknadno izkaže, da so bili lažni, ponarejeni ali neveljavni za odobritev te preferencialne tarifne obravnave, kljub temu, da so bili predloženi v dobri veri.
Člen 904a
1. Če po odstavku 2 ni potrebno sporočilo, mora dati vsaka država članica Komisiji na voljo seznam primerov, v katerih je uporabila člen 899(2).
2. Vsaka država članica Komisiji sporoči seznam primerov, v katerih je uporabila določbe člena 899(2) in je znesek povrnjen ali odpuščen za eno ali več uvoznih ali izvoznih operacij, vendar zaradi ene same posebne situacije višji kot 50 000 EUR, in hkrati predloži kratek povzetek vsakega posameznega primera. To sporočilo je treba poslati v prvem in tretjem četrtletju vsakega leta za vse primere, ko je bilo sklenjeno, da se povrne ali odpusti dajatve v preteklem polletnem obdobju.
Oddelek 2
Odločbe Komisije
Člen 905
1. Če je vloga za povrnitev ali opustitev, ki je bila predložena po členu 239(2) Zakonika, podprta z dokazi, ki lahko pomenijo posebno situacijo kot posledico okoliščin, v katerih je zadevno osebo mogoče obdolžiti prevare ali očitne malomarnosti, mora država članica, v kateri je carinski organ, ki sprejema odločitev, primer posredovati Komisiji, da ga obravnava v skladu s postopkom, določenim v členih od 906 do 909:
— če organ meni, da je posebna situacija posledica tega, da Komisija ni izpolnila svojih obveznosti,
— če so okoliščine primera povezane z ugotovitvami preiskave Skupnosti, ki je bila opravljena v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97, ali drugim predpisom Skupnosti ali kakršnim koli sporazumom, ki ga je Skupnost sklenila z državami ali skupinami držav, ki vsebuje določbo za opravljanje preiskav Skupnosti, ali
— če znesek, za katerega je zadevna oseba odgovorna v zvezi z eno ali več uvoznimi ali izvoznimi operacijami, vendar zaradi ene same posebne situacije, znaša 500 000 EUR ali več.
Izraz „zadevna oseba“ se razlaga na enak način kot v členu 899.
2. Vendar primerov, navedenih v odstavku 1, ni treba posredovati,:
— če je Komisija že sprejela odločitev po postopku, opredeljenem v členih od 906 do 909 o primeru, ki zadeva primerljiva vprašanja dejstev in zakonodaje,
— če Komisija že obravnava primer, ki zadeva primerljiva vprašanja dejstev in zakonodaje.
3. Dokumentacija, ki se predloži Komisiji, mora vsebovati vse informacije, ki so potrebne za celovito obravnavo. V njej morajo biti navedene podrobne informacije o ravnanju zadevnega subjekta in zlasti o njegovih poklicnih izkušnjah, zanesljivosti in pridnosti. To oceno morajo spremljati vsi podatki, iz katerih je moč razbrati, da je subjekt ravnal v dobri veri. Dokumentacija mora prav tako vsebovati izjavo, ki jo podpiše vlagatelj za povrnitev dajatev ali opustitev, s katero potrjuje, da je dokumentacijo prebral in navede, da bodisi nima ničesar dodati, ali pa navede vse tiste podatke, za katere meni, da jih je treba vključiti.
4. Takoj, ko Komisija prejme dokumentacijo, mora o tem obvestiti zadevno državo članico.
5. Če se ugotovi, da podatki, ki jih je predložila država članica, ne zadostujejo za sprejetje odločitve o zadevnem primeru na podlagi celovitega poznavanja dejstev, lahko Komisija zahteva predložitev dodatnih informacij.
6. Če pride do ene od naslednjih situacij, mora Komisija carinskemu organu vrniti dokumentacijo in se šteje, da se postopek, naveden v členih od 906 do 909, nikoli ni začel:
— če je iz dokumentacije razvidno, da sta carinski organ, ki je posredoval dokumentacijo in oseba, ki je podpisala izjavo, navedeno v odstavku 3, drugače opisala dejstva,
— če je dokumentacija očitno nepopolna, saj ne vsebuje ničesar, kar bi utemeljilo potrebo, da jo Komisija obravnava,
— če na podlagi odstavkov 1 in 2 dokumentacije ne bi smeli posredovati,
— če carinski dolg ni bil ugotovljen,
— če je carinski organ Komisiji posredoval nove informacije v zvezi z dokumentacijo, ki so take narave, da lahko bistveno spremenijo njeno videnje dejstev ali če je carinski organ Komisiji posredoval pravno oceno medtem, ko je preučevala dokumentacijo.
Člen 906
Komisija mora državi članici poslati kopijo dokumentacije, navedene v členu 905(3) v roku 15 dni od dne, ko je to dokumentacijo prejela.
Obravnava zadevnega primera se kakor hitro je mogoče vključi v dnevni red sestanka skupine strokovnjakov, predvidene v členu 907.
Člen 906a
Če namerava Komisija kadarkoli v postopku iz členov 906 in 907 sprejeti odločbo, ki je za vložnika zahtevka za povračilo ali odpust neugodna, mu pisno sporoči svoje ugovore skupaj z vsemi dokumenti, na katerih ugovori temeljijo. Vložnik zahtevka za povračilo ali odpust izrazi svoje stališče pisno v enem mesecu po datumu, ko so bili ugovori poslani. Če v tem času ne izrazi svojega stališča, velja, da se je pravici do izražanja stališča odpovedal.
Člen 907
Po posvetovanju s skupino strokovnjakov, ki jo sestavljajo predstavniki vseh držav članic, ki se sestanejo v okviru Odbora, da bi obravnavali zadevni primer, se mora Komisija odločiti, ali je obravnavana situacija takšna, da utemeljuje povrnitev ali opustitev.
To odločitev je treba sprejeti v devetih mesecih od datuma, ko je Komisija prejela dokumentacijo, navedeno v členu 905(3). Če pa dokumentacija ne vsebuje izjave ali podrobne ocene ravnanja subjekta, kot je navedeno v členu 905(3), se devet mesecev šteje šele od datuma, ko je Komisija te dokumente prejela. Komisija o tem uradno obvesti carinski organ in osebo, ki prosi za povrnitev ali opustitev dajatev.
Če se Komisiji zdi potrebno državo članico prositi za dodatno informacijo, da bi lahko sprejela odločitev, se devet mesecev podaljša na obdobje, ki ustreza datumu od takrat, ko je Komisija poslala zahtevo za dodatne informacije in datumom, ko je te informacije prejela. Osebo, ki prosi za povrnitev ali opustitev dajatev, je treba uradno obvestiti o podaljšanju roka.
Če Komisija sama vodi preiskavo z namenom, da bi sprejela odločitev, se devetmesečno obdobje podaljša s časom, ki je potreben za dokončanje preiskave. Takšno podaljšanje se ne sme raztegniti na več kot devet mesecev. Carinski organ in osebo, ki prosi za povrnitev ali opustitev, je treba obvestiti o datumih, ko so se preiskave začele in ko so se zaključile.
Če je Komisija zadevno osebo uradno obvestila o svojih ugovorih v skladu s členom 906a, se devet-mesečno obdobje podaljša za en mesec.
Člen 908
1. Zadevno državo članico je treba čimprej uradno obvestiti o odločitvi, navedeni v členu 907, v vsakem primeru pa v enem mesecu od izteka obdobja, navedenega v omenjenem členu.
Komisija uradno obvesti države članice o odločitvah, ki jih je sprejela kot pomoč carinskim organom, da sprejmejo odločitve v situacijah, kjer gre za primerljiva vprašanja dejstev in zakonodaje.
2. Organ, ki sprejema odločitev, se odloči, ali bo ugodil vlogi za povrnitev ali opustitev, ki jo je prejel na podlagi odločitve Komisije, ki je bila sporočena v skladu z odstavkom 1.
3. Če se v odločitvi, navedeni v členu 907 ugotovi, da obravnavane okoliščine utemeljujejo povrnitev ali opustitev, lahko Komisija opredeli pogoje, pod katerimi lahko države članice povrnejo ali opustijo dajatve v primerih, ko gre za primerljiva vprašanja dejstev in zakonodaje.
Člen 909
Če Komisija ni odločila v roku iz člena 907 ali o odločitvi ni obvestila zadevne države članice v roku iz člena 908, carinski organ odločanja ugodi zahtevku za povračilo ali odpust.
POGLAVJE 4
Upravna pomoč med carinskimi organi držav članic
Člen 910
V primeru iz člena 885(2) posreduje carinski organ odločanja nadzornemu carinskemu uradu pisni zahtevek v dvojnem izvodu na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 112. K temu se morajo v izvirniku ali kot kopija priložiti zahtevek za povračilo ali odpust in vsi dokumenti, ki jih nadzorni carinski urad potrebuje zaradi pridobivanja podatkov ali opravljanja zahtevanih kontrol.
Člen 911
1. Nadzorni carinski urad v roku dveh tednov, ki se šteje od datuma prejema zahtevka, priskrbi podatke ali opravi kontrole, ki jih zahteva carinski organ odločanja. Rezultate svojega posredovanja zabeleži v ustreznem polju izvirnika obrazca iz člena 910 ter ga pošlje carinskemu organu odločanja z vsemi dokumenti, ki so mu bili posredovani.
2. Če nadzorni carinski urad ne more, v roku dveh tednov, navedenem v odstavku 1, priskrbeti zahtevanih podatkov ali opraviti zahtevanih kontrol, v tem roku potrdi prejem zahtevka, ki mu je bil poslan, tako da carinskemu organu odločanja vrne kopijo obrazca iz člena 910, potem ko ga ustrezno opremi z zaznamkom.
Člen 912
Carinski urad izvajanja posreduje carinskemu organu odločanja potrdilo iz člena 887(5) na obrazcu v skladu z vzorcem iz Priloge 113.
DEL IVa
KONTROLA UPORABE IN/ALI NAMEMBNOSTI BLAGA
Člen 912a
1. V tem poglavju:
(a) „pristojni organi“ pomenijo: carinske organe ali kateri koli drug organ države članice, ki je pristojen za uporabo tega dela;
(b) „urad“ pomeni: carinski urad ali telo, ki je na lokalni ravni odgovorno za uporabo tega dela;
(c) „kontrolni izvod T5“ pomeni: izvirnik in kopijo kontrolnega izvoda T5 v obliki, ki ustreza vzorcu iz Priloge 63, spremlja pa ju, če je to ustrezno, eden ali več izvirnikov in kopij T5 bis v obliki, ki ustreza vzorcu iz Priloge 64, ali eden ali več izvirnikov in kopij nakladnice T5 v obliki, ki ustreza vzorcu iz Priloge 65. Obrazce je treba natisniti in izpolniti v skladu z obrazložitvijo v Prilogi 66, in kadar je to ustrezno, z vsemi dodatnimi navodili, ki jih v ta namen predpisujejo druga pravila Skupnosti.
2. Če je uporaba pravil Skupnosti glede blaga, ki se uvozi na carinsko ozemlje Skupnosti, izvozi z njega ali giblje znotraj njega, pogojena z dokazilom o izpolnjevanju pogojev, ki jih ta ukrep določa za uporabo in/ali namembnost blaga, mora biti to dokazilo opremljeno s kontrolnim izvodom T5, izpolnjenim in uporabljenim v skladu z določbami tega dela.
3. Vsako blago, ki se vpiše na kontrolni izvod T5, se naloži na eno prevozno sredstvo v smislu drugega pododstavka ►M21 člena 349(1) ◄ , namenjeno je enemu prejemniku in enaki uporabi in/ali namembnosti.
Pristojni organi lahko dovolijo, da se obrazec, ki ustreza vzorcu iz Priloge 65, nadomesti z nakladnicami T5, ki se izpolnijo elektronsko ali na napravi za avtomatsko obdelavo podatkov, ali z natančnimi seznami, izdelanimi za opravljanje odpravnih/izvoznih formalnosti, ki zajemajo vse podatke iz vzorca obrazca iz Priloge 65, pod pogojem, da so ti seznami izdelani in izpolnjeni tako, da jih zadevni organi lahko brez težav uporabljajo, in imajo vso zaščito, ki je po mnenju teh organov potrebna.
4. Poleg obveznosti, ki izhajajo iz posebnih pravil, se od vsake osebe podpisnice kontrolnega izvoda T5 zahteva, da blago, za katero dokument velja, dá v deklarirano uporabo in/ali ga odpravi na deklarirani namembni kraj.
Ta oseba je odgovorna tudi, če katera koli fizična ali pravna oseba zlorabi obrazce kontrolnega izvoda T5, ki jih je ta oseba izdelala.
5. Z odstopanjem od odstavka 2 in če ni drugače določeno v pravilih Skupnosti o nadzoru uporabe in/ali namembnosti blaga, ima vsaka država članica pravico zahtevati, da se dokazilo o pridobitvi predpisane ali predvidene uporabe in/ali namembnosti za blago izdela in opremi v skladu z nacionalnimi postopki, če blago ne zapusti njenega ozemlja, preden je pridobilo to uporabo in/ali namembnost.
Člen 912b
1. Kontrolni izvod T5 se izdela v enem izvirniku in vsaj eni kopiji. Vsak obrazec mora biti opremljen z izvirnim lastnoročnim podpisom zadevne osebe in mora zajemati vse podatke o poimenovanju blaga in vse dodatne podatke, ki jih zahtevajo določbe v zvezi s pravili Skupnosti za zagotavljanje kontrole.
2. Če pravila Skupnosti glede zagotavljanja kontrole predpisujejo položitev zavarovanja; se takšno zavarovanje položi:
— na agenciji, ki jo določajo ta pravila, ali če to ni mogoče, na uradu, ki izda kontrolni izvod T5, ali na drugem uradu, v ta namen pooblaščenem od države članice, ki ji urad pripada, in
— na način, ki ga predpisujejo ta pravila, ali če to ni mogoče, ki ga predpisujejo organi te države članice.
V polje 106 obrazca T5 se v tem primeru vpiše eden izmed naslednjih stavkov:
— Garantía constituida por un importe de … euros
— Sikkerhed på … EUR
— Sicherheit in Höhe von … EURO geleistet
— Κατατεθείσα εγγύηση ποσού … ΕΥΡΩ
— Guarantee of EUR … lodged
— Garantie d'un montant de … euros déposée
— Garanzia dell'importo di … EURO depositata
— Zekerheid voor … euro
— Entregue garantia num montante de … EURO
— Annettu … euron suuruinen vakuus
— Säkerhet ställd till et belopp av … euro.
— Celní dluh ve výši … EUR zajištěn
— Esitatud tagatis EUR …
— Galvojums par EUR …iesniegts
— Pateikta garantija … EUR sumai
— … EUR vámbiztosíték letétbe helyezve
— Garanzija fuq l-EUR … saret
— Złożono zabezpieczenie w wysokości … EUR
— Položeno zavarovanje v višini … EUR
— Poskytnuté zabezpečenie vo výške … EUR.
— Обезпечение от … EUR представено
— Garanție depusă în sumă de … EUR.
— Položeno osiguranje u visini … EUR.
3. Kadar predpisi Skupnosti določajo rok, v katerem je treba blagu dodeliti uporabo in/ali namembnost, mora biti v polju 104 obrazca T5 opomba „Rok… dni za izpolnitev“ izpolnjena.
4. Kadar se blago, ki je v carinskem postopku, giblje, carinski urad, s katerega je blago odpravljeno, izda kontrolni izvod T5.
Dokument, ki zadeva uporabljeni postopek, mora vsebovati sklicevanje na izdani kontrolni izvod T5. Podobno mora polje 109 v izdanem obrazcu T5 vsebovati sklicevanje na dokument, uporabljen za postopek.
5. Če blago ni dano v carinski postopek, carinski urad, s katerega se blago odpravi, izda kontrolni izvod T5.
V polje 109 obrazca T5 se vpiše eden od naslednjih stavkov:
— Mercancías no incluidas en un régimen aduanero
— Ingen forsendelsesprocedure
— Nicht in einem Zollverfahren befindliche Waren
— Εμπορεύματα εκτός τελωνειακού καθεστώτος
— Goods not covered by a customs procedure
— Marchandises hors régime douanier
— Merci non vincolate ad un regime doganale
— Geen douaneregeling
— Mercadorias não sujeitas a regime aduaneiro
— Tullimenettelyn ulkopuolella olevat tavarat
— Varorna omfattas inte av något tullförfarande
— Zboží mimo celní režim
— Kaup, millele ei rakendata tolliprotseduuri
— Preces, kurām nav piemērota muitas procedūra
— Prekės, kurioms netaikoma muitinės procedūra
— Vámeljárás alá nem vont áruk
— Oġġetti mhux koperti bi proċedura tad-Dwana
— Towary nieobjęte procedurą celną
— Blago ni vključeno v carinski postopek
— Tovar nie je v colnom režime
— Стоки, които не са под митнически режим
— Mărfuri care nu sunt acoperite de un regim vamal
— Roba nije obuhvaćena carinskim postupkom.
6. Urad iz odstavkov 4 in 5 potrdi izvod kontrolnega izvoda T5. Ta potrditev, ki se pokaže v polju A (Urad odhoda) teh dokumentov, vključuje naslednje opombe:
(a) pri obrazcu T5 ime in žig urada, podpis pristojne osebe, datum overitve in vpisno številko, ki je lahko poprej odtisnjena;
(b) pri obrazcu T5 bis ali nakladnici T5 vpisno številko iz obrazca T5. Ta številka se bodisi odtisne z žigom, ki zajema ime urada, ali se vpiše ročno; v tem primeru je opremljena z uradnim žigom navedenega urada.
7. Če ni drugače določeno v pravilih Skupnosti o kontroli uporabe in/ali namembnosti blaga, se določbe ►M21 člena 357 ◄ smiselno uporabljajo. Urad, naveden v odstavkih 4 in 5, pregleda pošiljko in izpolni ter vpiše zaznamek v polje D „Kontrola urada odhoda“ na sprednji strani obrazca T5.
8. Urad, naveden v odstavkih 4 in 5, hrani kopijo vsakega kontrolnega izvoda T5. Izvirniki teh dokumentov se vrnejo zadevni osebi, takoj ko so opravljene vse upravne formalnosti, in pravilno se izpolnita polji A (Urad odhoda) in B (Vrniti…) na obrazcu T5.
9. Člen 360 se uporablja smiselno.
Člen 912c
1. Blago in izvirniki kontrolnega izvoda T5 se predložijo namembnemu uradu.
Namembni urad lahko dovoli, da se blago dostavi neposredno prejemniku pod pogoji, s katerimi ta urad zagotavlja izvajanje kontrole ob ali po prihodu blaga, razen če pravila Skupnosti o zahtevani kontroli uporabe in/ali namembnosti blaga ne zahtevajo drugače.
Vsaki osebi, ki namembnemu uradu predloži kontrolni izvod T5 in pošiljko, ki jo ta list zadeva, se lahko na njeno željo izda potrdilo o prejemu, ki mora ustrezati obrazcu iz Priloge 47 k tej uredbi. Potrdilo o prejemu ne nadomešča kontrolnega izvoda T5.
2. Če pravila Skupnosti zahtevajo kontrolo ob izstopu blaga s carinskega ozemlja Skupnosti:
— je namembni urad za blago, ki se pošilja po morju, urad, pristojen za pristanišče, v katerem se blago naloži na plovilo, opravljajoče storitve, ki se v smislu člena 313a ne uvrščajo v redno plovbo,
— je namembni urad za blago, ki se pošilja z zračnim prometom, urad, pristojen za mednarodno letališče Skupnosti, v smislu člena 190(b), na katerem se blago naloži na letalo, ki je namenjeno na letališče zunaj Skupnosti,
— za blago, ki zapušča državo z drugim prevoznim sredstvom, je namembni urad urad izhoda iz člena 793(2).
3. Namembni urad opravlja kontrole glede predpisane uporabe in/ali namembnosti blaga. Evidentira podrobnosti kontrolnega izvoda T5 tranzitne deklaracije, tako da, če je to potrebno, shrani kopijo tega dokumenta in zapiše izide kontrole, ki jo je opravil.
4. Namembni urad vrne izvirnik kontrolnega izvoda T5 na naslov iz polja B („Vrniti…“) obrazca T5, potem ko je opravil vse zahtevane formalnosti in vpisal zaznamke.
Člen 912d
1. Če je za izdajo kontrolnega izvoda T5 potrebno zavarovanje v skladu s členom 912b(2), se uporabijo določbe odstavka 2 in 3:
2. Če se količini blaga do izteka določenega časovnega obdobja v skladu s členom 912b(3), kadar je to primerno, ne dodelita predpisana uporaba in/ali namembnost, pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da uradu iz člena 912b(2) omogočijo pridobitev deleža, ki ustreza tem količinam, iz predloženih zavarovanj, kadar je to primerno.
Vendar se na zahtevo zadevne osebe ti uradi lahko odločijo, da bodo, če zavarovanje to dopušča, zasegli znesek dela zavarovanja, ustrezajočega količini blaga, ki se mu do izteka časovnega obdobja nista dodelili uporaba in/ali namembnost, in pomnožili ta znesek s kvocientom, ki ga dobijo tako, da število dni, presegajoče časovno obdobje, v katerem se morata takšni količini blaga dodeliti uporaba in/ali namembnost, delijo z dolžino časovnega obdobja, izraženo v dneh.
Določbe tega odstavka se ne uporabljajo, če zadevna oseba lahko dokaže, da je bilo zadevno blago izgubljeno zaradi višje sile.
3. Če v šestih mesecih bodisi od datuma izdaje kontrolnega izvoda T5 ali od izteka časovnega roka iz polja 104 kontrolnega izvoda T5 v polju „Časovni rok.… dni za izpolnitev“, odvisno od primera, te kopije, ustrezno overjene na namembnem uradu, ni prejel urad za vrnitev, naveden v polju B dokumenta, pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da se uradu iz člena 912b(2) poravna zavarovanje po tem členu.
Določbe tega odstavka se ne uporabijo, če zamude pri vračanju kontrolnega izvoda T5 ni mogoče pripisati zadevni osebi.
4. Določbe odstavkov 2 in 3 tega člena veljajo, razen če ni drugače predpisano v pravilih Skupnosti o kontroli uporabe in/ali namembnosti blaga, in v vsakem primeru brez vpliva na določbe o carinskem dolgu.
Člen 912e
1. Razen če ni drugače predpisano v pravilih Skupnosti, ki zahtevajo kontrolo uporabe in/ali namembnosti blaga, se lahko kontrolni izvod T5 in spremljajoča pošiljka ločita pred koncem postopka, za katerega je bil obrazec izdan. Pošiljke, ki izhajajo iz takšne delitve, je mogoče še naprej deliti.
2. Urad, na katerem se delitev opravi, v skladu s členom 912b izda izvleček kontrolnega izvoda T5 za vsak del razdeljene pošiljke.
Vsak izvleček med drugim vsebuje dodatne podatke v poljih 100, 104, 105, 106 in 107 prvotnega kontrolnega izvoda T5 in navaja neto težo in neto količino blaga, ki ga izvleček zadeva. V polje 106 obrazca T5 se za vsak izvleček vpiše eden izmed naslednjih zaznamkov:
— Extracto del ejemplar de control T5 inicial (número de registro, fecha, oficina y país de expedición): …
— Udskrift af det oprindelige kontroleksemplar T5 (registreringsnummer, dato, sted og udstedelsesland): …
— Auszug aus dem ursprünglichen Kontrollexemplar T5 (Registriernummer, Datum, ausstellende Stelle und Ausstellungsland): …
— Απόσπασμα του αρχικού αντιτύπου ελέγχου Τ5 (αριθμός πρωτοκόλλου, ημερομηνία, τελωνείο και χώρα έκδοσης): …
— Extract of the initial T5 control copy (registration number, date, office and country of issue): …
— Extrait de l'exemplaire de contrôle T5 initial (numéro d'enregistrement, date, bureau et pays de délivrance): …
— Estratto dell'esemplare di controllo T5 originale (numero di registrazione, data, ufficio e paese di emissione): …
— Uittreksel van het oorspronkelijke controle-exemplaar T5 (registratienummer, datum, kantoor en land van afgifte): …
— Extracto do exemplar de controlo T5 inicial (número de registo, data, estância e país de emissão): …
— Ote alun perin annetusta T5-valvontakappaleesta (kirjaamisnumero, antamispäivämäärä, -toimipaikka ja -maa): …
— Utdrag ur ursprungligt kontrollexemplar T5 (registreringsnummer, datum, utfärdande kontor och land): …
— Výpis z původního kontrolního výtisku T5 (evidenční číslo, datum, úřad a země vystavení): …
— Väljavõte esialgsest T5 kontrolleksemplarist (registreerimisnumber, kuupäev, väljaandnud asutus ja riik):…
— Izraksts no sākotnējā T5 kontroleksemplāra (reģistrācijas numurs, datums, izdevēja iestāde un valsts):…
— Išrašas iš pirminio T5 kontrolinio egzemplioriaus (registracijos numeris, data, išdavusi įstaiga ir valstybė): …
— Az eredeti T5 ellenőrző példány kivonata ( nyilvántartási szám, kiállítás dátuma, a kiállító ország és hivatal neve): …
— Estratt tal-kopja ta' kontroll tat-T5 inizjali (numru ta' reġistrazzjoni, data, uffiċċju u pajjiż fejn ġie maħruġ id-dokument): …
— Wyciąg z wyjściowej karty kontrolnej T5 (numer ewidencyjny, data, urząd i kraj wystawienia): …
— Izpisek iz prvotnega kontrolnega izvoda T5 (evidenčna številka, datum, urad in država izdaje): …
— Výpis z pôvodného kontrolného výtlačku T5 (registračné číslo, dátum, vydávajúci úrad a krajina vydania): …
— Извлечение от първоначално издадения оначалния контролен формуляр Т5 (регистрационен номер, дата, митническо учреждение и страна на издаване): …
— Extras din exemplarul de control T5 inițial (număr de înregistrare, data, biroul și țara emitente): …
— Izvod prvobitnog kontrolnog primjerka T5 (registracijski broj, datum, ispostava i zemlja izdavanja): ….
Polje B „Vrniti…“ na obrazcu T5 vsebuje podatke iz ustreznega polja prvotnega obrazca T5.
V polje J „Kontrola namembnega organa“ na prvotnem obrazcu T5 se vpiše eden izmed naslednjih zaznamkov:
— … (número) extractos expedidos — copias adjuntas
— … (antal) udstedte udskrifter — kopier vedføjet
— … (Anzahl) Auszüge ausgestellt — Durchschriften liegen bei
— … (αριθμός) εκδοθέντα αποσπάσματα — συνημμένα αντίγραφα
— … (number) extracts issued — copies attached
— … (nombre) extraits délivrés — copies ci-jointes
— … (numero) estratti rilasciati — copie allegate
— … (aantal) uittreksels afgegeven — kopieën bijgevoegd
— … (número) de extractos emitidos — cópias juntas
— Annettu … (lukumäärä) otetta — jäljennökset liitteenä
— … (antal) utdrag utfärdade — kopier bifogas.
— … (počet) vystavených výpisů — kopie přiloženy
— väljavõtted … (arv) — koopiad lisatud
— Izsniegti… (skaits) izraksti — kopijas pielikumā
— Išduota … (skaičius) išrašų — kopijos pridedamos
— … (számú) kivonat kiadva — másolatok csatolva
— … (numru) estratti maħruġa kopji mehmuża
— … (ilość) wydanych wyciągów — kopie załączone
— … (število) izdani izpiski — izvodi priloženi
— … (počet) vyhotovených výpisov – kópie priložené.
— … (брой) издадени извлечения — приложени формуляри
— … (numărul) de extrase emise — copii anexate.
… (broj) izdanih izvadaka – preslike u prilogu.
Prvotni kontrolni izvod T5 se takoj vrne na naslov iz polja B „Vrniti (na naslov)“ obrazca T5, skupaj s kopijami izdanih izvlečkov.
Urad, na katerem se opravi delitev, shrani izvod prvotnega kontrolnega izvoda T5 in njegove izvlečke. Izvirniki izvlečkov kontrolnega izvoda T5 se priložijo k vsakemu delu razdeljene pošiljke do ustreznega namembnega urada, pri čemer se uporabljajo določbe iz člena 912c.
3. Pri nadaljnji delitvi v skladu z odstavkom 1 se smiselno uporabljajo določbe odstavka 2.
Člen 912f
1. Kontrolni izvod T5 se lahko izda pozneje, pod pogojem, da:
— zadevna oseba ni odgovorna za nezaprositev ali neizdajo tega dokumenta, ko je bilo blago poslano, ali lahko predloži dokaze, da se neizpolnjevanje pravil ni zgodilo zaradi goljufije ali očitne malomarnosti,
— zadevna oseba predloži dokaze, da kontrolni izvod T5 velja za blago, za katero so bile končane vse formalnosti,
— zadevna oseba predloži dokumente, ki se zahtevajo za izdajo navedenega kontrolnega izvoda T5,
— pristojni organi zadovoljivo ugotovijo, da poznejša izdaja kontrolnega izvoda T5 ne daje zagotovil za finančne ugodnosti, ki ne bi bile upravičene z vidika uporabljenega postopka, carinskega statusa blaga in njegove uporabe in/ali namembnosti.
Če se kontrolni izvod T5 izda pozneje, se nanj z rdečo barvo napiše eden izmed naslednjih zaznamkov:
— Expedido a posteriori
— Udstedt efterfølgende
— nachträglich ausgestellt
— Εκδοθέν εκ των υστέρων
— Issued retrospectively
— Délivré a posteriori
— Rilasciato a posteriori
— achteraf afgegeven
— Emitido a posteriori
— Annettu jälkikäteen
— Utfärdat i efterhand
— Vystaveno dodatečně
— Välja antud tagasiulatuvalt
— Izsniegts retrospektīvi
— Retrospektyvusis išdavimas
— Kiadva visszamenőleges hatállyal
— Maħruġ retrospettivament
— Wystawiona retrospektywnie
— Izdano naknadno
— Vyhotovené dodatočne
— Издаден впоследствие
— Eliberat ulteriorEmis a posteriori
— Izdano naknadno.
in zadevna oseba nanj vpiše istovetnost prevoznega sredstva, s katerim je blago poslano, datum odprave, in če je to ustrezno, datum prispetja na namembni urad.
2. Dvojnike kontrolnega izvoda T5 in izvlečke tega dokumenta lahko izda urad izdaje na zahtevo osebe, ki jo je prizadela izguba originalov. Dvojnik mora imeti žig urada in podpis pristojnega carinskega uradnika ter z velikimi tiskanimi črkami in v rdeči barvi zapisanega enega od naslednjih zaznamkov:
— DUPLICADO
— DUPLIKAT
— DUPLIKAT
— ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ
— DUPLICATE
— DUPLICATA
— DUPLICATO
— DUPLICAAT
— SEGUNDA VIA
— KAKSOISKAPPALE
— DUPLIKAT
— DUPLIKÁT
— DUPLIKAAT
— DUBLIKĀTS
— DUBLIKATAS
— MÁSODLAT
— DUPLIKAT
— DUPLIKAT
— DVOJNIK
— DUPLIKÁT
— ДУБЛИКАТ
— DUPLICAT
— DUPLIKAT
3. Pozneje izdani kontrolni izvodi T5 in dvojniki tega dokumenta lahko nosijo zaznamek namembnega urada samo, če ta urad ugotovi, da sta bili blagu iz zadevnega dokumenta dodeljeni uporaba in/ali namembnost, ki sta predvideni ali ju predpisujejo pravila Skupnosti.
Člen 912g
1. Pristojni organi vsake države članice lahko v okviru svojih pristojnosti vsaki osebi, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 in ki namerava pošiljati blago, za katero se izdaja kontrolni izvod T5 (v nadaljevanju „pooblaščeni pošiljatelj“), podelijo dovoljenje, da na uradu odhoda ne predloži blaga niti kontrolnega izvoda T5, ki zadeva to blago.
2. Glede kontrolnega izvoda T5, ki ga uporabljajo pooblaščeni pošiljatelji, lahko pristojni organi:
(a) predpišejo, da obrazci vsebujejo posebno oznako, ki omogoča prepoznavanje pooblaščenih pošiljateljev;
(b) določijo, da se mora v polje A „Urad odhoda“:
— vnaprej odtisniti žig urada odhoda in ga mora podpisati uradnik tega urada ali
— odtisniti žig pooblaščenega pošiljatelja s posebnim potrjenim kovinskim žigom, ki ustreza vzorcu v Prilogi 62, ali
— poprej odtisniti posebni žig, ki ustreza vzorcu iz Priloge 62, če je ta odtisnjen s tiskalnikom, potrjenim za takšen namen. Takšen odtis se lahko izdela tudi s sistemom za elektronsko ali avtomatsko obdelavo podatkov;
(c) pooblastijo pooblaščenega pošiljatelja, da ne podpisuje obrazcev, na katerih je odtisnjen posebni žig iz Priloge 62, ki so izdelani s sistemom za elektronsko ali avtomatsko obdelavo podatkov. V tem primeru se v prostor, namenjen podpisu deklaranta v polju 110 obrazca, vpiše eden od naslednjih zaznamkov:
— Dispensa de la firma, artículo 912 octavo del Reglamento (CEE) no 2454/93
— Underskriftsdispensation, artikel 912 g i forordning (EØF) nr. 2454/93
— Freistellung von der Unterschriftsleistung, Artikel 912 g der Verordnung (EWG) Nr. 2454/93
— Απαλλαγή από την υποχρέωση υπογραφής, άρθρο 912 ζ του κανονισμού (ΕΟΚ) αριθ. 2454/93
— Signature waived — Article 912 g of Regulation (EEC) No 2454/93
— Dispense de signature, article 912 octies du règlement (CEE) no 2454/93
— Dispensa dalla firma, articolo 912 octies del regolamento (CEE) n. 2454/93
— Vrijstelling van ondertekening — artikel 912 octies van Verordening (EEG) nr. 2454/93
— Dispensada a assinatura, artigo 912.o — G do Regulamento (CE) n. 2454/93
— Vapautettu allekirjoituksesta — asetuksen (ETY) N:o 2454/93 912 g artikla
— Befriad från underskrift, artikel 912 g i förordning (EEG) nr 2454/93
— Podpis se nevyžaduje — článek 912g nařízení (EHS) č. 2454/93
— Allkirjanõudest loobutud — määruse (EMÜ) nr 2454/93 artikkel 912g
— Derīgs bez paraksta — Regulas (EEK) Nr.2454/93 912.g pants
— Leista nepasirašyti — Reglamentas (EEB) Nr. 2454/93, 912g straipsnis
— Aláírás alól mentesítve — a 2454/93/EGK rendelet 912g. cikke
— Firma mhux meħtieġa — Artikolu 912g tar-Regolament (KEE) 2454/93
— Zwolniony ze składania podpisu — art. 912g rozporządzenia (EWG) nr 2454/93
— Opustitev podpisa — člen 912g uredbe (EGS) št. 2454/93
— Oslobodenie od podpisu – článok 912g nariadenia (EHS) č. 2454/93.
— Освободен от подпис — член 912ж на Регламент (ЕИО) № 2454/93
— Dispensă de semnătură — Articolul 912g din Regulamentul (CEE) Nr. 2454/93.
— Oslobođeno potpisa – članak 912.g Uredbe (EEZ) br. 2454/93.
3. Pooblaščeni pošiljatelj izpolni kontrolni izvod T5, tako da vanj vnese zahtevane podatke, ki vključujejo:
— v polju A („Urad odhoda“) datum pošiljanja blaga in številko deklaracije in
— v polju D (Kontrola urada odhoda) na kontrolnem izvodu T5 enega od naslednjih zaznamkov:
—— Procedimiento simplificado, artículo 912 octavo del Reglamento (CEE) no 2454/93
— Forenklet fremgangsmåde, artikel 912 g i forordning (EØF) nr. 2454/93
— Vereinfachtes Verfahren, Artikel 912 g der Verordnung (EWG) Nr. 2454/93
— Απλουστευμένη διαδικασία, άρθρο 912 ζ) του κανονισμού (ΕΟΚ) αριθ. 2454/93
— Simplified procedure — Article 912 g of Regulation (EEC) No 2454/93
— Procédure simplifiée, article 912 octies du règlement (CEE) no 2454/93
— Procedura semplificata, articolo 912 octies del regolamento (CEE) n. 2454/93
— Vereenvoudigde procedure, artikel 912 octies van Verordening (EEG) nr. 2454/93
— Procedimento simplificado, artigo 912.o — G do Regulamento (CE) n.o 2454/93
— Yksinkertaistettu menettely — asetuksen (ETY) N:o 2454/93 912 g artikla
— Förenklat förfarande, artikel 912 g i förordning (EEG) nr 2454/93
— Zjednodušený postup-článek 912 g nařízení (EHS) č. 2454/93
— Lihtsustatud tolliprotseduur — määruse (EMÜ) nr 2454/93 artikkel 912g
— Vienkāršota procedūra — Regulas (EEK) Nr.2454/93 912.g pants
— Supaprastinta procedūra — Reglamentas (EEB) Nr. 2454/93, 912g straipsnis
— Egyszerűsített eljárás — a 2454/93/EGK rendelet 912g. cikke
— Proċedura simplifikata — Artikolu 912 g tar-Regolament (KEE) 2454/93
— Procedura uproszczona — art. 912g rozporządzenia (EWG) nr 2454/93
— Poenostavljen postopek — člen 912g uredbe (EGS) št. 2454/93
— Zjednodušený postup — článok 912 g nariadenia (EHS) č. 2454/93
— Опростена процедура — член 912ж на Регламент (ЕИО) № 2454/93
— Procedură simplicată — Articolul 912g din Regulamentul (CEE) Nr. 2454/93
— Pojednostavnjeni postupak – članak 912.g Uredbe (EEZ) br. 2454/93
— in če je to ustrezno, podrobnosti glede roka, v katerem je blago treba predložiti namembnemu uradu, glede uporabljenih načinov prepoznavanja blaga in sklicev na odpravni dokument.
Za to kopijo, pravilno izpolnjeno, in če je to ustrezno, podpisano od pooblaščenega pošiljatelja, velja, da jo je izdal urad, katerega naziv je v odtisu žiga iz odstavka 2(b).
Po odpravi blaga pooblaščeni pošiljatelj takoj pošlje uradu odhoda kopijo kontrolnega izvoda T5 skupaj z vsemi dokumenti, na podlagi katerih je bil izdan kontrolni izvod T5.
4. Dovoljenje iz odstavka 1 se izda samo osebam, ki pogosto pošiljajo blago, katerih knjigovodstvo omogoča pristojnim organom preverjanje operacij in ki niso zagrešile resnih ali večkratnih kršitev veljavne zakonodaje.
Dovoljenje zlasti določa:
— urad ali urade, ki so pristojni, da delujejo kot uradi odhoda za pošiljke,
— rok in postopek, po katerem mora pooblaščeni pošiljatelj obvestiti urad odhoda o pošiljki, ki jo namerava poslati, da bi ta urad pred odpravo blaga lahko opravil vse kontrole, vključno s kontrolo, kakor jo zahtevajo pravila Skupnosti,
— rok, v katerem je blago treba predložiti namembnemu uradu; to časovno obdobje se določi v skladu s prevoznimi pogoji ali s pravili Skupnosti,
— ukrepe za prepoznavanje blaga, ki lahko vključujejo uporabo posebnih pečatov, potrjenih od pristojnih organov in s pritrditvijo pooblaščenega pošiljatelja,
— sredstva za zagotavljanje zavarovanja, če je od tega odvisna izdaja kontrolnega izvoda T5.
5. Pooblaščeni pošiljatelj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi hrambo posebnega žiga ali obrazcev, na katerih je odtisnjen žig urada odhoda ali posebni žig.
Pooblaščeni pošiljatelj nosi vse posledice, predvsem finančne posledice, vseh napak, manjkajočih navedb ali drugih napak v kontrolnih izvodih T5, ki jih izda, ali nastalih pri izvajanju postopkov, njemu naloženih v odstavku 1.
Če katera koli fizična ali pravna oseba zlorabi obrazce kontrolnega izvoda T5, ki so vnaprej ožigosani z žigom urada odhoda ali s posebnim žigom, je pooblaščeni pošiljatelj odgovoren, brez poseganja v kriminalne postopke, za plačilo neplačanih dajatev in drugih stroškov ter za vračilo finančnih ugodnosti, ki jih je zaradi zlorabe pridobil, razen če lahko pristojnim organom, ki so mu izdali dovoljenje, zadovoljivo dokaže, da je sprejel vse zahtevane ukrepe za zagotovitev varne hrambe posebnega žiga ali obrazcev, na katerih je odtisnjen žig urada odhoda ali odtis posebnega žiga.
DEL V
KONČNE DOLOČBE
Člen 913
Razveljavijo se naslednje uredbe in direktive:
— Uredba Komisije (EGS) št. 37/70 z dne 9. januarja 1970 o določitvi porekla bistvenih nadomestnih delov za predhodno poslano opremo, stroj, aparat ali vozilo ( 22 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2632/70 z dne 23. decembra 1970 o določitvi porekla radijskih in televizijskih sprejemnikov ( 23 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 315/71 z dne 12. februarja 1971 o določitvi porekla osnovnih vin za vermut in porekla vermutov ( 24 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 861/71 z dne 27. aprila 1971 o določitvi porekla magnetofonov ( 25 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3103/73 z dne 14. novembra 1973 o potrdilu o poreklu in zahtevku zanj v trgovini znotraj Skupnosti ( 26 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2945/76 z dne 26. novembra 1976 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 754/76 o tarifni obravnavi blaga, ki je vrnjeno na carinsko območje Skupnosti ( 27 ), nazadnje spremenjena z aktom o pristopu Španije in Portugalske,
— Uredba Komisije (EGS) št. 137/79 z dne 19. decembra 1979 o uvedbi posebne metode upravnega sodelovanja za uporabo znotrajskupnostne obravnave pri izdelkih ribolova, pridobljenih z ladjami držav članic ( 28 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3399/91 ( 29 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1494/80 z dne 11. junija 1980 o pojasnjevalnih opombah in splošno priznanih računovodskih načelih na področju carinske vrednosti ( 30 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1495/80 z dne 11. junija 1980 o določbah za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (EGS) št. 1224/80 o carinski vrednosti blaga ( 31 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 558/91 ( 32 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1496/80 z dne 11. junija 1980 o prijavi podatkov za določitev carinske vrednosti in dokumentih, ki jih je treba predložiti ( 33 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 979/93 ( 34 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1574/80 z dne 20. junija 1980 o določbah za izvajanje členov 16 in 17 Uredbe Sveta št. 1430/79 o povračilu ali odpustu uvoznih ali izvoznih dajatev ( 35 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3177/80 z dne 5. decembra 1980 o kraju vnosa, ki ga je treba upoštevati v skladu s členom 14(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1224/80 o carinski vrednosti blaga ( 36 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2779/90 ( 37 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3179/80 z dne 5. decembra 1980 o poštnih pristojbinah, ki jih je treba upoštevati pri določitvi carinske vrednosti blaga, ki se prevaža v poštnem prometu ( 38 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1264/90 ( 39 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 553/81 z dne 12. februarja 1981 o potrdilu o poreklu in zahtevku zanj ( 40 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1577/81 z dne 12. junija 1981 o vzpostavitvi sistema poenostavljenih postopkov za določitev carinske vrednosti določenega pokvarljivega blaga ( 41 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3334/90 ( 42 ),
— Direktiva Komisije 82/57/EGS z dne 17. decembra 1981 o nekaterih določbah za izvajanje Direktive Sveta št. 79/695/EGS o usklajevanju postopkov za sprostitev blaga v prosti promet ( 43 ), nazadnje spremenjena z Direktivo 83/371/EGS ( 44 ),
— Direktiva Komisije 82/347/EGS z dne 23. aprila 1982 o določitvi nekaterih določb za izvajanje Direktive Sveta št. 81/177/EGS o usklajevanju postopkov za izvoz skupnostnega blaga ( 45 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3040/83 z dne 28. oktobra 1983 o nekaterih določbah za izvajanje členov 2 in 14 Uredbe Sveta št. 1430/79 o povračilu ali odpustu uvoznih ali izvoznih dajatev ( 46 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3158/83 z dne 9. novembra 1983 o vplivu avtorskih honorarjev in licenčnin na carinsko vrednost ( 47 ),
— Uredba Komisija (EGS) št. 1751/84 z dne 13. junija 1984 o nekaterih določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3599/82 o postopku začasnega uvoza ( 48 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3693/92 ( 49 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3548/84 z dne 17. decembra 1984 o nekaterih določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2763/83 o postopku, ki dovoljuje predelavo blaga pod carinskim nadzorom pred sprostitvijo v prosti promet ( 50 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2361/87 ( 51 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1766/85 z dne 27. junija 1985 o menjalnih tečajih, ki se morajo uporabiti za določitev carinske vrednosti ( 52 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 593/91 ( 53 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3787/86 z dne 11. decembra 1986 o odpravi in preklicu dovoljenj, izdanih v okviru nekaterih postopkov z ekonomskim učinkom ( 54 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3799/86 z dne 12. decembra 1986 o nekaterih določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1430/79 o povračilu ali odpustu uvoznih ali izvoznih dajatev ( 55 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2458/87 z dne 31. julija 1987 o nekaterih določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2473/86 o postopku pasivnega oplemenitenja in sistemu standardne zamenjave ( 56 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3692/92 ( 57 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4128/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev tobaka flue cured tipa virginia, light air cured tipa burley, vključno s hibridi burleyja, light air cured tipa maryland in tobaka fine cured pod podštevilke 2401 10 10 do 2401 10 49 in 2401 20 10 do 2401 20 49 kombinirane nomenklature ( 58 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4129/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev nekaterih živih živali domače vrste goveda in določenega govejega mesa iz Priloge C sporazuma med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo pod podštevilke kombinirane nomenklature ( 59 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4130/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev svežega namiznega grozdja sorte empereur (Vitis vinifera cv) pod podštevilko 0806 10 11 kombinirane nomenklature ( 60 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4131/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev vina porto, madeira, sherry, setubal muscatel in tokajec (Aszu in Szamorodni) pod podštevilke 2204 21 41, 2204 21 51, 2204 29 41, 2204 29 45, 2204 29 51 in 2204 29 55 kombinirane nomenklature ( 61 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2490/91 ( 62 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4132/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev viskija „bourbon“ pod podštevilko 2208 30 11 in 2208 30 19 kombinirane nomenklature ( 63 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4133/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za odobritev tarifnih ugodnosti, predvidenih v sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Finsko o medsebojni trgovini z nekaterimi vrstami vina in alkoholnih pijač, pri uvozu vodke podštevilk 2208 90 31 in 2208 90 53 kombinirane nomenklature v Skupnost ( 64 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4134/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev pripravkov t. i. „sirovih fondijev“ pod podštevilko 2106 90 10 kombinirane nomenklature ( 65 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4135/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev naravnega natrijevega nitrata in naravnega kalijevega natrijevega nitrata pod podštevilko 3102 50 10 oziroma 3105 90 10 kombinirane nomenklature ( 66 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4136/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev klavnih konjev pod podštevilko 0101 19 10 kombinirane nomenklature ( 67 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4137/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev blaga pod podštevilke 0408 11 90, 0408 19 90, 0408 91 90, 0408 99 90, 1106 20 10, 2501 00 51, 3502 10 10 in 3502 90 10 kombinirane nomenklature ( 68 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4138/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za odobritev ugodne tarifne obravnave pri uvozu krompirja, sladke koruze, nekaterih vrst žita in nekaterih oljnih plodov in semen zaradi njihove uporabe za setev ( 69 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4139/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za odobritev ugodne tarifne obravnave pri uvozu nekaterih naftnih derivatov zaradi njihove posebne uporabe ( 70 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4140/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za uvrstitev tkanin za sita, netkanih, pod podštevilko 5911 20 00 kombinirane nomenklature ( 71 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4141/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za odobritev ugodne tarifne obravnave pri uvozu izdelkov, namenjenih za nekatere vrste zrakoplovov ali plovil, zaradi njihove posebne uporabe ( 72 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1418/91 ( 73 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4142/87 z dne 9. decembra 1987 o določitvi pogojev za odobritev ugodne tarifne obravnave pri uvozu določenega blaga zaradi njegove posebne uporabe ( 74 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3803/92 ( 75 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 693/88 z dne 4. marca 1988 o določitvi pojma izdelkov po poreklu pri uporabi tarifnih ugodnosti, ki jih Evropska gospodarska skupnost odobri za nekatere izdelke iz držav v razvoju ( 76 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3660/92 ( 77 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 809/88 z dne 14. marca 1988 o določitvi pojma izdelkov po poreklu in metodah upravnega sodelovanja, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov z zasedenih ozemelj v Skupnost ( 78 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3660/92 ( 79 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 4027/88 z dne 21. decembra 1988 o določitvi nekaterih določb pri izvajanju postopka začasnega uvoza zabojnikov ( 80 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3348/89 ( 81 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 288/89 z dne 3. februarja 1989 o določitvi porekla integriranih vezij ( 82 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 597/89 z dne 8. marca 1989 o določitvi nekaterih določb za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2144/87 o carinskem dolgu ( 83 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2071/89 z dne 11. julija 1989 o določitvi porekla aparatov za fotokopiranje z vdelanim optičnim sistemom ali za kontaktno kopiranje ( 84 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3850/89 z dne 15. decembra 1989 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 802/68 o skupni določitvi pojma porekla blaga glede nekaterih kmetijskih izdelkov, upravičenih do posebnih uvoznih režimov ( 85 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2561/90 z dne 30. julija 1990 o nekaterih določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2503/88 o carinskih skladiščih ( 86 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3001/92 ( 87 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2562/90 z dne 30. julija 1990 o nekaterih določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2504/88 o prostih conah in prostih skladiščih ( 88 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2485/91 ( 89 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2883/90 z dne 5. oktobra 1990 o določitvi porekla grozdnega soka ( 90 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2884/90 z dne 5. oktobra 1990 o določitvi porekla določenega blaga, proizvedenega iz jajc ( 91 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3561/90 z dne 11. decembra 1990 o določitvi porekla nekaterih keramičnih proizvodov ( 92 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3620/90 z dne 14. decembra 1990 o določitvi porekla mesa in drobovine, svežega, ohlajenega ali zamrznjenega, nekaterih domačih živali ( 93 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3672/90 z dne 18. decembra 1990 o določitvi porekla krogličnih, valjčnih ali igličnih ležajev ( 94 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3716/90 z dne 19. decembra 1990 o nekaterih določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 4046/89 o instrumentih zavarovanja, ki jih je treba predložiti za zavarovanje plačila carinskega dolga ( 95 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3796/90 z dne 28. decembra 1990 o nekaterih določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1715/90 o informacijah, ki jih zagotovijo carinske oblasti držav članic o uvrščanju blaga v kombinirano nomenklaturo ( 96 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2674/92 ( 97 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1364/91 z dne 24. maja 1991 o določitvi porekla tekstilov in tekstilnih izdelkov iz oddelka XI kombinirane nomenklature ( 98 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1365/91 z dne 24. maja 1991 o določitvi porekla lintersa iz bombaža, impregnirane klobučevine in netkanih tekstilov, oblačil iz usnja, obutve in paščkov za uro iz tekstila ( 99 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1593/91 z dne 12. junija 1991 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 719/91 o uporabi zvezkov TIR in zvezkov ATA kot tranzitnih dokumentov v Skupnosti ( 100 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1656/91 z dne 13. junija 1991 o določitvi posebnih določb za nekatere postopke aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom ( 101 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2164/91 z dne 23. julija 1991 o določbah za izvajanje člena 5(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1697/79 o naknadni izterjavi uvoznih ali izvoznih dajatev, plačilo katerih se od carinskega dolžnika ni zahtevalo za blago, prijavljeno za carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila takšnih dajatev ( 102 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2228/91 z dne 26. junija 1991 o nekaterih določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1999/85 o postopku aktivnega oplemenitenja ( 103 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3709/92 ( 104 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2249/91 z dne 25. julija 1991 o določitvi nekaterih določb za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1855/89 o začasnem uvozu prevoznih sredstev ( 105 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2365/91 z dne 31. julija 1991 o določitvi pogojev za uporabo zvezka ATA za začasni uvoz blaga na carinsko območje Skupnosti in za začasni izvoz blaga s tega območja ( 106 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3717/91 z dne 18. decembra 1991 o izdelavi seznama blaga, za katero se lahko odobri postopek, ki dovoljuje predelavo blaga pod carinskim nadzorom pred sprostitvijo v prosti promet ( 107 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 209/93 ( 108 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 343/92 z dne 22. januarja 1992 o določitvi pojma „izdelkov po poreklu“ in metodah upravnega sodelovanja, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov po poreklu iz republik Hrvaške in Slovenije in jugoslovanskih republik Bosne in Hercegovine in Makedonije v Skupnost ( 109 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3660/92 ( 110 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1214/92 z dne 21. aprila 1992 o določbah za izvajanje in ukrepih za poenostavitev skupnostnega tranzitnega postopka ( 111 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3712/92 ( 112 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 1823/92 z dne 3. julija 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3925/91 o odpravi kontrol in formalnosti za ročno in oddano prtljago na letu znotraj Skupnosti in za prtljago pri plovbi znotraj Skupnosti ( 113 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2453/92 z dne 31. julija 1992 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 717/91 o enotni upravni listini ( 114 ), nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 607/93 ( 115 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2674/92 z dne 15. septembra 1992 o dopolnitvi določb za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1715/90 o informacijah, ki jih sporočijo carinske oblasti držav članic v zvezi z uvrščanjem blaga v carinsko nomenklaturo ( 116 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 2713/92 z dne 17. septembra 1992 o prometu blaga med različnimi deli carinskega območja Skupnosti ( 117 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3269/92 z dne 10. novembra 1992 o določitvi nekaterih določb za izvajanje členov 161, 182 in 183 Uredbe (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti glede postopka izvoza, ponovnega izvoza in blaga, ki zapusti carinsko območje Skupnosti ( 118 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3566/92 z dne 8. decembra 1992 o listinah, ki jih je treba uporabiti za izvajanje ukrepov Skupnosti, ki imajo za posledico kontrolo uporabe in/ali namembnega kraja blaga ( 119 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3689/92 z dne 21. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 719/91 o uporabi zvezkov TIR in zvezkov ATA kot tranzitnih dokumentov v Skupnosti in Uredbe Sveta (EGS) št. 3599/92 o postopku začasnega uvoza ( 120 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3691/92 z dne 21. decembra 1992 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 719/91 o uporabi zvezkov TIR in zvezkov ATA kot tranzitnih dokumentov v Skupnosti in Uredbe Sveta (EGS) št. 3599/92 o postopku začasnega uvoza ( 121 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3710/92 z dne 21. decembra 1992 o določitvi postopkov za prevoz blaga ali izdelkov v postopku aktivnega oplemenitenja – sistem odloga ( 122 ),
— Uredba Komisije (EGS) št. 3903/92 z dne 21. decembra 1992 o stroških letalskega prevoza, ki jih je treba vključiti v carinsko vrednost ( 123 ).
Člen 914
Sklicevanja na razveljavljene določbe je treba razumeti kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 915
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Uporablja se od 1. januarja 1994.
▼M29 —————
Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
IZVEDBENE DOLOČBE ZA CARINSKI ZAKONIK
PRILOGE
SEZNAM PRILOG
|
Številka |
Predmet |
|
1 |
Vzorec obvestila o izdaji zavezujoče tarifne informacije (ZTI) |
|
1a |
|
|
1b |
Vzorec zahtevka za zavezujočo tarifno informacijo (ZTI) |
|
1c |
|
|
1d |
|
|
6 |
Certifikat pristnosti za finsko vodko |
|
6a |
Certifikat pristnosti za švedsko vodko |
|
9 |
Uvodne opombe k seznamu obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki pridobili status blaga s poreklom |
|
10 |
Seznam obdelovalnih ali predelovalnih postopkov, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi izdelki lahko pridobili status blaga s poreklom. Tekstil in tekstilni izdelki iz oddelka XI. |
|
11 |
Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki pridobili status blaga s poreklom. Proizvodi razen tekstila in tekstilnih izdelkov iz oddelka XI. |
|
12 |
Potrdilo o poreklu blaga |
|
13 |
Potrdilo o poreklu blaga za uvoz kmetijskih izdelkov v Evropsko gospodarsko skupnost |
|
13a |
(iz člena 76(1)) |
|
13b |
(iz člena 86(3)) |
|
13c |
(iz člena 92) |
|
13d |
(iz člena 95(3)) |
|
14 |
Uvodne opombe k seznamu v prilogi 15 |
|
15 |
Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da izdelani izdelek pridobi status blaga s poreklom |
|
16 |
Obdelava, izločena iz regionalne kumulacije splošne sheme preferencialov |
|
17 |
Potrdilo o poreklu, obrazec A |
|
18 |
(iz člena 97m(3)) |
|
21 |
Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in ustrezni zahtevki |
|
22 |
Izjava na računu |
|
23 |
Razlagalne opombe o carinski vrednosti |
|
24 |
Uporaba splošno priznanih računovodskih načel za določanje carinske vrednosti |
|
25 |
Stroški zračnega prevoza, ki se vključijo v carinsko vrednost |
|
26 |
Seznam blaga iz člena 152(1)(a)a |
|
28 |
Deklaracija o carinski vrednosti blaga – D.V.1 |
|
29 |
Dopolnilni obrazec D.V.1 bis |
|
30 |
Etiketa, ki se pripne na prtljago, oddano na letališču skupnosti |
|
30a |
|
|
31 |
Vzorec enotne upravne listine (set osmih listov) |
|
32 |
Vzorec enotne upravne listine za tiskanje z računalniškimi sistemi carinjenja na dva zaporedna štirilistna seta |
|
33 |
Vzorec dopolnilnih obrazcev enotne upravne listine (set osmih listov) |
|
34 |
Vzorec dopolnilnih obrazcev enotne upravne listine za tiskanje z računalniškimi sistemi carinjenja na dva zaporedna štirilistna seta |
|
35 |
Izvodi, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 31 in 33 v samokopirni obliki |
|
36 |
Izvodi, v katerih morajo biti vsebovani podatki iz obrazcev v Prilogah 32 in 34 v samokopirni obliki |
|
37 |
Pojasnila o enotni upravni listini |
|
37a |
Pojasnjevalna opomba o uporabi tranzitne deklaracije pri izmenjavi standardnih sporočil z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI) |
|
37c |
Dodatne oznake za računalniški tranzitni sistem |
|
37d |
(iz člena 353(2)(b)) |
|
38 |
Šifre, ki se uporabljajo na obrazcih |
|
38a |
Carinska deklaracija za prijavljeno prtljago |
|
38b |
Postopek iz člena 290c(1) |
|
38c |
Obrazec iz člena 290c(1) |
|
38d |
(iz člena 4o) |
|
42 |
Rumena nalepka |
|
42b |
Rumena nalepka |
|
43 |
Obrazec T2M |
|
44 |
Opombe (dodati zvezku z obrazci T2M) |
|
44a |
Pojasnjevalna opomba k nakladnici |
|
44b |
Določbe o obrazcih, ki se uporabljajo v skupnostnem tranzitu |
|
44c |
Blago s povečanim tveganjem za goljufije |
|
45 |
Nakladnica |
|
45a |
Spremna tranzitna listina |
|
45b |
Seznam postavk |
|
45e |
(v skladu s členom 358(2)) |
|
45f |
(v skladu s členom 358(3)) |
|
45g |
(v skladu s členom 796a) |
|
45h |
(v skladu s členom 796a) |
|
45i |
(v skladu s členi 183(2), 787(2)(a) in 842b(3)) |
|
45j |
(v skladu s členi 183(2), 787(2)(a) in 842b(3)) |
|
45k |
(v skladu s členom 787) |
|
45l |
(v skladu s členom 787) |
|
46 |
|
|
46a |
Značilnosti carinskih oznak |
|
46b |
Merila iz členov 380 in 381 |
|
47 |
|
|
47a |
Uporaba člena 94(6) in (7) zakonika |
|
48 |
Skupni/skupnostni tranzitni postopek – Skupno zavarovanje |
|
49 |
Skupni/skupnostni tranzitni postopek – Posamezno zavarovanje |
|
50 |
Skupni/skupnostni tranzitni postopek – Posamezno zavarovanje v obliki kuponov |
|
51 |
|
|
51a |
|
|
51b |
Pojasnjevalna opomba k potrdilu o skupnem zavarovanju in potrdilu o opustitvi zavarovanja |
|
54 |
|
|
58 |
Nalepka (člena 417 in 432) |
|
59 |
Vzorec obvestila iz člena 459 |
|
60 |
Obrazec za obračun davka |
|
61 |
Vzorec zaključka |
|
62 |
Posebni žig |
|
63 |
Izvirnik kontrolnega izvoda T5 |
|
64 |
Izvirnik kontrolnega izvoda T5 bis |
|
65 |
Nakladnica |
|
66 |
Navodila za uporabo obrazcev, ki se zahtevajo za izdelavo kontrolnega izvoda T5 |
|
67 |
Obrazci za zahtevek in dovoljenje |
|
68 |
Prenos blaga ali izdelkov, ki so v v postopku, od enega imetnika do drugega |
|
69 |
Standardni normativi porabe |
|
70 |
Gospodarski pogoji in upravno sodelovanje |
|
71 |
Informativni listi |
|
72 |
Seznam običajnih oblik ravnanja iz člena 531 in člena 809 |
|
73 |
Uvozno blago, za katerega se šteje, da niso izpolnjeni gospodarski pogoji po členu 539, prvi odstavek |
|
74 |
Posebne določbe glede enakega blaga |
|
75 |
Seznam pridobljenih proizvodov, za katere veljajo ustrezne uvozne dajatve |
|
76 |
Gospodarski pogoji v okviru postopka za predelavo pod carinsko kontrolo |
|
77 |
(Člen 581) |
|
104 |
Informativni dokument za olajšanje začasnega izvoza blaga, poslanega iz ene države v drugo na dodelavo, predelavo ali popravilo |
|
109 |
Potrdilo o statusu blaga |
|
110 |
Informativni list INF 3 |
|
110a |
o izdelkih iz rib, ki so jih ujela ribiška plovila Skupnosti v ozemeljskih vodah tretje države |
|
111 |
Zahtevek za povračilo ali odpust |
|
112 |
Povračilo ali odpust dajatev. Zahteva za kontrolo |
|
113 |
Potrdilo za povračilo ali odpust dajatev |
PRILOGA 1
VZOREC OBVESTILA O IZDAJI ZAVEZUJOČE TARIFNE INFORMACIJE (ZTI)
PRILOGA 1a
PRILOGA 1b
VZOREC ZAHTEVKA ZA ZAVEZUJOČO TARIFNO INFORMACIJO (ZTI)
PRILOGA 1c
Pojasnjevalne opombe
|
1. |
Vložnik : Vpiše se polno ime gospodarskega subjekta vložnika. |
|
2. |
Pravni status : Vpiše se pravni status, kot je naveden v dokumentu o ustanovitvi. |
|
3. |
Datum ustanovitve : Vpiše se – s številkami – dan, mesec in leto ustanovitve. |
|
4. |
Naslov kraja, kjer je bil subjekt ustanovljen : Vpiše se polni naslov kraja, kjer je bil subjekt ustanovljen, vključno z državo. |
|
5. |
Lokacija glavne poslovne enote podjetja : Vpiše se polni naslov poslovne enote podjetja, v kateri se izvajajo glavne dejavnosti. |
|
6. |
Kontaktna oseba : Navedejo se polno ime, telefonska številka, številka telefaksa in e-pošta kontaktne osebe, ki ste jo imenovali v vašem podjetju in na katero se obrnejo carinski organi pri preučevanju zahtevka. |
|
7. |
Korespondenčni naslov : Vpiše se le, če se razlikuje od naslova kraja, kjer je bil subjekt ustanovljen. |
|
8., 9. in 10. |
Identifikacijska številka za DDV, identifikacijska številka gospodarskega subjekta in uradna registrska številka : Vpišejo se zahtevane številke. Identifikacijska številka gospodarskega subjekta je identifikacijska številka, registrirana pri carinskem organu. Uradna registrska številka je registrska številka, ki jo dodeli registrski urad. Če so te številke enake, se vpiše le identifikacijska številka za DDV. Če vložnik nima identifikacijske številke gospodarskega subjekta, ker v državi članici vložnika ta številka ne obstaja, se polje ne izpolni. |
|
11. |
Zahtevana vrsta potrdila : Vstavite križec v ustrezno polje. |
|
12. |
Gospodarski sektor dejavnosti : Opišite svojo dejavnost. |
|
13. |
Države članice, v katerih se izvajajo carinske dejavnosti : Vpiše(-jo) se ustrezna(-e) oznaka(-e) države ISO Alpha-2. |
|
14. |
Podatki o mejnem prehodu : Navedejo se imena carinskih uradov, ki se redno uporabljajo kot mejni prehodi. |
|
15. |
Že dodeljene poenostavitve in olajšave, potrdila iz člena 14k(4) : V primeru že dodeljenih poenostavitev se navedejo vrsta poenostavitve, ustrezen carinski postopek in številka dovoljenja. ►C4 Ustrezen carinski postopek se vpiše v obliki črk, ki se uporabljajo za naziv stolpca (A do K) za opredelitev carinskih postopkov iz obrazca iz Priloge 37, naslova I, točke B. ◄ V primeru že dodeljenih olajšav se navede številka potrdila. Če je vložnik imetnik enega ali več potrdil iz člena 14k(4), navedite vrsto in številko potrdil(-a). |
|
16., 17. in 18. |
Uradi za dokumentacijo/glavno knjigovodstvo : Vpišejo se polni naslovi ustreznih uradov. Če imajo uradi isti naslov, se izpolni le polje 16. |
|
19. |
Ime, datum in podpis vložnika : Podpis : podpisnik navede tudi svoj službeni položaj. Podpisnik mora biti vedno oseba, ki predstavlja vložnika kot celoto. Ime : ime in žig vložnika. Število prilog :vložnik navede naslednje splošne podatke: 1. Pregled glavnih lastnikov/delničarjev, pri čemer se navedejo imena in naslovi ter njihovi sorazmerni deleži. Pregled članov upravnega odbora. Ali carinski organi že od prej poznajo lastnike zaradi neizpolnjevanja zahtev? 2. Oseba iz uprave vložnika, ki je odgovorna za carinske zadeve. 3. Opis gospodarskih dejavnosti vložnika. 4. Specifikacija podrobnosti različnih lokacij vložnika in kratek opis dejavnosti, ki se izvajajo na vsaki lokaciji. Specifikacija, ali vložnik in vsaka lokacija v dobavni verigi deluje v svojem imenu in na svoj račun ali deluje v svojem imenu in na račun druge osebe ali pa deluje v imenu in na račun druge osebe. 5. Specifikacija, ali se blago kupi od podjetij in/ali dobavlja podjetjem, ki so povezana z vložnikom. 6. Opis notranje strukture organizacije vložnika. Priložite, če obstaja, dokumentacijo o nalogah/pristojnostih vsakega oddelka in/ali funkcije. 7. Skupno število zaposlenih in število vsakega oddelka. 8. Imena glavnih uradnih upraviteljev (generalnih direktorjev, vodij oddelkov, računovodij, vodje carinskega oddelka itd.). Opis sprejetih postopkov v položajih, ko pristojni uslužbenec ni prisoten, začasno ali stalno. 9. Imena in položaj oseb v organizaciji vložnika s posebnim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju carin. Ocena ravni znanja teh oseb v zvezi z uporabo informacijskih tehnologij v carinskih in poslovnih postopkih ter splošnimi poslovnimi zadevami. 10. Strinjanje ali nestrinjanje z objavo podatkov v potrdilu AEO na seznamu pooblaščenih gospodarskih subjektov iz člena 14x(4). |
PRILOGA 1d
Pojasnjevalne opombe
Številka potrdila
Številka potrdila se vedno začne z oznako države ISO Alpha-2 države članice izdaje, ki ji sledi ena od naslednjih oznak:
AEOC za potrdilo AEO – carinske poenostavitve
AEOS za potrdilo AEO – varstvo in varnost
AEOF za potrdilo AEO – carinske poenostavitve/varstvo in varnost
Zgoraj navedenim oznakam sledi nacionalna številka dovoljenja.
Imetnik potrdila AEO
Navedejo se polno ime imetnika iz polja 1 obrazca za zahtevek iz Priloge 1C, identifikacijska številka za DDV iz polja 8 obrazca za zahtevek, identifikacijska številka gospodarskega subjekta iz polja 9 obrazca za zahtevek, če je ustrezno, in uradna registrska številka iz polja 10 obrazca za zahtevek.
Organ izdajatelj
Podpis, ime carinske uprave države članice in žig.
Ime carinske uprave države članice se lahko navede na regionalni ravni, če tako zahteva organizacijska struktura carinske uprave.
Označitev vrste potrdila
Vstavite križec v ustrezno polje.
Datum, ko začne potrdilo veljati
Navedejo se dan, mesec in leto v skladu s členom 14q(1).
▼M18 —————
PRILOGA 6
CERTIFIKAT PRISTNOSTI ZA FINSKO VODKO
PRILOGA 6a
CERTIFIKAT PRISTNOSTI ZA ŠVEDSKO VODKO
▼M18 —————
PRILOGA 9
UVODNE OPOMBE K SEZNAMU OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA BI LAHKO IZDELANI IZDELKI PRIDOBILI STATUS BLAGA S POREKLOM
SPLOŠNE OPOMBE
Opomba 1
1.1 V prvih dveh stolpcih iz seznama v Prilogah 10 in 11 so poimenovani pridobljeni izdelki. V prvem stolpcu je navedena tarifna številka ali številka poglavja iz kombinirane nomenklature, v drugem stolpcu pa je navedeno poimenovanje blaga iz kombinirane nomenklature za navedeno tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je v stolpcu 3 navedeno pravilo. Če je pred vpisom v prvi stolpec navedeno „ex“, to pomeni, da se pravilo iz stolpca 3 uporablja le za tisti del navedene tarifne številke ali poglavja, kakor je poimenovano v stolpcu 2.
1.2 Če je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali če je navedena številka poglavja in je poimenovanje blaga v stolpcu 2 splošno, se zraven navedeno pravilo v stolpcu 3 nanaša na vse izdelke, ki se v kombinirani nomenklaturi uvrščajo v tarifne številke poglavja ali v katere koli tarifne številke združene v stolpcu 1.
1.3 Če so v seznamu navedena različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem zamaknjenem odstavku navedeno poimenovanje za tisti del tarifne številke, ki je predmet pravila v stolpcu 3.
Opomba 2
2.1 Izraz „izdelava“ pomeni vsako obdelavo ali predelavo, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki.
2.2 Izraz „material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka.
2.3 Izraz „izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, tudi če je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave.
Opomba 3
3.1 Obdelava ali predelava, ki jo zahteva pravilo v stolpcu 3, se mora izvesti samo v zvezi z uporabljenimi materiali brez porekla. Omejitve iz pravila v stolpcu 3 se prav tako uporabljajo samo za uporabljene materiale brez porekla.
3.2 Če je izdelek, narejen iz materialov brez porekla, ki je pridobil status izdelka s poreklom med proizvodnjo, uporabljen kot material v postopku izdelave drugega izdelka, potem se zanj ne uporablja pravilo, ki velja za izdelek, v katerega je vgrajen.
Na primer:
Nevezena tkanina lahko pridobi status izdelka s poreklom, če je tkana iz preje. Če se ta nato uporabi za izdelavo vezenega posteljnega perila, potem se odstotek omejitve vrednosti, ki je naveden pri uporabi nevezene tkanine, v tem primeru ne uporablja.
Opomba 4
4.1 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del zahtevane obdelave ali predelave in tudi več predelave ali obdelave dodeli status porekla, medtem ko manj predelave ali obdelave statusa porekla ne more dodeliti. Če pravilo določa torej, da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, uporaba takega materiala na kasnejši stopnji pa ni.
4.2 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi katerikoli material ali več materialov. Ne zahteva pa uporabe vseh.
Na primer:
Pravilo za preje določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali drugo ali pa oboje.
4.3 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu.
Opomba 5
Za vse proizvode, ki niso omenjeni v Prilogi 11 (razen tekstila iz Oddelka XI), se poreklo določa za vsak primer posebej ob upoštevanju postopkov, ki se nanašajo na koncept zadnje bistvene predelave ali obdelave, kot je opredeljen v členu 24 zakonika.
Opomba 6
6.1 Izraz „vlakna“, uporabljen v seznamu iz Priloge 10, zajema „naravna vlakna“ in „umetna ali sintetična rezana vlakna“ iz oznak KN 5501 do 5507 in vlakna, kakršna se uporabljajo za izdelavo papirja.
6.2 Izraz „naravna vlakna“ se v seznamu iz Priloge 10 uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična, in je omejen na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen če ni drugače določeno, izraz „naravna vlakna“ zajema tudi vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne predena.
6.3 Izraz „naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz oznake KN 0503, svilo iz oznak KN 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz oznak KN 5101 do 5105, bombažna vlakna iz oznak KN 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz oznak KN 5301 do 5305.
6.4 Izraz „umetna in sintetična rezana vlakna“ se v seznamu iz Priloge 10 uporablja za pramene iz sintetičnih ali umetnih filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz oznak KN 5501 do 5507.
6.5 Izraza „tekstilna kaša“ in „kemični materiali“, so v seznamu v Prilogi 10 uporabljeni za poimenovanje netekstilnih materialov (ki niso uvrščeni v Poglavja 50 do 63), ki se lahko uporabljajo za izdelavo umetnih ali sintetičnih vlaken ali prej, ali vlaken, kakršna se uporabljajo za proizvodnjo papirja.
6.6 Za izdelke, pridobljene iz dveh ali več tekstilnih materialov, se pravilo iz stolpca 3 uporablja za vsak posamezen tekstilni material, iz katerega je mešanica sestavljena.
Opomba 7
7.1 Izraz „predbeljene“ iz seznama v Prilogi 10, ki označuje stopnjo izdelave, potrebno pri uporabi nekaterih materialov brez porekla, se uporablja za nekatere preje, tkanine in pletene ali kvačkane materiale, ki so bili le oprani po predenju ali tkanju.
Predbeljeni proizvodi so na nižji stopnji izdelave kakor beljeni proizvodi, ki so bili večkrat namakani v belilih (oksidirajočih snoveh, kakršne so vodikov peroksid in reducirajoče snovi).
7.2 Izraz „celotna izdelava“ iz seznama v Prilogi 10 pomeni, da morajo biti opravljeni vsi postopki po rezanju materiala ali pletenju ali kvačkanju tkanine neposredno v oblike.
Ni pa nujno, da se šteje, da je izdelava nepopolna, če ni bil opravljen en končni postopek ali več.
Končni postopki so naslednji:
— nameščanje gumbov in/ali drugih načinov zapenjanja,
— izdelava gumbnic,
— zaključevanje hlačnic in rokavov ali robljenje kril in oblek,
— nameščanje okraskov in dodatkov, kot so žepi, nalepke, značke itd.,
— likanje in druge priprave oblačil za konfekcijsko prodajo.
Opombe o končnih postopkih — posebni primeri
V nekaterih postopkih izdelave je mogoče, da je izvedba končnih postopkov, zlasti v primeru kombinacije postopkov, tako pomembna, da je treba takšne postopke šteti za več kot preprosto zaključevanje.
V teh posebnih primerih je izdelava nepopolna, če takšni končni postopki niso opravljeni.
7.3 Izraz „impregnacija, premazovanje, prekrivanje ali laminiranje“ ne zajema postopkov, ki so namenjeni vezanju tkanine.
PRILOGA 10
SEZNAM OBDELOVALNIH ALI PREDELOVALNIH POSTOPKOV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA BI IZDELKI LAHKO PRIDOBILI STATUS BLAGA S POREKLOM
Tekstil in tekstilni izdelki iz oddelka XI
|
Oznaka KN |
Poimenovanje blaga |
Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim podeli status blaga s poreklom |
|
(1) |
(2) |
(3) |
|
ex51 01 |
Volna, nemikana ali nečesana: |
|
|
— razmaščena volna, nekarbonizirana |
Izdelava iz mastne volne, vključno z odpadki volne, katere vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
— karbonizirana |
Izdelava iz razmaščene volne, nekarbonizirane, katere vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex51 03 |
Odpadki volne ali fine ali grobe živalske dlake, karbonizirani |
Izdelava iz nekarboniziranih odpadkov, katerih vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex52 01 |
Bombaž, ne mikan ali česan, beljen |
Izdelava iz surovega bombaža, katerega vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
5501 do 5507 |
Umetna ali sintetična rezana vlakna: |
|
|
— ne mikana ali česana ali drugače predelana za predenje, |
Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše |
|
|
— mikana ali česana ali drugo |
Izdelava iz kemičnih materialov ali iz tekstilne kaše ali odpadkov iz oznake KN 5505 |
|
|
ex Poglavje 50 do 55 |
Preja, monofilamenti in sukanec, razen papirne preje: |
|
|
— tiskana ali barvana |
Izdelava iz: — naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — iz surove svile ali svilenih odpadkov, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, pramenov iz filamentov ali odpadkov vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje ali tiskanje ali barvanje preje ali monofilamentov, nebeljenih ali predbeljenih (1), skupaj s pripravljalnimi ali končnimi postopki, sukanjem ali teksturiranjem, ki se ne štejejo kot taki, če vrednost materialov brez porekla (vključno s prejo) ne presega 48 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
— drugo |
Izdelava iz: — naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — iz surove svile ali svilenih odpadkov, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, pramenov iz filamentov ali odpadkov vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje |
|
|
Tkanine, razen tkanin iz papirne preje: |
||
|
— tiskana ali barvana |
Izdelava iz preje ali Tiskanje ali barvanje nebeljenih tkanin ali predbeljenih tkanin, skupaj s pripravljalnimi ali končnimi postopki (1) (2) |
|
|
— drugo |
Izdelava iz preje |
|
|
5601 |
Vata iz tekstilnih materialov in izdelki iz vate; tekstilna vlakna, dolga do 5 mm (kosmiči), tekstilni prah in nopki (vlaknati vozlički) |
Izdelava iz vlaken |
|
5602 |
Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano: |
|
|
— tiskana ali barvana |
Izdelava iz vlaken ali Tiskanje ali barvanje nebeljene ali predbeljene klobučevine, skupaj s pripravljalnimi ali končnimi postopki (1) (2) |
|
|
— impregnirana, prevlečena, prekrita ali laminirana |
Impregnacija, premazovanje, prekrivanje ali laminiranje netkanega tekstila, nebeljenega (3) |
|
|
— drugo |
Izdelava iz vlaken |
|
|
5603 |
Netkani tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran: |
|
|
— tiskan ali barvan |
Izdelava iz vlaken ali Tiskanje ali barvanje nebeljenega ali predbeljenega netkanega tekstila, skupaj s pripravljalnimi ali končnimi postopki (1) (2) |
|
|
— impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran |
Impregnacija, premazovanje, prekrivanje ali laminiranje netkanega tekstila, nebeljenega (3) |
|
|
— drugo |
Izdelava iz vlaken |
|
|
5604 |
Niti in kord iz gume, prekrit s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz oznake KN 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso: |
|
|
— niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom |
Izdelava iz gumijastih niti in korda, ki niso prekrite s tekstilom |
|
|
— drugo |
Impregnacija, premazovanje, prekrivanje ali nanašanje oblog na tekstilno prejo, trakove in podobno, nebeljene |
|
|
5607 |
Dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli, vključno prepletene, impregnirane, prevlečene, prekrite, obložene z gumo ali plastično maso |
Izdelava iz vlaken, preje iz kokosovih vlaken, sintetične ali umetne filamentne preje ali iz monofilamentov |
|
5609 |
Izdelki iz preje, trakov in podobno iz oznake KN 5404 ali 5405, dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava iz vlaken, preje iz kokosovih vlaken, sintetične ali umetne filamentne preje ali iz monofilamentov |
|
5704 |
Preproge in druga tekstilna talna prekrivala iz klobučevine, ki niso taftana in ne kosmičena, dokončana ali nedokončana |
Izdelava iz vlaken |
|
Poglavje 58 |
Specialne tkanine; taftane tkanine; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine: |
|
|
— vezenine, v metraži, trakovih ali motivih (oznaka KN 5810) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
— tiskane ali barvane |
Izdelava iz preje ali Tiskanje ali barvanje nebeljenih ali predbeljenih materialov, klobučevine ali netkanih materialov, skupaj s pripravljalnimi ali končnimi postopki (1) (2) |
|
|
— impregnirane, prevlečene ali prekrite |
Izdelava iz nebeljenih materialov, klobučevine ali netkanih materialov |
|
|
— drugo |
Izdelava iz preje |
|
|
5901 |
Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig in podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov |
Izdelava iz nebeljenih materialov |
|
5902 |
Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona velike trdnosti |
Izdelava iz preje |
|
5903 |
Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz oznake KN 5902 |
Izdelava iz nebeljenih materialov ali Tiskanje ali barvanje nebeljenih ali predbeljenih materialov, skupaj s pripravljalnimi ali končnimi postopki (1) (2). |
|
5904 |
Linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike |
Izdelava iz nebeljenih materialov, klobučevine ali netkanih materialov |
|
5905 |
Zidne tapete iz tekstilnih surovin |
Izdelava iz nebeljenih materialov ali tiskanje ali barvanje nebeljenih ali predbeljenih materialov skupaj s pripravljalnimi ali končnimi postopki (1) (2) |
|
5906 |
Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz oznake KN 5902 |
Izdelava iz beljenih pletenih ali kvačkanih materialov, ali iz drugih nebeljenih materialov |
|
5907 |
Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene |
Izdelava iz nebeljenih materialov ali Tiskanje ali barvanje nebeljenih ali predbeljenih materialov, skupaj s pripravljalnimi ali končnimi postopki (1) (2) |
|
5908 |
Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče in podobno; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani |
Izdelava iz preje |
|
5909 |
Cevi za črpalke in podobne cevi iz tekstilnih surovin, vključno obložene in armirane, s priborom iz drugega materiala ali brez njega |
Izdelava iz preje ali vlaken |
|
5910 |
Trakovi in jermeni iz tekstilnega materiala za transportne ali transmisijske namene, ojačeni ali neojačeni s kovino ali drugim materialom |
Izdelava iz preje ali vlaken |
|
5911 |
Tekstilni izdelki in predmeti za tehnične namene, navedeni v opombi 7 k Poglavju 59 vsebovane nomenklature: |
|
|
— diski ali obroči za poliranje, razen iz klobučevine |
Izdelava iz preje ali odpadnih materialov ali krp iz oznake KN 6310 |
|
|
— drugo |
Izdelava iz preje ali vlaken |
|
|
Poglavje 60 |
Pleteni ali kvačkani materiali: |
|
|
— tiskani ali barvani |
Izdelava iz preje ali Tiskanje ali barvanje nebeljenih ali predbeljenih materialov, skupaj s pripravljalnimi ali končnimi postopki (1) (2) |
|
|
— drugo |
Izdelava iz preje |
|
|
Poglavje 61 |
Oblačila in pribor za oblačila, pleteni ali kvačkani: |
|
|
dobljeni s šivanjem ali drugačnim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletenega ali kvačkanega materiala, ki je urezan v določeno obliko ali neposredno pridobljen v določeno obliko |
Celotna izdelava (4) |
|
|
— drugo |
Izdelava iz preje |
|
|
ex Poglavje 62 |
Oblačila in pribor za oblačila, razen pletenih ali kvačkanih izdelkov, razen tistih iz oznak KN 6213 in 6214 za katere so pravila navedena spodaj: |
|
|
— dokončani ali v celoti izdelani |
Celotna izdelava (4) |
|
|
— nedokončani ali nepopolni |
Izdelava iz preje |
|
|
6213 |
Robčki, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki: |
|
|
— vezeni |
Izdelava iz preje ali Izdelava iz nevezenih materialov, če vrednost uporabljenih nevezenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
— drugo |
Izdelava iz preje |
|
|
6301 do ex63 06 |
Odeje in potovalne odeje; posteljno, namizno, toaletno in kuhinjsko perilo; Zavese (vključno z draperijami), notranje platnene navojnice, volani za zavese ali posteljo; drugi izdelki za notranjo opremo (razen izdelkov iz oznake KN 9494); vreče in vrečke, kakršne se uporabljajo za pakiranje blaga; ponjave, platnene strehe in izdelki za taborjenje: |
|
|
— iz klobučevine ali iz netkanih materialov: |
||
|
— neimpregnirani, nepremazani, neprekriti ali nelaminirani |
Izdelava iz vlaken |
|
|
— impregnirani, premazani, prekriti ali laminirani |
Impregnacija, premazovanje, prekrivanje ali laminiranje klobučevine ali netkanega tekstila, nebeljenega (4) |
|
|
— drugo: |
||
|
— pleteni ali kvačkani |
||
|
— nevezeni |
Celotna izdelava(5) |
|
|
— vezeni |
Celotna izdelava(5) ali Izdelava iz nevezenih pletenih ali kvačkanih materialov, če vrednost uporabljenih nevezenih pletenin ali kvačkanih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
— ne pleteni ali kvačkani: |
||
|
— nevezeni |
Izdelava iz preje |
|
|
— vezeni |
Izdelava iz preje ali Izdelava iz nevezenih materialov, če vrednost uporabljenih nevezenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
6307 |
Drugi gotovi tekstili izdelki (vključno s kroji za oblačila), razen pahljač in ročnih ščitnikov, nemehanskih, okvirjev in ročajev zanje ter delov takšnih okvirjev in ročajev: |
|
|
— krpe za tla, posodo, prah in podobne krpe |
Izdelava iz preje |
|
|
— drugo |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
6308 |
Garniture, ki so sestavljene iz tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov in serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljene v zavitkih za prodajo na drobno |
Združevanje v garnituro, v kateri skupna vrednost vsebovanih izdelkov brez porekla ne presega 25 % cene garniture franko tovarna |
|
6309 |
Rabljena oblačila in drugi rabljeni predmeti |
Zbiranje in pakiranje za pošiljanje |
|
(1) Glej uvodno opombo 7.1 v Prilogi 9. (2) Vendar pa se šteje, da je termotiskanje obdelovalni ali predelovalni postopek, ki daje status izdelka s poreklom le, če ga spremlja tiskanje papirja za tiskanje. (3) Glej uvodno opombo 7.3 v Prilogi 9. (4) Glej uvodno opombo 7.2 v Prilogi 9. |
||
PRILOGA 11
SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA BI LAHKO IZDELANI IZDELKI PRIDOBILI STATUS BLAGA S POREKLOM
Proizvodi razen tekstila in tekstilnih izdelkov iz Oddelka XI
|
Oznaka KN |
Poimenovanje blaga |
Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim podeli status blaga s poreklom |
|
(1) |
(2) |
(3) |
|
0201 |
Goveje meso, sveže ali ohlajeno |
Zakol, opravljen po vsaj trimesečnem pitanju (1) |
|
0202 |
Goveje meso, zamrznjeno |
Zakol, opravljen po vsaj trimesečnem pitanju (1) |
|
0203 |
Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
Zakol, opravljen po vsaj dvomesečnem pitanju (1) |
|
0204 |
Ovčje ali kozje meso, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
Zakol, opravljen po vsaj dvomesečnem pitanju (1) |
|
0205 |
Meso konj, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
Zakol, opravljen po vsaj trimesečnem pitanju (1) |
|
0206 |
Drugi užitni klavnični izdelki iz govejega, svinjskega, ovčjega, kozjega in konjskega mesa ter mesa oslov ali mesa mul in mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni |
Zakol, opravljen po vsaj trimesečnem pitanju, ali dvomesečnem v primeru prašičev, ovc ali koz (1) |
|
ex04 08 |
Ptičja jajca, brez lupine, posušena, in jajčni rumenjaki, posušeni |
Sušenje (po razbijanju in ločevanju, če je to primerno): — ptičjih jajc, v lupini, svežih ali konzerviranih, iz oznake KN ex04 07 — ptičjih jajc, brez lupine, razen sušenih, iz oznake KN ex04 08 — jajčnih beljakov, razen sušenih, iz oznake KN ex04 08 |
|
ex14 04 |
Linters iz bombaža, belila |
Izdelava iz surovega bombaža, katerega vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim ne podeli statusa blaga s poreklom |
||
|
ex20 09 |
Grozdni sok, nefermentiran in brez dodanega alkohola, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih |
Izdelava iz grozdnega mošta |
|
ex22 04 |
Vino iz svežega grozdja, za pripravo vermuta, z dodatkom mošta iz svežega grozdja, koncentriranega ali nekoncentriranega, ali alkohola |
Izdelava iz vina iz svežega grozdja |
|
Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim podeli status blaga s poreklom |
||
|
ex22 05 |
Vermut |
Izdelava iz vina iz svežega grozdja, ki vsebuje mošt iz svežega grozdja, koncentriran ali nekoncentriran, ali alkohola, iz oznake KN 2204 |
|
ex34 01 |
Klobučevina in netkani materiali, impregnirani, premazani ali prekriti z milom ali detergentom |
Izdelava iz klobučevine ali iz netkanih materialov |
|
ex34 05 |
Klobučevina in netkani materiali, impregnirani, premazani ali prekriti z loščili ali kremami, za obutev, pohištvo, tla, karoserije, steklo ali kovine, paste in praški za čiščenje in podobni pripravki |
Izdelava iz klobučevine ali iz netkanih materialov |
|
ex35 02 |
Posušen jajčni albumin |
Sušenje (po razbijanju in ločevanju, če je to primerno): — ptičjih jajc, v lupini, svežih ali konzerviranih, iz oznake KN ex04 07 — ptičjih jajc, brez lupine, razen sušenih, iz oznake KN ex04 08 ali — jajčnih beljakov, razen sušenih, iz oznake KN ex35 02 |
|
ex42 03 |
Oblačila iz usnja ali umetnega usnja |
Šivanje ali sestavljanje dveh ali več kosov usnja ali umetnega usnja |
|
ex49 10 |
Keramični koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki, okrašeni |
Okraševanje zadevnega keramičnega izdelka, če se zaradi takšnega okraševanja pridobljeni izdelki uvrstijo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka uporabljenih izdelkov |
|
6401 do 6405 |
Obutev |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge komponente podplatov iz oznake KN 6406 |
|
ex69 11 do ex69 13 |
Keramična namizna posoda, kuhinjska posoda, drugi izdelki, ki se ponavadi uporabljajo v gospodinjstvu ali za toaleto; kipci in drugi okrasni keramični izdelki; okrašeni |
Okraševanje zadevnega keramičnega izdelka, če se zaradi takšnega okraševanja pridobljeni izdelki uvrstijo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka uporabljenih izdelkov |
|
ex71 17 |
Keramične imitacije nakita, okrašene |
Okraševanje zadevnega keramičnega izdelka, če se zaradi takšnega okraševanja pridobljeni izdelki uvrstijo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka uporabljenih izdelkov |
|
ex847330 10 in ex847350 10 |
Elektronska integirana vezja, poznana kot dinamični bralno pisalni pomnilnik (DRAM) |
Izdelava, pri kateri povečanje vrednosti zaradi obdelave in predelave in, če je to primerno, vgradnje delov s poreklom iz države proizvodnje, predstavlja vsaj 45 % cene izdelka franko tovarna Če pravilo 45 % ni izpolnjeno, še šteje, da je DRAM po poreklu iz države, katere poreklo ima večinski vrednostni delež uporabljenih materialov |
|
ex84 82 |
Kroglični, valjčni ali iglično-valjčni ležaji, sestavljeni (2) |
Sestavljanje po toplotni obdelavi, brušenju in poliranju notranjih in zunanjih obročev |
|
ex85 20 |
Magnetofoni, z vgrajenimi enotami za reprodukcijo zvoka ali brez njih |
Izdelava, pri kateri povečanje vrednosti zaradi sestavljanja in, če je to primerno, vgradnje delov s poreklom iz države sestavljanja predstavlja vsaj 45 % cene izdelka franko tovarna Če pravilo 45-ih odstotkov ni doseženo, se šteje, da je naprava s poreklom iz države porekla delov, katerih cena franko tovarna predstavlja več kot 35 % cene naprave franko tovarna Če je pravilo 35-ih odstotkov izpolnjeno v dveh državah, se šteje, da je naprava s poreklom iz države porekla delov, ki predstavljajo večji odstotek |
|
ex852320 90 |
Neposnete magnetne mikro diskete 3.5, predformatirane aline, z analognim signalom za namene preverjanja kakovosti nanjej posnetega nanosa plošče ali brez njega |
Sestavljanje diskete (vključno z vstavljanjem magnetne plošče insestavljanjem okvirjev) in izdelava: magnetne plošče (vključno z loščenjem) ali zgornjega in spodnjegaokvira. Če niso ne plošča ne zgornja in spodnja okvira izdelani v državi,v kateri se sestavi disketa, imajo diskete poreklo države, kjerimajo poreklo sestavine, ki predstavljajo najvišji odstotek cenefranko tovarna. Samo sestavljanje diskete (vključno zvstavljanjem magnetne plošče in sestavljanjem okvirjev) in pakiranjene podelijo porekla. |
|
ex85 27 |
Sprejemniki za radiodifuzijo, vključno s sprejemniki, kombiniranimi v istem ohišju z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali z uro |
Izdelava, pri kateri povečanje vrednosti zaradi sestavljanja in, če je to primerno, vgradnje delov s poreklom iz države sestavljanja predstavlja vsaj 45 % cene izdelka franko tovarna Če pravilo 45-ih odstotkov ni doseženo, se šteje, da je naprava s poreklom iz države porekla delov, katerih cena franko tovarna predstavlja več kot 35 % cene naprave franko tovarna Če je pravilo 35-ih odstotkov izpolnjeno v dveh državah, se šteje, da je naprava s poreklom iz države porekla delov, ki predstavljajo večji odstotek |
|
ex85 28 |
Televizijski sprejemniki (razen videotunerjev, televizijsko — projektorske opreme in videomonitorjev), kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka, vendar brez naprav za snemanje ali reprodukcijo slike |
Izdelava, pri kateri povečanje vrednosti zaradi sestavljanja in, če je to primerno, vgradnje delov s poreklom iz države sestavljanja predstavlja vsaj 45 % cene izdelka franko tovarna Če pravilo 45-ih odstotkov ni doseženo, se šteje, da je naprava s poreklom iz države porekla delov, katerih cena franko tovarna predstavlja več kot 35 % cene naprave franko tovarna Če je pravilo 35-ih odstotkov izpolnjeno v dveh državah, se šteje, da je naprava s poreklom iz države porekla delov, ki predstavljajo večji odstotek |
|
ex85 42 |
Integrirana vezja |
Postopek razprševanja (če so integriranja vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivno uporabo ustreznega topila (dopant)) |
|
ex854890 10 |
Elektronska integirana vezja, poznana kot dinamični bralno pisalni pomnilnik (DRAM) |
Izdelava, pri kateri povečanje vrednosti zaradi obdelave in predelave in, če je to primerno, vgradnje delov s poreklom iz države proizvodnje, predstavlja vsaj 45 % cene izdelka franko tovarna. Če pravilo 45 % ni izpolnjeno, še šteje, da je DRAM po poreklu iz države, katere poreklo ima večinski vrednostni delež uporabljenih materialov |
|
Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim ne podeli statusa blaga s poreklom |
||
|
ex90 09 |
Aparati za fotokopiranje z vdelanim optičnim sistemom ali aparati za kontaktno kopiranje |
Sestavljanje aparatov za fotokopiranje, skupaj z izdelavo jermena, bobna, valjev, stranic, kotalnih ležajev, vijakov in matic |
|
Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim podeli status blaga s poreklom |
||
|
ex91 13 |
Jermenčki in zapestnice za ročne ure in deli za jermenčke in zapestnice iz tekstilnih materialov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex94 01 in ex94 03 |
Keramični sedeži (razen tistih iz oznake KN 9402), vključno s tistimi, ki se lahko spremenijo v ležišča, in drugo pohištvo in deli pohištva, okrašeni |
Okraševanje zadevnega keramičnega izdelka, če se zaradi takšnega okraševanja pridobljeni izdelki uvrstijo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka uporabljenih izdelkov |
|
ex94 05 |
Keramične svetilke in keramični pribor za njih, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, okrašeni; osvetljeni keramični znaki, osvetljene ploščice z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, okrašeni |
Okraševanje zadevnega keramičnega izdelka, če se zaradi takšnega okraševanja pridobljeni izdelki uvrstijo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka uporabljenih izdelkov |
|
(1) Če takšni pogoji niso izpolnjeni, se šteje, da ima meso (klavnični proizvodi) poreklo iz države, v kateri so bile živali, iz katerih je pridobljeno, pitane ali rejene najdlje. (2) Izraz „sestavljeni“ vključuje delno sestavljene, vendar izključuje dele, če so nesestavljeni. |
||
PRILOGA 12
PRILOGA 13
PRILOGA 13a
(iz člena 76(1))
UVODNE OPOMBE IN SEZNAM POSTOPKOV OBDELAVE ALI PREDELAVE, KI DODELIJO STATUS IZDELKA S POREKLOMDEL I
DEL I
UVODNE OPOMBE
Opomba 1 – Splošni uvod
1.1 V tej prilogi so določena pravila za vse izdelke, vendar dejstvo, da je izdelek vključen vanjo, ne pomeni, da je nujno zajet v shemi splošnih tarifnih preferencialov (GSP). Seznam izdelkov, zajetih v shemi, področje uporabe splošnih tarifnih preferencialov in izvzetja, ki se uporabljajo za določene države upravičenke, so določeni v Uredbi (EU) št. 978/2012 (za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023).
1.2. V tej prilogi so določeni pogoji v skladu s členom 76, pod katerimi izdelki veljajo za izdelke s poreklom v zadevni državi upravičenki. Obstajajo štiri različne vrste pravil, ki se razlikujejo glede na izdelek:
(a) z obdelavo ali predelavo največja dovoljena vsebnost materialov brez porekla ni presežena;
(b) z obdelavo ali predelavo postane štirimestna tarifna številka harmoniziranega sistema ali šestmestna tarifna podštevilka harmoniziranega sistema proizvedenih proizvodov, drugačna od štirimestne tarifne številke harmoniziranega sistema ali šestmestne tarifne podštevilke harmoniziranega sistema uporabljenih materialov;
(c) opravi se specifični postopek obdelave ali predelave;
(d) obdelava ali predelava se opravi na določenih v celoti pridobljenih materialih.
Opomba 2 – Sestava seznama
2.1. Stolpca 1 in 2 opisujeta pridobljeni izdelek. V stolpcu 1 je navedena številka poglavja, štirimestna tarifna številka ali šestmestna tarifna podštevilka, uporabljena v harmoniziranem sistemu, kot je ustrezno. Stolpec 2 vsebuje poimenovanje blaga, uporabljenega v tem sistemu za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v stolpcih 1 in 2 je v stolpcu 3 ob upoštevanju opombe 2.4 določeno eno ali več pravil („zahtevani postopki“). Ti zahtevani postopki se nanašajo le na materiale brez porekla. Če je v nekaterih primerih pred vpisom v stolpcu 1 „ex“, se pravilo v stolpcu 3 uporablja le za del tarifne številke, opisane v stolpcu 2.
2.2. Če je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali podštevilk harmoniziranega sistema ali je navedena številka poglavja in je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošno, se zraven navedeno pravilo v stolpcu 3 uporablja za vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke ali podštevilke, združene v stolpcu 1.
2.3. Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje tistega dela tarifne številke, za katerega se uporablja zraven navedeno pravilo v stolpcu 3.
2.4. Če sta v stolpcu 3 navedeni dve alternativni pravili, ločeni z „ali“, se izvoznik lahko odloči, katerega bo izbral.
2.5 V večini primerov se pravila v stolpcu 3 uporabljajo za vse države upravičenke iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 978/2012. Vendar pa se za nekatere izdelke s poreklom v državah upravičenkah posebnega režima za najmanj razvite države, kakor so navedene v Prilogi IV k Uredbi (EU) št. 978/2012 (v nadaljnjem besedilu: najmanj razvite države), uporablja manj strogo pravilo. V teh primerih je stolpec 3 razdeljen v podstolpca (a) in (b), pri čemer je v podstolpcu (a) pravilo, ki se uporablja za najmanj razvite države upravičenke, v podstolpcu (b) pa pravilo, ki se uporablja za vse druge države upravičenke in za izvoz iz Evropske unije v državo upravičenko za namene bilateralne kumulacije.
Opomba 3 – Primeri uporabe pravil
3.1. Člen 76(2) v zvezi z izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporablja ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen v tovarni, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v državi upravičenki ali Evropski uniji.
3.2. V skladu s členom 78 mora opravljena obdelava ali predelava presegati seznam postopkov iz navedenega člena. V nasprotnem primeru blago ni upravičeno do pridobitve prednosti preferencialne tarifne obravnave, četudi so pogoji iz spodaj navedenega seznama izpolnjeni.
Pravila v seznamu ob upoštevanju določbe iz prvega pododstavka pomenijo najmanjši del zahtevane obdelave ali predelave; izdelki z več obdelave ali predelave prav tako pridobijo status blaga s poreklom, nasprotno tisti z manj obdelave ali predelave ne morejo pridobiti statusa blaga s poreklom. Če torej pravilo določa, da se lahko na določeni stopnji izdelave uporabi material brez porekla, je uporaba takšnega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa ne.
3.3. Brez poseganja v opombo 3.2 se lahko, kadar je v pravilu uporabljen izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke“, uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke (tudi materiali z istim poimenovanjem in iz iste tarifne številke kot izdelek), vendar ob upoštevanju kakršnih koli posebnih omejitev, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje.
Vendar pa izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke…“ ali „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek“ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu 2 seznama.
3.4. Kadar pravilo v seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi en ali več materialov. Ni zahtevano, da se uporabijo vsi.
3.5. Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, to pravilo ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti temu pogoju.
Opomba 4 – Splošne določbe v zvezi z določenim kmetijskim blagom
4.1. Kmetijsko blago iz poglavij 6, 7, 8, 9, 10 in 12 ter tarifne številke 2401, ki se goji ali pobira na ozemlju države upravičenke, se obravnava kot blago s poreklom iz ozemlja te države, tudi če se goji iz semena, čebulic, podlag, potaknjencev, cepičev, sadik, brstov ali drugih živih delov rastlin, uvoženih iz druge države.
4.2. Kadar za vsebnost sladkorja brez porekla v določenem izdelku veljajo omejitve, se pri izračunu takšnih omejitev upošteva teža sladkorjev iz tarifnih številk 1701 (saharoza) in 1702 (npr. fruktoza, glukoza, laktoza, maltoza, izoglukoza ali invertni sladkor), ki so uporabljeni pri izdelavi končnega izdelka in izdelavi izdelkov brez porekla, ki so vključeni v končni izdelek.
Opomba 5 – Terminologija, ki se uporablja v zvezi z določenimi tekstilnimi izdelki
5.1. Izraz „naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki in, če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.
5.2. Izraz „naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, pa tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.
5.3. Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so v seznamu uporabljeni za poimenovanje materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63 in se lahko uporabljajo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali preje.
5.4. Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za pramene iz sintetičnih ali umetnih filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.
Opomba 6 – Odstopanja, ki se uporabljajo za izdelke, narejene iz mešanice tekstilnih materialov
|
6.1. |
Kadar se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se pogoji, določeni v stolpcu 3, ne uporabljajo za katere koli osnovne tekstilne materiale, ki se uporabljajo pri njegovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, predstavljajo 10 ali manj odstotkov skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov. (Glej tudi opombi 6.3 in 6.4). |
|
6.2. |
Vendar pa se dovoljeno odstopanje iz opombe 6.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov. Osnovni tekstilni materiali so naslednji: — svila; — volna; — groba živalska dlaka; — fina živalska dlaka; — konjska žima; — bombaž; — materiali za izdelavo papirja in papir; — lan; — prava konoplja; — juta in druga tekstilna vlakna iz ličja; — sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav; — kokosova vlakna, manilska konoplja (abaka), ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna; — sintetični filamenti; — umetni filamenti; — elektroprevodni filamenti; — sintetična rezana vlakna iz polipropilena; — sintetična rezana vlakna iz poliestra; — sintetična rezana vlakna iz poliamida; — sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila; — sintetična rezana vlakna iz poliimida; — sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena; — sintetična rezana vlakna iz polifenilensulfida; — sintetična rezana vlakna iz polivinilklorida; — druga sintetična rezana vlakna; — umetna rezana vlakna iz viskoze; — druga umetna rezana vlakna; — preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne; — preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana ali ne; — izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema; — drugi izdelki iz tarifne številke 5605; — steklena vlakna; — kovinska vlakna. Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko uporabijo sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil o poreklu, če njihova skupna teža ne presega 10 % teže preje. Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko uporabi sintetična preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu, ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu, ali kombinacija obeh prej, če njuna skupna teža ne presega 10 % teže tkanine. Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice. Če bi bila zadevna taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešani izdelek. |
|
6.3. |
Pri izdelkih, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne“, je pri preji dovoljeno odstopanje 20 %. |
|
6.4. |
Za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema“, je pri traku dovoljeno odstopanje 30 %. |
Opomba 7 – Druga dovoljena odstopanja pri nekaterih tekstilnih izdelkih
|
7.1. |
Kadar je v seznamu navedena ta opomba, se tekstilni materiali, ki ne ustrezajo pravilu za zadevni izdelani izdelek, določenemu v seznamu v stolpcu 3, lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka, ter da njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna. |
|
7.2. |
Brez poseganja v opombo 7.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, če vsebujejo tekstil ali ne. Če pravilo s seznama določa, da mora biti za nek tekstilni izdelek (na primer hlače), uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v poglavja 50 do 63. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil. |
|
7.3. |
Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63. |
Opomba 8 – Opredelitev specifičnih procesov in preprostih postopkov, opravljenih v zvezi z določenimi izdelki iz poglavja 27
8.1. Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 so „specifični procesi“ naslednji:
(a) vakuumska destilacija;
(b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja ( 124 );
(c) razbijanje (kreking);
(d) preoblikovanje;
(e) ekstrakcija s pomočjo selektivnih topil;
(f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
(g) polimerizacija;
(h) alkilizacija;
(i) izomerizacija.
8.2. Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so „specifični procesi“ naslednji:
(a) vakuumska destilacija;
(b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja ( 125 );
(c) razbijanje (kreking);
(d) preoblikovanje;
(e) ekstrakcija s pomočjo selektivnih topil;
(f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;
(g) polimerizacija;
(h) alkilizacija;
(i) izomerizacija;
(j) samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);
(k) samo za izdelke iz tarifne številke 2710, deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;
(l) samo za težka olja iz tarifne številke ex 2710, obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 z vodikom (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces;
(m) samo za kurilna olja iz tar. št. ex 2710, atmosferska destilacija, če se manj kot 30 % teh izdelkov po prostornini, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;
(n) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex 2710, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev skozi krtačke.
(o) samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex 2712, izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo.
8.3. Za namene tarifnih številk ex 2707 in 2713 porekla ne podelijo enostavni postopki, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti katera koli kombinacija teh postopkov ali podobnih postopkov.
DEL II
SEZNAM IZDELKOV IN POSTOPKOV OBDELAVE ALI PREDELAVE, KI DODELIJO STATUS IZDELKA S POREKLOM
|
Tarifna številka Harmoniziranega sistema |
Poimenovanje izdelka |
Zahtevani postopek (Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim dodeli status blaga s poreklom) |
|
|
(1) |
(2) |
(3) |
|
|
Poglavje 1 |
Žive živali |
Vse živali iz Poglavja 1 so v celoti pridobljene. |
|
|
Poglavje 2 |
Meso in užitni klavnični izdelki |
Izdelava, pri kateri so vse meso in užitni mesni klavnični odpadki v izdelkih iz tega poglavja v celoti pridobljeni |
|
|
ex Poglavje 3 |
Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, razen: |
Vse ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji so v celoti pridobljeni |
|
|
0304 |
Ribji fileti in drugo ribje meso (nemleto ali mleto), sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni |
|
|
0305 |
Ribe, sušene, nasoljene ali v slanici; dimljene ribe, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja; ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni |
|
|
ex 0306 |
Raki, v oklepu ali brez, sušeni, nasoljeni ali v slanici; raki v oklepu, kuhani v sopari ali v vreli vodi, ohlajeni ali neohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; moka, zdrob in peleti iz rakov, primerni za človeško prehrano |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni |
|
|
ex 0307 |
Mehkužci, v lupini ali ne, sušeni, nasoljeni ali v slanici; vodni nevretenčarji razen rakov in mehkužcev, sušeni, soljeni ali v solnici; moka, zdrob in peleti iz vodnih nevretenčarjev razen rakov, primerni za človeško prehrano |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni |
|
|
Poglavje 4 |
Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; |
Izdelava, pri kateri: — so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 4 v celoti pridobljeni; in — teža uporabljenega sladkorja (1) ne presega 40 % teže končnega izdelka |
|
|
ex Poglavje 5 |
Izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
ex 0511 91 |
Neužitna ribja jajca in ikre |
Vsa jajca in ikre so v celoti pridobljene |
|
|
Poglavje 6 |
Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni |
|
|
Poglavje 7 |
Užitne vrtnine in nekateri koreni in gomolji |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni |
|
|
Poglavje 8 |
Užitno sadje in oreščki; lupine agrumov ali melon |
Izdelava, pri kateri: — so vse sadje, oreščki in lupine agrumov ali melon iz poglavja 8 v celoti pridobljeni, in — teža uporabljenega sladkorja (1) ne presega 40 % teže končnega izdelka |
|
|
Poglavje 9 |
Kava, čaj, čaj maté in začimbe; |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
Poglavje 10 |
Žita |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni |
|
|
ex Poglavje 11 |
Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten; razen: |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 10 in 11, tarifnih številk 0701 in 2303ter tarifne podštevilke 0710 10v celoti pridobljeni |
|
|
ex 1106 |
Moka, zdrob in prah iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713 |
Sušenje in mletje stročnic iz tar. št. 0708 |
|
|
Poglavje 12 |
Oljna semena in plodovi; različna zrnja, semena in plodovi; industrijske in zdravilne rastline; slama in krma |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
Poglavje 13 |
Šelak, gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti |
Izdelava iz materialov iz katere koli številke, pri kateri teža uporabljenega sladkorja (1) ne presega 40 % teže končnega izdelka |
|
|
Poglavje 14 |
Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski izdelki, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
ex Poglavje 15 |
Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; predelane užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. podšt., razen iz iste tar. podšt., kot je tar. podšt. izdelka |
|
|
1501 do 1504 |
Maščobe iz svinjine, perutnine, govedine, ovac ali koz, rib itd. |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka |
|
|
1505, 1506 in 1520 |
Maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom. Druge masti in olje živalskega izvora ter njihove frakcije, rafinirane ali ne, toda kemično nemodificirane. Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi. |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
1509 in 1510 |
Oljčno olje in njegove frakcije |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. |
|
|
1516 in 1517 |
Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali ne, toda nadalje nepredelani Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj ali njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri teža vseh uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % teže končnega izdelka |
|
|
Poglavje 16 |
Izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen mesa in užitnih mesnih klavničnih odpadkov iz poglavja 2 in materialov iz poglavja 16, pridobljenih iz mesa in užitnih mesnih klavničnih odpadkov iz poglavja 2, in — pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 in materiali iz poglavja 16, pridobljeni iz rib in rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev iz poglavja 3, v celoti pridobljeni |
|
|
ex Poglavje 17 |
Sladkorji in sladkorni proizvodi; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
ex 1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo in glukozo, v trdnem stanju; sirupi; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamelni sladkor |
Izdelava iz materialov iz katere koli številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri teža vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 1101 do 1108, 1701 in 1703 ne presega 30 % teže končnega izdelka |
|
|
ex 1702 |
Kemično čista maltoza in fruktoza |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., skupaj z drugimi materiali iz tar. št. 1702 |
|
|
1704 |
Sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri: — individualna teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % teže končnega izdelka, in — skupna sestavljena teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % teže končnega izdelka |
|
|
Poglavje 18 |
Kakav in kakavovi proizvodi |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri — individualna teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % teže končnega izdelka, in — skupna sestavljena teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % teže končnega izdelka |
|
|
Poglavje 19 |
Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski proizvodi |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri: — teža uporabljenih materialov iz poglavij 2,3 in 16 ne presega 20 % teže končnega izdelka, in — teža uporabljenih materialov iz tarifnih številk 1006 in 1101 do 1108 ne presega 20 % teže končnega izdelka, in — individualna teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % teže končnega izdelka, in — skupna sestavljena teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % teže končnega izdelka |
|
|
ex Poglavje 20 |
Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri teža uporabljenega sladkorja (1) ne presega 40 % teže končnega izdelka |
|
|
2002 in 2003 |
Paradižnik, gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 7 in 8 v celoti pridobljeni |
|
|
ex Poglavje 21 |
Razna živila; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri: — individualna teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % teže končnega izdelka, in — skupna sestavljena teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % teže končnega izdelka |
|
|
2103 |
Pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica: |
||
|
– Pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica. |
||
|
– Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica, |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
||
|
Poglavje 22 |
Pijače, alkoholne tekočine in kis |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka in tar. št. 2207 in 2208, pri kateri: — so vsi uporabljeni materiali iz tar. podšt. 0806 10, 2009 61, 2009 69 v celoti pridobljeni in — individualna teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % teže končnega izdelka, in — skupna sestavljena teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % teže končnega izdelka |
|
|
ex Poglavje 23 |
Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
ex 2303 |
Ostanki pri proizvodnji škroba |
Izdelava iz materialov iz katere koli številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri teža uporabljenih materialov iz poglavja 10 ne presega 20 % teže končnega izdelka |
|
|
2309 |
Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri: — so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni, in — teža uporabljenih materialov iz poglavij 10 in 11 in tarifnih številk 2302 in 2303 ne presega 20 % teže končnega izdelka, in — individualna teža sladkorja (1) in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 40 % teže končnega izdelka, in — skupna sestavljena teža sladkorja in uporabljenih materialov iz poglavja 4 ne presega 60 % teže končnega izdelka |
|
|
ex Poglavje 24 |
Tobak in izdelani tobačni nadomestki; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, pri kateri teža uporabljenih materialov iz poglavja 24 ne presega 30 % skupne teže uporabljenih materialov iz poglavja 24 |
|
|
2401 |
Nepredelan tobak; tobačni odpadki |
Ves nepredelan tobak in tobačni odpadki iz poglavja 24 so v celoti pridobljeni |
|
|
2402 |
cigare, cheroots, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka in tar. št. 2403, pri kateri teža uporabljenih materialov iz tar. št. 2401 ne presega 50 % skupne teže uporabljenih materialov iz tar. št. 2401 |
|
|
ex Poglavje 25 |
Sol; žveplo; zemljine in kamen; Mavčni materiali, apno in cement; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 2519 |
Zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvopečenega (sintranega) magnezijevega oksida |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporablja naravni magnezijev karbonat (magnezit). |
|
|
Poglavje 26 |
Rude, žlindre in pepeli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar.št. izdelka |
|
|
ex Poglavje 27 |
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski, razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 2707 |
Olja, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih sestavin, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih se 65 % ali več prostornine destilira pri temperaturi do 250 °C (vključno mešanice naftnih olj in benzena), za uporabo kot pogonska goriva ali kurjavo |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
2710 |
Olja, dobljena iz nafte, in olja dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih, ter proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo po masi 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh izdelkov; odpadna olja, |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (3) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
2711 |
Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (3) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
2712 |
Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (3) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
2713 |
Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2) ali drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tarifno številko, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar.št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 28 |
Anorganski kemični proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin radioaktivnih elementov ali izotopov; razen: |
(a) Najmanj razvite države (v nadaljnjem besedilu: NRD) Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 2811 |
Žveplov trioksid |
(a) NRD Izdelava iz žveplovega dioksida.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz žveplovega dioksida.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 2840 |
Natrijev perborat |
(a) NRD Izdelava iz dinatrijevega tetraboratnega pentahidrataaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz dinatrijevega tetraboratnega pentahidrataaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
2843 |
Plemenite kovine v koloidnem stanju; anorganske in organske spojine plemenitih kovin, kemično opredeljene ali neopredeljene; amalgami plemenitih kovin |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tar. št. 2843. |
|
|
ex 2852 |
– Živosrebrove spojine notranjih etrov in njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivatov |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
– Živosrebrove spojine nukleinskih kislin in njihovih soli, kemično določenih ali nedoločenih; druge heterociklične spojine, |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2852, 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2852, 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex Poglavje 29 |
Organski kemijski proizvodi; razen: |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 2905 |
Alkoholati kovin alkoholov iz te tar. št. in etanola, razen: |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 2905. Kovinski alkoholati iz te tarifne številke pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 2905. Kovinski alkoholati iz te tarifne številke pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
2905 43; 2905 44; 2905 45 |
Manitol; D-glucitol (sorbitol); glicerol, |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tar. podšt., razen iz iste tar. podšt., kot je tar. podšt. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne podštevilke, kot je tar. podšt. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tar. podšt., razen iz iste tar. podšt., kot je tar. podšt. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne podštevilke, kot je tar. podšt. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
2915 |
Nasičene aciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 2932 |
– Notranji etri in njihovi halogeni, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 ne sme presegati presega 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
– Ciklični acetali in notranji hemiacetali in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številkealiIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številkealiIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
2933 |
Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932 in 2933 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932 in 2933 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
2934 |
Nukleinske kisline in njihove soli, kemično opredeljene ali neopredeljene; druge heterociklične spojine, |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 30 |
Farmacevtski izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
Poglavje 31 |
Gnojila |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 32 |
Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; Barve, pigmenti in druge barvilne snovi, barve; premazna sredstva in laki; kiti in druge tesnilne mase; črnila |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 33 |
Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični ali toaletni izdelki; razen: |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
►C8 3301 ◄ |
Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom (Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski izdelki, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z materiali iz druge „skupine“ v tej tar. številki (4). Lahko pa se uporabijo materiali iz iste skupine kot je skupina izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarnaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 34 |
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi mavca razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 3404 |
Umetni voski in pripravljeni voski: — na osnovi parafina, voskov iz nafte, voskov, dobljenih iz bituminoznih mineralov, stisnjenega parafina ali parafina z odstranjenim oljem |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
Poglavje 35 |
Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tar. št., kot je tar. št. izdelka, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 36 |
Razstreliva; pirotehnični izdelki; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 37 |
Proizvodi za fotografske in kinematografske namene |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 38 |
Razni kemijski proizvodi; razen: |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 3803 |
Rafinirano tal-olje |
(a) NRD Rafiniranje surovega tal-oljaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Rafiniranje surovega tal-oljaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 3805 |
Sulfatna lesna terpentinova olja; prečiščena |
(a) NRD Prečiščevanje z destilacijo ali rafiniranjem surovega sulfatnega terpentinskega oljaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Prečiščevanje z destilacijo ali rafiniranjem surovega sulfatnega terpentinskega oljaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
►C8 3806 30 ◄ |
Smolni estri (ester gums) |
(a) NRD Izdelava iz smolnih kislin.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz smolnih kislin.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 3807 |
Lesni katran (lesna katranska smola) |
(a) NRD Destilacija lesnega katrana.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Destilacija lesnega katrana.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
3809 10 |
Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi izdelki (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: Na osnovi škrobnih snovi |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
3823 |
Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tar. št. 3823.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tar. št. 3823.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
3824 60 |
Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44 |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tar. podšt., razen iz iste tar. podšt., kot je tar. podšt. izdelka in razen materialov iz tar. podšt. 2905 44. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne podštevilke, kot je tar. podšt. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tar. podšt., razen iz iste tar. podšt., kot je tar. podšt. izdelka in razen materialov iz tar. podšt. 2905 44. Lahko pa se uporabijo materialiiz iste tarifne podštevilke, kot je tar. podšt. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 39 |
Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas; razen: |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 3907 |
– Kopolimeri, narejeni iz polikarbonata in akrilonitril-butadien-stiren kopolimera (ABS) |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna (5).aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna (5).aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
– Poliester |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelkaaliIzdelava iz polikarbonata tetrabromo-(bisfenola A)aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelkaaliIzdelava iz polikarbonata tetrabromo-(bisfenola A)aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 3920 |
Listi ali filmi iz ionomerov, |
(a) NRD Izdelava iz delne termoplastične soli, ki je kopolimer etilena in metakrilne kisline, delno nevtralizirane z ioni kovine, predvsem cinka in natrijaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz delne termoplastične soli, ki je kopolimer etilena in metakrilne kisline, delno nevtralizirane z ioni kovine, predvsem cinka in natrijaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex 3921 |
Folije iz plastičnih mas, metalizirane |
(a) NRD Izdelava iz visoko prosojnih poliestrskih folij debeline manj kot 23 mikronov (6) aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz visoko prosojnih poliestrskih folij debeline manj kot 23 mikronov (6) aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 40 |
Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
4012 |
Protektirane ali rabljene pnevmatike, iz gume; polne gume in gume z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji (plasti) in ščitniki iz gume: |
||
|
– Protektirane gume, polne gume ali gume z zračnimi komorami |
Protektiranje rabljenih gum. |
||
|
– Drugo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen tistih iz tar. št. 4011in 4012. ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
||
|
ex Poglavje 41 |
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
4101 do 4103 |
Surove kože govedi (vključno z bivoli) ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene; surove kože ovc ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(c) k poglavju 41; druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene in pergamentno neobdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1 (b) ali (c) k poglavju 41 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
4104 do 4106 |
Strojene ali „crust“ kože, brez volne ali dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane |
Ponovno strojenje strojenih ali predhodno strojenih kož iz tar. podšt. 4104 11, 4104 19, 4105 10, 4106 21, 4106 31 ali 4106 91 ali Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar.št. izdelka |
|
|
4107, 4112, 4113 |
Usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Vendar se lahko materiali iz tar. podšt. 4104 41, 4104 49, 4105 30, 4106 22, 4106 32in 4106 92uporabijo samo, če gre za ponovno strojenje strojenih ali „crust“ kož v suhem stanju |
|
|
Poglavje 42 |
Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar.št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex Poglavje 43 |
Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
4301 |
Surovo neustrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo v tarifno številko 4101, 4102 ali 4103 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
ex 4302 |
Strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno: |
||
|
– Plošče, križi in podobne oblike |
Beljenje ali barvanje, poleg rezanja in sestavljanja nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna |
||
|
– Drugo |
Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna |
||
|
4303 |
Oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki |
Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna iz tar. št. 4302 |
|
|
ex Poglavje 44 |
Les in lesni izdelki; lesno oglje; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 4407 |
Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm |
Skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih |
|
|
ex 4408 |
Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les, debeline do vključno 6 mm, spojeni, in drugi vzdolžno žagan les, rezan ali luščen, debeline do vključno 6 mm, skobljan, brušen ali na koncih spojen |
Spajanje, skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih |
|
|
ex 4410 do ex 4413 |
Okraski in ornamenti, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami, |
Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve |
|
|
ex 4415 |
Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa |
Izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost |
|
|
ex 4418 |
– Stavbno pohištvo in drugi leseni izdelki za gradbeništvo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, skodle in opaži |
|
|
– Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve |
Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve |
||
|
ex 4421 |
Trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev. |
Izdelava iz lesa iz katere koli tarifne številke, razen lesene žice iz tar. št. 4409 |
|
|
Poglavje 45 |
Pluta in plutasti izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 46 |
Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 47 |
Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 48 |
Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 49 |
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex Poglavje 50 |
Svila; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
ex 5003 |
Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali), mikani ali česani |
Mikanje ali česanje svilenih odpadkov. |
|
|
5004 do ex 5006 |
Svilena preja in preja iz svilenih odpadkov, |
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali sukanje (7) |
|
|
5007 |
Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov: |
(a) NRD Tkanje (7) aliTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna. |
(b) Druge države upravičenke Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov ali sukanje, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanjealiTkanje, ki ga spremlja barvanjealiBarvanje preje, ki ga spremlja tkanjealiTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) |
|
ex Poglavje 51 |
Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
5106 do 5110 |
Preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime |
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje (7) |
|
|
5111 do 5113 |
Tkanine iz volne, fine ali grobe živalske dlake ali konjske žime: |
(a) NRD Tkanje (7) aliTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna. |
(b) Druge države upravičenke Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanjealiTkanje, ki ga spremlja barvanjealiBarvanje preje, ki ga spremlja tkanjealiTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) |
|
ex Poglavje 52 |
Bombaž; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
5204 do 5207 |
Bombažna preja in sukanec |
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje (7) |
|
|
5208 do 5212 |
Bombažne tkanine: |
(a) NRD Tkanje (7) aliTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna. |
(b) Druge države upravičenke Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanjealiTkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanjealiBarvanje preje, ki ga spremlja tkanjealiTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) |
|
ex Poglavje 53 |
Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. zdelka |
|
|
5306 do 5308 |
Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja, |
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje (7) |
|
|
5309 do 5311 |
Tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje: |
(a) NRD Tkanje (7) aliTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka priprave (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna. |
(b) Druge države upravičenke Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanjealiTkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanjealiBarvanje preje, ki ga spremlja tkanjealiTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) |
|
5401 do 5406 |
Preja, monofilament in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ALI predenje naravnih vlaken (7) |
|
|
5407 in 5408 |
Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov: |
(a) NRD Tkanje (7) aliTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna. |
(b) Druge države upravičenke Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanjealiTkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanjealiSukanje ali teksturiranje, ki ga spremlja tkanje, pod pogojem, da vrednost uporabljenih nesukanih/neteksturiranih prej ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarnaaliTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) |
|
5501 do 5507 |
Umetna in sintetična rezana vlakna |
Ektsrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken |
|
|
5508 do 5511 |
Preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken |
Predenje naravnih vlaken ali ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje (7) |
|
|
5512 do 5516 |
Tkanine iz umetnih in sintetičnih rezanih vlaken: |
(a) NRD Tkanje (7) aliTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna. |
(b) Druge države upravičenke Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanjealiTkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanjealiBarvanje preje, ki ga spremlja tkanjealiTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) |
|
ex Poglavje 56 |
Vata, klobučevina in netkani tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen: |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje or predenje naravnih vlaken ali Kosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje (7) |
|
|
5602 |
Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano: |
||
|
– Iglana klobučevina |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja oblikovanje materiala, Lahko se uporabijo: — polipropilenski filamenti iz tarifne številke 5402, — polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali — prameni iz filamentov polipropilena iz tarifne številke 5501, pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ali Zgolj oblikovanje materiala v primeru klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken (7) |
||
|
– Drugo |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja oblikovanje materiala, ali Zgolj oblikovanje materiala v primeru druge klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken (7) |
||
|
5603 |
Netkan tekstil, vključno impregniran, prevlečen, prekrit ali laminiran |
(a) NRD Kakršen koli postopek brez tkanja, ki vključuje prebadanje z iglo |
(b) Druge države upravičenke Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken ali uporaba naravnih vlaken, ki jo spremljajo tehnike brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo |
|
5604 |
Niti in kord iz gume, prekrit s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tarifne številke 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso: |
||
|
– Niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom |
Izdelava iz gumijastih niti ali vrvi, ki niso prekrite s tekstilom |
||
|
– Drugo |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih vlaken (7) |
||
|
5605 |
Metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tarifne številke 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken (7) |
|
|
5606 |
Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tarifne številke 5404 ali 5405(razen proizvodov iz tarifne številke 5605in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja. |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja predenje ali predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali Predenje, ki ga spremlja kosmičenje ali Kosmičenje, ki ga spremlja barvanje (7) |
|
|
Poglavje 57 |
Preproge in druga tekstilna talna prekrivala: |
Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje ali Izdelava iz preje iz kokosovega vlakna ali sisala ali jute ali Kosmienje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje ali Taftanje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremljajo tehnike brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo (7) Lahko se uporabijo: — polipropilenski filamenti iz tarifne številke 5402, — polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali — prameni iz filamentov polipropilena iz tarifne številke 5501, pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov,pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna Kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute. |
|
|
ex Poglavje 58 |
Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine; razen: |
(a) NRD Tkanje (7) aliTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna. |
(b) Druge države upravičenke Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanjealiTkanje, ki ga spremlja barvanjeali kosmičenje ali premazanjealiKosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanjealiBarvanje preje, ki ga spremlja tkanjealiTiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) |
|
5805 |
Ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Beauvais, Aubusson in podobne in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali ne |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
5810 |
Vezenina v metraži, trakovih ali motivih |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
5901 |
Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov |
Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali kosmičenje ali premazanje ali Kosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje |
|
|
5902 |
Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona: |
||
|
– z vsebnostjo do vključno 90 mas. tekstilnih materialov |
Tkanje |
||
|
– drugo |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja tkanje |
||
|
5903 |
Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tarifne številke 5902. |
Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna |
|
|
5904 |
Linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike. |
Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje (7) |
|
|
5905 |
Zidne tapete iz tekstilnih materialov: |
||
|
– impregnirane, premazane, prevlečene ali prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali |
Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje |
||
|
– Drugo |
Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanje ali Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7): |
||
|
5906 |
Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902: |
||
|
– pleteni ali kvačkani materiali |
Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja pletenje ali Pletenje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje ali Barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja pletenje (7) |
||
|
– drugi materiali iz sintetične filamentne preje, ki vsebujejo več kot 90 mas. tekstilnih materialov |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken, ki ga spremlja tkanje |
||
|
– Drugo |
Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje ali Barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja tkanje |
||
|
5907 |
Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene. |
Tkanje, ki ga spremlja barvanje ali kosmičenje ali premazanje ali Kosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje ali Tiskanje, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna |
|
|
5908 |
Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče ipd.; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani: |
||
|
– žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirane |
Izdelava iz cevasto pletenih plinskih mrežic |
||
|
– drugo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
||
|
5909 do 5911 |
Tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene: |
||
|
– diski ali obroči za poliranje, razen iz klobučevine iz tarifne številke 5911 |
Tkanje |
||
|
– tkanine, ki se uporabljajo pri izdelavi papirja ali v druge tehnične namene, podložene ali nepodložene s klobučevino, impregnirane ali ne, prevlečene ali prekrite ali ne, cevaste ali neskončne, z eno ali več osnovami in/ali votki ali ravno tkane z več osnovami in/ali votki iz tarifne številke 5911 |
(a) NRD Tkanje (7) |
(b) Druge države upravičenke Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken ali predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, ki ga v vsakem primeru spremlja tkanjealitkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanjeUporabljajo se lahko samo naslednja vlakna:– – preje iz kokosovega vlakna, – – preje iz politetrafluoroetilena (8), – – preje, večnitne, iz poliamida, prekrite, impregnirane ali prevlečene s fenolno smolo, – – preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz aromatičnih poliamidov, dobljenih z polikondenzacijo m–fenilendiamina in izoftalne kisline, – – monofilamenta iz politetrafluoroetilena (8), – – preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz poli(p–fenilen tereftalamida), – – preje iz steklenih vlaken, prekrite s fenolno smolo in ojačene z akrilno prejo (8) – – kopoliestrski monofilamenti iz poliestra in smole iz tereftalne kisline in 1,4-cikloheksandietanola in izoftalne kisline, |
|
|
– drugo |
Ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov ali predenje naravnih ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, ki ga spremlja tkanje (7) ali tkanje, ki ga spremlja barvanje ali premazanje |
||
|
Poglavje 60 |
Pleteni ali kvačkani materiali |
Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja pletenje ali pletenje, ki ga spremlja barvanje ali kosmičenje ali premazanje ali kosmičenje, ki ga spremlja barvanje ali tiskanje ali barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja pletenje ali sukanje ali teksturiranje, ki ga spremlja pletenje, pod pogojem, da vrednost uporabljenih nesukanih/neteksturiranih prej ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 61 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani: |
||
|
– dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko |
(a) NRD Izdelava iz tkanin |
(b) Druge države upravičenke Pletenje in izdelava (vključno s krojenjem) (7) (9) |
|
|
– drugo |
Predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken ali ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, ki ga v vsakem primeru spremlja pletenje (izdelki, spleteni v določeno obliko) ali barvanje preje iz naravnih vlaken, ki ga spremlja pletenje (izdelki, spleteni v določeno obliko) (7) |
||
|
ex Poglavje 62 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani; razen: |
(a) NRD Izdelava iz tkanin |
(b) Druge države upravičenke Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)aliIzdelava po tiskanju, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) (9) |
|
ex 6202, ex 6204, ex 6206, ex 6209 in ex 6211 |
Oblačila za ženske, deklice in dojenčke in oblačilni dodatki za dojenčke, vezeni |
(a) NRD Velja pravilo iz poglavja |
(b) Druge države upravičenke Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)aliizdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9) |
|
ex 6210 in ex 6216 |
Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra |
(a) NRD Velja pravilo iz poglavja |
(b) Druge države upravičenke Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem)alipremazanje, če vrednost uporabljene nepremazane tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) (9) |
|
6213 in 6214 |
Robci, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki: |
||
|
– vezeni |
Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9). ali Izdelava po tiskanju, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) (9) |
||
|
– drugo |
Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) ali Izdelava pred tiskanjem, ki ga spremljata najmanj dva pripravljalna ali končna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 cene izdelka franko tovarna (7) (9) |
||
|
6217 |
Drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov, razen tistih iz tarifne številke 6212: |
||
|
– vezeni |
Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9). |
||
|
– ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra |
Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) ali premazanje, če vrednost uporabljene nepremazane tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) (9) |
||
|
– medvloge za ovratnike in manšete, urezane |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
||
|
– drugo |
(a) NRD Velja pravilo iz poglavja |
(b) Druge države upravičenke Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) (9) |
|
|
ex Poglavje 63 |
Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
6301 do 6304 |
Odeje, potovalne odeje, posteljno perilo itn.; zavese itn.; drugi izdelki za notranjo opremo: |
||
|
– iz klobučevine, iz netkanega tekstila |
(a) NRD Kakršen koli postopek brez tkanja, ki vključuje prebadanje z iglo, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) |
(b) Druge države upravičenke Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken ali uporaba naravnih vlaken, ki ga v vsakem primeru spremlja postopek brez tkanja, ki vključuje prebadanje z iglo in izdelavo (vključno s krojenjem) (7) |
|
|
– drugo: |
|||
|
– – vezeni, |
Tkanje ali pletenje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) ali izdelava iz nevezene tkanine, če vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9) (10). |
||
|
– – drugo |
Tkanje ali pletenje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) |
||
|
6305 |
Vreče in vrečke za pakiranje blaga |
(a) NRD Tkanje ali pletenje in izdelava (vključno s krojenjem) (7) |
(b) Druge države upravičenke Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken ali predenje naravnih in/ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, ki ga spremlja tkanje ali pletenje in izdelava (vključno s krojenjem ) (7) |
|
6306 |
Ponjave, platnene strehe in senčniki; šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali suhozemna vozila); izdelki za taborjenje: |
||
|
– netkani, |
(a) NRD Kakršen koli postopek brez tkanja, ki vključuje prebadanje z iglo, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) |
(b) Druge države upravičenke Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken ali naravnih vlaken, ki ga v vsakem primeru spremljajo kakršne koli tehnike brez tkanja, vključno s prebadanjem z iglo |
|
|
– drugo |
Tkanje, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) (7) (9) ali premazanje, če vrednost uporabljene nepremazane tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, ki ga spremlja izdelava (vključno s krojenjem) |
||
|
6307 |
Drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
6308 |
Garniture, ki so sestavljene iz tkanine in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov in serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljene v zavitkih za prodajo na drobno |
(a) NRD Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Sestavni deli ali izdelki brez porekla pa se lahko vključijo, če njihova skupna vrednost ne presega 25 cene garniture franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Sestavni deli ali izdelki brez porekla pa se lahko vključijo, če njihova skupna vrednost ne presega 15 cene garniture franko tovarna |
|
ex Poglavje 64 |
Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406 |
|
|
6406 |
Deli obutve (vključno z zgornjimi deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
Poglavje 65 |
Pokrivala in njihovi deli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
Poglavje 66 |
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 67 |
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
ex Poglavje 68 |
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov, razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 6803 |
Izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca, |
Izdelava iz obdelanega skrilavca |
|
|
ex 6812 |
Izdelki iz azbesta; izdelki iz mešanic na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata, |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
ex 6814 |
Izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, na podlagi iz papirja, kartona ali drugih materialov |
Izdelava iz obdelane sljude (vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo) |
|
|
Poglavje 69 |
Keramični izdelki |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelkaaliizdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelkaaliizdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 70 |
Steklo in stekleni izdelki, razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
7006 |
►C8 Steklo iz tarifne številke 7003, 7004 ali 7005, upognjeno, z obdelanimi robovi, gravirano, luknjano, emajlirano ali drugače obdelano, vendar ne uokvirjeno ali povezano z drugimi materiali. ◄ |
||
|
– podlage iz steklene plošče, prevlečene s tanko izolacijsko plastjo, s polprevodno stopnjo, ki je v skladu s standardi SEMII (11) |
Izdelava iz neprevlečene podlage iz steklene plošče iz tarifne številke 7006. |
||
|
– drugo |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 |
||
|
7010 |
Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna, |
|
|
7013 |
Stekleni izdelki, ki se uporabljajo za mizo, v kuhinji, za toaletne namene, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna, ali ročno okraševanje (razen sitotiska) ročno pihanih steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih ročno pihanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 7019 |
Izdelki iz steklenih vlaken (razen preje). |
Izdelava iz: — nebarvanih trakov steklenih vlaken, rovinga, preje ali rezanih niti ali — steklene volne |
|
|
ex Poglavje 71 |
Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar.št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
7106, 7108 in 7110 |
Plemenite kovine: |
||
|
– neobdelane |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifnih številk 7106, 7108 in 7110, ali elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tarifnih številk 7106, 7108 ali 7110 ali Zlitje in/ali legiranje plemenitih kovin iz tarifne št. 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami. |
||
|
– polizdelki ali v obliki prahu |
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin. |
||
|
ex 7107, ex 7109 in ex 7111 |
Kovine, platirane s plemenitimi kovinami, v obliki polizdelkov |
Izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami |
|
|
7115 |
Drugi predmeti iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiranih s slojem plemenite kovine |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
7117 |
Imitacije nakita |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali izdelava iz delov iz navadnih kovin, neplatiranih ali neprevlečenih s plemenitimi kovinami, pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex Poglavje 72 |
Železo in jeklo; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
7207 |
Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7201, 7202, 7203, 7204, 7205 ali 7206 |
|
|
7208 do 7216 |
Ploščato valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz železa ali nelegiranega jekla |
Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik ali polizdelkov iz tarifne številke 7206 ali 7207 |
|
|
7217 |
Žica iz železa ali nelegiranega jekla, |
Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7207 |
|
|
7218 91 in 7218 99 |
Polizdelki; |
Izdelava iz materialov iz tarifnih številk 7201, 7202, 7203, 7204, 7205 ali tarifne podštevilke 7218 10 |
|
|
7219 do 7222 |
Ploščato valjani izdelki, palice, kotni profili in profili iz nerjavnega jekla; |
Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik ali polizdelkov iz tarifne številke 7218 |
|
|
7223 |
Žica iz nerjavnega jekla; |
Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7218 |
|
|
7224 90 |
Polizdelki; |
Izdelava iz materialov iz tarifnih številk 7201, 7202, 7203, 7204, 7205 ali tarifne podštevilke 7224 10 |
|
|
7225 do 7228 |
Ploščato valjani izdelki, toplo valjane palice v ohlapno navitih kolobarjih; kotni profili in profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel |
Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik ali polizdelkov iz tarifnih številk 7206, 7207, 7218 ali 7224 |
|
|
7229 |
Žica iz drugih legiranih jekel. |
Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7224 |
|
|
ex Poglavje 73 |
Izdelki iz železa ali jekla; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
ex 7301 |
Piloti |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7207 |
|
|
7302 |
Deli za železniške in tramvajske tire iz železa ali jekla; tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne veznice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za spajanje ali pritrjevanje tirnic |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206 |
|
|
7304, 7305 in 7306 |
Cevi in votli profili, iz železa (razen litega železa) ali jekla |
Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206, 7207, 7208, 7209, 7210, 7211, 7212, 7218, 7219, 7220 ali 7224 |
|
|
ex 7307 |
Pribor (fitingi) za cevi iz nerjavnega jekla |
Struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 cene izdelka franko tovarna |
|
|
7308 |
Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri) iz železa ali jekla; plošče, palice, kotniki, profili, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Zvarjeni kotniki in profili iz tarifne številke 7301 se ne smejo uporabiti. |
|
|
ex 7315 |
Verige zoper drsenje |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex Poglavje 74 |
Baker in bakreni izdelki; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
7403 |
Prečiščen baker in bakrove zlitine, surovi |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
Poglavje 75 |
Nikelj in nikljevi izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
ex Poglavje 76 |
Aluminij in aluminijasti izdelki; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
7601 |
aluminij, surov, |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
7607 |
Aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih materialov), debeline do vključno 0,20 mm (merjeno brez podlage) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 7606 |
|
|
Poglavje 77 |
Rezervirano za možnost bodoče uporabe v harmoniziranem sistemu |
||
|
ex Poglavje 78 |
Svinec in svinčeni izdelki, razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
7801 |
surovi svinec: |
||
|
– rafiniran svinec |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
||
|
– drugo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Ne smejo se uporabiti odpadki in ostanki iz tarifne številke 7802 |
||
|
Poglavje 79 |
Cink in cinkovi izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
Poglavje 80 |
Kositer in kositrni izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
Poglavje 81 |
Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki, |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
ex Poglavje 82 |
Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
8206 |
Orodje iz dveh ali več tarifnih številk 8202 do 8205, v garniturah za prodajo na drobno |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifnih številk 8202 do 8205. Orodje iz tarifnih številk 8202 do 8205 se lahko vstavi v garniture, če njegova skupna vrednost ne presega 15 cene garniture franko tovarna |
|
|
8211 |
Noži z rezili, nazobljenimi ali nenazobljenimi (vključno z vrtnarskimi noži), razen nožev iz tarifne številke 8208in rezil zanje |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo rezila in ročaji iz navadnih kovin |
|
|
8214 |
Drugi nožarski izdelki (npr. stroji za striženje, mesarske ali kuhinjske sekače, mesarske sekire in noži za sekljanje mesa, noži za papir); garniture in priprave za manikiranje in pedikiranje (vključno s pilicami za nohte) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin |
|
|
8215 |
Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za serviranje kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in podoben kuhinjski in namizni pribor. |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin |
|
|
ex Poglavje 83 |
Razni izdelki iz navadnih kovin; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 8302 |
Drugo okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki, primerni za stavbarstvo, in avtomatična zapirala za vrata |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo drugi materiali iz tarifne številke 8302, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 8306 |
Kipci in drugi okraski iz navadnih kovin |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo drugi materiali iz tarifne številke 8306, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex Poglavje 84 |
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
8401 |
Jedrski reaktorji; gorilni elementi (polnjenja), neobsevani, za jedrske reaktorje; stroji in aparati za separacijo izotopov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
8407 |
Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8408 |
Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dieselski ali poldieselski motorji) |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8427 |
Viličarji; druga vozila z napravami za dviganje ali manipulacijo |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
8482 |
Kroglični ali kotalni ležaji |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 85 |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka, televizijski aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, deli in pribor za te izdelke; razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
8501, 8502 |
Elektromotorji in električni generatorji; električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8503aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tarifne številke 8503aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8513 |
Prenosne električne svetilke z lastnim virom energije (npr. suhe baterije, akumulatorji ali elektromagneti), razen opreme za razsvetljavo iz tarifne številke 8512 |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelkaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka.aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8519 |
Aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8522aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8522aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8521 |
Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner ali ne |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8522aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8522aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8523 |
Plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnenjem, „pametne kartice“ in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, posneti ali neposneti, vključno z matricami in galvanskimi odtisi za proizvodnjo plošč, razen izdelkov iz poglavja 37 |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8525 |
Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere, digitalni fotoaparati in druge video snemalne kamere |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke izdelka, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8529aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8529aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8526 |
Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje, |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8529aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8529aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8527 |
Sprejemniki za radiodifuzijo, kombinirani ali ne, v istem ohišju, z aparatom za snemanje ali za reprodukcijo zvoka ali z uro |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8529aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8529aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8528 |
Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8529aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8529aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8535 do 8537 |
Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali za zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih; spojniki za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken; table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka in tarifne številke 8538aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar.št. izdelka in tarifne številke 8538aliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8540 11 in 8540 12 |
Katodne cevi za televizijske sprejemnike, vključno s katodnimi cevmi za video monitorje |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
►C8 ex 8542 31, ex 8542 32, ex 8542 33 in ex 8542 39 ◄ |
Monolitna integrirana vezja |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna ali postopek razprševanja, pri čemur so integriranja vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustreznega topila (dopant),ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ ali testirano v nepogodbenici. |
|
|
8544 |
Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorji ali brez njih; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorji ali brez njih |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8545 |
Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
8546 |
Električni izolatorji iz kakršnega koli materiala |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8547 |
Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tarifne številke 8546; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8548 |
Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 86 |
Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex Poglavje 87 |
Vozila, razen železniških in tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen: |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
8711 |
Motorna kolesa (tudi mopedi) in kolesa s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice |
(a) NRD Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelkaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelkaaliIzdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
ex Poglavje 88 |
Zrakoplovi, vesoljska plovila in njihovi deli, razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 8804 |
Rotošuti |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 8804. ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 89 |
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex Poglavje 90 |
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor, razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
9002 |
Leče, prizme, zrcala in drugi optični elementi iz kakršnega koli materiala, montirani, ki so deli instrumentov ali aparatov ali pribor, razen optično neobdelanih steklenih elementov |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
9033 |
Deli in pribor (ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju) za stroje, naprave, instrumente ali aparate iz poglavja 90 |
(a) NRD Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
(b) Druge države upravičenke Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
Poglavje 91 |
Ure in njihovi deli |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 92 |
Glasbila; njihovi deli in pribor |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 93 |
Orožje in strelivo; njihovi deli in pribor |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
Poglavje 94 |
Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex Poglavje 95 |
Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor, razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
ex 9506 |
Palice za golf in njihovi deli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Za izdelavo glav za palice za golf pa se lahko uporabijo grobo obdelani kosi |
|
|
ex Poglavje 96 |
Razni izdelki, razen: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka ali Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
9601 in 9602 |
Slonova kost, kost, želvovina, rogovi, rogovi jelenov, korale, biserovina in drugi materiali živalskega izvora za rezljanje, obdelani, in izdelki iz teh materialov (vključno z izdelki, dobljenimi z oblikovanjem oz. modeliranjem) Obdelani materiali rastlinskega ali mineralnega izvora za rezljanje in izdelki iz teh materialov; izdelki, oblikovani ali rezljani iz voska, stearina, naravne gume ali naravne smole ali iz mase za modeliranje, in drugi oblikovani ali rezljani izdelki, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; obdelana, neutrjena želatina (razen želatine iz tarifne številke 3503) in izdelki iz neutrjene želatine |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
9603 |
Metle, ščetke (vključno ščetke, ki so deli strojev, aparatov ali vozil), ročne mehanične priprave za čiščenje podov, brez motorja; omela in pernata omela; pripravljeni šopi in snopi za izdelavo metel ali ščetk; soboslikarski vložki in valji, brisalniki za pod, okna ipd., omela (razen brisalnikov z valjem) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
9605 |
Potovalni kompleti za osebna toaletna sredstva, šivanje ali čiščenje obutve ali obleke |
Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Lahko pa se vključijo sestavni deli ali izdelki brez porekla, če njihova skupna vrednost ne presega 15 cene garniture franko tovarna |
|
|
9606 |
Gumbi, gumbi pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo), in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
9608 |
Svinčniki s kroglico; flomastri, označevalci z vrhom iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in ščipalke) navedenih izdelkov, razen tistih iz tarifne številke 9609 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka. Vendar se lahko uporabljajo peresa ali konice peres iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka |
|
|
9612 |
Trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, prepojeni s tiskarsko barvo ali drugače pripravljeni za odtiskovanje, vključno s trakovi na kolesih ali v kasetah; blazinice za žige, prepojene ali neprepojene, s škatlo ali brez nje |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 70 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
9613 20 |
Žepni plinski vžigalniki, ki se lahko ponovno polnijo |
Izdelava, pri kateri skupna vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 9613 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna |
|
|
9614 |
Tobačne pipe (vključno z glavami za pipe) in ustniki za cigare ali cigarete ter njihovi deli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke |
|
|
Poglavje 97 |
Umetniški izdelki, zbirke in starine |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tar. št. izdelka |
|
|
(1) Glej uvodno opombo 4.2. (2) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 8.1 in 8.3. (3) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodno opombo 8.2. (4) „Skupina“ je kateri koli del tarifne št. in je od ostalega ločena s podpičjem. (5) Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so po eni strani uvrščeni v tar. št. 3901 do 3906 in po drugi strani v tar. št. 3907 do 3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži. (6) Naslednje folije se štejejo za visoko prosojne: folije, katerih zatemnitev (merjeno z Gardner Hazemetrom v skladu z ASTM-D 1003–16, t. i. Hazefactor) je manjša od 2%. (7) Posebni pogoji, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, so navedeni v uvodni opombi 6. (8) Uporaba tega materiala je omejena na izdelavo tkanin, ki se uporabljajo pri strojih za izdelavo papirja. (9) Glej uvodno opombo 7. (10) Za pletene ali kvačkane izdelke, brez dodatka elastike ali gume, dobljene s šivanjem ali sestavljanjem kosov pletenih ali kvačkanih tkanin (rezanih ali pletenih direktno v oblike), glej uvodno opombo 7. (11) SEMII– Registrirani institut za polprevodniško opremo in materiale. |
|||
PRILOGA 13b
(iz člena 86(3))
Materiali, izključeni iz regionalne kumulacije (1) (2)
|
►M46 Skupina I: Brunej, Kambodža, Indonezija, Laos, Malezija, Burma/Mjanmar, Filipini, Tajska, Vietnam ◄ |
Skupina III: Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan, Šri Lanka |
Skupina IV (3): Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj |
||
|
Oznaka harmoniziranega sistema ali kombinirane nomenklature |
Poimenovanje materialov |
|||
|
0207 |
Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 0105, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni |
X |
||
|
ex02 10 |
Meso in užitni klavnični proizvodi iz perutnine, nasoljeni, v slanici, sušeni ali prekajeni |
X |
||
|
Poglavje 03 |
Ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji |
X |
||
|
ex04 07 |
Perutninska jajca v lupini, razen valilnih jajc |
X |
||
|
ex04 08 |
Ptičja jajca brez lupine in jajčni rumenjaki, razen neprimernih za prehrano ljudi |
X |
||
|
0709 51 ex07 10 80 0711 51 0712 31 |
Gobe, sveže ali ohlajene, zamrznjene, začasno konzervirane, sušene |
X |
X |
X |
|
0714 20 |
Sladki krompir |
X |
||
|
0811 10 0811 20 |
Jagode, maline, robide, murve, Loganove robide, črni, beli ali rdeči ribez ter kosmulje |
X |
||
|
1006 |
Riž |
X |
X |
|
|
ex11 02 90 ex11 03 19 ex11 03 20 ex11 04 19 ex11 08 19 |
Moke, zdrobi in peleti, zrna, valjana ali v obliki kosmičev, škrob iz riža |
X |
X |
|
|
1108 20 |
Inulin |
X |
||
|
1604 in 1605 |
Pripravljene ali konzervirane ribe; kaviar in kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih iker; raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani |
X |
||
|
1701 in 1702 |
Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in kemično čista saharoza ter drugi sladkorji, umetni med in karamel |
X |
X |
|
|
ex17 04 90 |
Sladkorni proizvodi, ki ne vsebujejo kakava, razen žvečilnega gumija |
X |
X |
|
|
ex18 06 10 |
Kakav v prahu, ki vsebuje 65 mas. % ali več saharoze/izoglukoze |
X |
X |
|
|
1806 20 |
►C8 Drugi živilski pripravki v blokih, palicah ali tablicah, ki tehtajo več kot 2 kg, oziroma tekoči, v obliki paste, prahu, granulata ali podobni obliki v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg ◄ |
X |
X |
|
|
ex19 01 90 |
Druga živila, ki vsebujejo manj kot 40 mas. % kakava, razen sladnega ekstrakta, in manj kot 1,5 % mlečnih maščob, 5 % saharoze ali izoglukoze, 5 % glukoze ali škroba |
X |
X |
|
|
ex19 02 20 |
Polnjene testenine, kuhane, nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas ipd. iz mesa in klavničnih izdelkov vseh vrst, vključno z maščobami katere koli vrste ali izvora |
X |
||
|
2003 10 |
Gobe, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini |
X |
X |
X |
|
ex20 07 10 |
Homogenizirani džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov, sadne paste ali paste iz oreškov, ki vsebujejo več kot 13 mas. % sladkorja |
X |
||
|
2007 99 |
Nehomogenizirani pripravki džemov, sadnih želejev, marmelad, sadnih pirejev ali pirejev iz oreškov in sadnih past ali past iz oreškov, razen iz agrumov |
X |
||
|
2008 20 2008 30 2008 40 2008 50 2008 60 2008 70 2008 80 2008 92 2008 99 |
Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani |
X |
||
|
2009 |
Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne |
X |
||
|
ex21 01 12 |
Pripravki na osnovi kave |
X |
X |
|
|
ex21 01 20 |
Pripravki na osnovi čaja ali maté čaja |
X |
X |
|
|
ex21 06 90 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu, razen beljakovinskih koncentratov in teksturirane beljakovinaske snovi: aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov; živila, ki vsebujejo več kot 1,5 % mlečnih maščob, 5 % saharoze ali izoglukoze, 5 % glukoze ali škroba |
X |
X |
|
|
2204 30 |
Grozdni mošt, razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je preprečena ali ustavljena z dodajanjem alkohola |
X |
||
|
2205 |
Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje |
X |
||
|
2206 |
Druge fermentirane pijače; mešanice fermentiranih pijač ter mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu |
X |
||
|
2207 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več |
X |
X |
|
|
ex22 08 90 |
Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %, razen araka, žganja iz sliv, hrušk ali češenj in drugega žganja ter alkoholnih pijač |
X |
X |
|
|
ex33 02 10 |
Mešanice dišav, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač in vsebujejo vse arome, značilne za določeno pijačo, ter več kot 1,5 % mlečnih maščob, 5 % saharoze ali izoglukoze, 5 % glukoze ali škroba |
X |
X |
|
|
3302 10 29 |
Pripravki, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač in vsebujejo vse arome, značilne za določeno pijačo, razen z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %, in vsebujejo več kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba |
X |
X |
X |
|
(1) Materiali, ki so označeni z „X“. (2) Kumulacija teh materialov je dovoljena med najmanj razvitimi državami vsake regionalne skupine (npr. med Kambodžo in Laosom v skupini I; med Bangladešem, Butanom, Maldivi in Nepalom v skupini III). Podobno je dovoljena tudi kumulacija teh materialov v državah, ki niso najmanj razvite v regionalni skupini, z materiali s poreklom iz katere koli druge države iste regionalne skupine. (3) Kumulacija teh materialov s poreklom iz Argentine, Brazilije in Urugvaja ni dovoljena v Paragvaju. Poleg tega kumulacija katerih koli materialov iz poglavij 16 do 24 s poreklom iz Brazilije ni dovoljena v Argentini, Paragvaju ali Urugvaju. |
||||
PRILOGA 13c
(iz člena 92)
ZAHTEVEK ZA REGISTRACIJO IZVOZNIKA
![6. Predhodno prostovoljno in izrecno soglasje izvoznika za objavo njegovih osebnih podatkov na spletuSpodaj podpisani sem s tem obveščen, da se predložene informacije lahko shranijo v zbirki podatkov Evropske komisije in da so podatki lahko dostopni javnosti prek spleta, razen informacij, ki so v zahtevku označene kot zaupne. Sprejemam objavo in razkritje teh informacij na spletu. Spodaj podpisani lahko prekličem svoje soglasje o objavi teh informacij na spletu, če na naslednji naslov pošljem [elektronsko pošto, telefaks, dopis]:Kraj, datum in podpis pooblaščenega podpisnika; naziv in/ali naslov7. Polje za uradno rabo državnega organaVlagatelj je registriran pod naslednjo številko:Registrska številka: …Datum registracije …Obdobje veljavnosti od …Podpis in pečat …](./../../../resource.html?uri=celex:01993R2454-20140101.SLV.xhtml.L_2010307SL.01007501.tif.jpg)
PRILOGA 13d
(iz člena 95(3))
NAVEDBA O POREKLU
Se daje na vseh trgovinskih dokumentih, ki prikazujejo ime in polni naslov izvoznika in prejemnika kot tudi opis blaga in datum izdaje ( 126 )
Različica v francoskem jeziku
L'exportateur (Numéro d’exportateur enregistré – excepté lorsque la valeur des produits originaires contenus dans l’envoi est inférieure à EUR 6 000 ( 127 )) des produits couverts par le présent document déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … ( 128 ) au sens des règles d'origine du Système des préférences tarifaires généralisées de l'Union européenne et que le critère d’origine satisfait est … ( 129 ).
Različica v angleškem jeziku
The exporter (Number of Registered Exporter – unless the value of the consigned originating products does not exceed EUR 6 000 (129) ) of the products covered by this document declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … preferential origin (129) according to rules of origin of the Generalized System of Preferences of the European Union and that the origin criterion met is … (129) .
PRILOGA 14
UVODNE OPOMBE K SEZNAMU V PRILOGI 15
Opomba 1:
Seznam določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri vseh izdelkih, da se štejejo kot zadosti obdelani ali predelani v smislu ►M39 člena 100 ◄ .
Opomba 2:
|
2.1 |
Prva dva stolpca v seznamu opisujeta izdelek, ki je pridobljen. Prvi stolpec navaja tarifno številko ali številko poglavja, ki se uporablja v Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa poimenovanje blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prva dva stolpca je pravilo navedeno v stolpcu 3 ali 4. Ponekod, kjer je pred vpisom v prvi stolpec oznaka „ex“, to pomeni, da se pravila v stolpcu 3 ali 4 uporabljajo samo za tisti del tarifne številke, ki je poimenovana v stolpcu 2. |
|
2.2 |
Kadar je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali je navedena številka poglavja in je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošen, se pripadajoča pravila v stolpcu 3 ali 4 uporabljajo za vse izdelke, ki se po Harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke, ki so v stolpcu 1 napisane skupaj. |
|
2.3 |
Kadar seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsaki alinei poimenovanje tistega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo pripadajoča pravila v stolpcu 3 ali 4. |
|
2.4 |
Kadar je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno v stolpcu 3 in v stolpcu 4, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi pravilo iz stolpca 3 ali tisto iz stolpca 4. Če v stolpcu 4 ni pravila o poreklu, je treba uporabiti pravilo iz stolpca 3. |
Opomba 3:
|
3.1 |
Določbe ►M39 člena 100 ◄ glede izdelkov, ki so pridobili status porekla in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, kjer se ti izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v državi oziroma republiki upravičenki ali v Skupnosti. Primer: Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40 % cene franko obrat, je izdelan iz „drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem“ iz tarifne številke ex72 24. Če je bilo to kovanje opravljeno v državi upravičenki ali republiki iz ingota brez porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex72 24 na seznamu. Kovanje se zato pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v državi upravičenki ali republiki. Ko se sešteva vrednost uporabljenih materialov brez porekla, se zato vrednost ingota brez porekla ne upošteva. |
|
3.2 |
Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del potrebne obdelave ali predelave, zato izdelki z več predelave ali obdelave pridobijo status porekla; nasprotno pa tisti z manj predelave ali obdelave ne morejo pridobiti statusa porekla. Če torej pravilo določa, da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, uporaba takšnega materiala na kasnejši stopnji pa ne. |
|
3.3 |
Brez vpliva na opombo 3.2 se lahko, kadar pravilo uporablja izraz „Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke“, uporabijo materiali iz katere koli tarifne(-ih) številke(-) (celo materiali z enakim poimenovanjem in tarifno številko kakor izdelek), vendar ob upoštevanju vsakršnih posebnih omejitev, ki so morda zajete v pravilu. Vendar pa izraz „Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke …“ ali „Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kakor izdelek“ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne(-ih) številke(-), razen tisti z enakim poimenovanjem, kakor je poimenovanje izdelka v stolpcu 2 seznama. |
|
3.4 |
Kadar pravilo v seznamu navaja, da se izdelek lahko izdela iz več kakor enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi en ali več materialov. To ne pomeni, da se morajo uporabiti vsi. Primer: Pravilo za tkanine iz tarifnih številk 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, med drugimi materiali pa se lahko uporabijo tudi kemični materiali. To ne pomeni, da je treba uporabiti oboje; mogoče je uporabiti enega ali drugega ali oboje. |
|
3.5 |
Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj seveda ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu. (Glej tudi spodnjo Opombo 6.2 v zvezi s tekstilom.) Primer: Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje uporabo žit in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelani iz žit. Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz posameznih materialov, določenih v seznamu, lahko izdelani iz istovrstnega materiala na zgodnejši stopnji. Primer: Če je v primeru oblačila iz ex Poglavja 62, narejenega iz netkanih materialov, za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu, čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje.V takih primerih bi bil začetni material običajno na stopnji pred prejo, to je na stopnji vlaken. |
|
3.6 |
Kadar pravilo v seznamu za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, navaja dve odstotni postavki, potem se ti dve postavki ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega ni dovoljeno preseči posameznih odstotnih postavk, ki se nanašajo na določene materiale. |
Opomba 4:
|
4.1 |
Izraz „naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena. |
|
4.2 |
Izraz „naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003 pa tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305. |
|
4.3 |
Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so v seznamu uporabljeni za poimenovanje materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in se lahko uporabijo za proizvodnjo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej. |
|
4.4. |
Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507. |
Opomba 5:
|
5.1 |
Kadar se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se pogoji, določeni v stolpcu 3, ne uporabljajo za nobene osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi izdelavi in ki skupaj pomenijo 10 ali manj % skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov. (Glej tudi opombi 5.3 in 5.4 spodaj.) |
|
5.2 |
Vendar pa se dovoljeno odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov. Osnovni tekstilni materiali so naslednji: — svila; — volna; — groba živalska dlaka; — fina živalska dlaka; — konjska žima; — bombaž; — materiali za izdelavo papirja in papir; — lan; — prava konoplja; — juta in druga tekstilna vlakna iz ličja; — sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav; — kokosova vlakna, maniljska konoplja (abaka), ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna; — sintetični filamenti; — umetni filamenti; — elektroprevodni filamenti; — sintetična rezana vlakna iz polipropilena; — sintetična rezana vlakna iz poliestra; — sintetična rezana vlakna iz poliamida; — sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila; — sintetična rezana vlakna iz poliimida; — sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena; — sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida); — sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida); — druga sintetična rezana vlakna; — umetna rezana vlakna iz viskoze; — druga umetna rezana vlakna; — preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne — preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana ali ne — izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema; — drugi izdelki iz tarifne številke 5605. Primer: Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše), uporabijo pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10 % teže preje. Primer: Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se sintetična preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje) ali kombinacija obeh prej lahko uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10 % teže tkanine. Primer: Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice. Primer: Če je ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, sta uporabljeni preji očitno iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je zato taftana tekstilna tkanina mešan izdelek. |
|
5.3 |
V primeru izdelkov, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne“, je pri tej preji dovoljeno 20 % odstopanje. |
|
5.4 |
Za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene z lepilom med dvema plastičnima slojema“, je pri tem traku dovoljeno odstopanje 30 %. |
Opomba 6:
|
6.1 |
Kadar je v seznamu navedena ta opomba, se tekstilni izdelki (razen podlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v seznamu v stolpcu 3, lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka, ter da njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna. |
|
6.2 |
Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, če vsebujejo tekstil ali ne. Primer: Če pravilo iz seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek (na primer hlače) uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kakor so gumbi, čeprav gumbi niso uvrščeni v poglavja 50 do 63. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil. |
|
6.3 |
Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63. |
Opomba 7:
|
7.1 |
Za namene tarifnih številk ex27 07, 2713 do 2715, ex29 01, ex29 02 in ex34 03 so specifični procesi „naslednji:“ (a) vakuumska destilacija; (b) ponovna destilacija z zelo natančnim frakcijskim postopkom ( 130 ); (c) razbijanje (kreking); (d) preoblikovanje (reforming); (e) ekstrakcija s selektivnimi topili; (f) obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom; (g) polimerizacija; (h) alkiliranje; (i) izomerizacija. |
|
7.2 |
Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so specifični procesi „naslednji:“ (a) vakumska destilacija; (b) ponovna destilacija z zelo natančnim frakcijskim postopkom ( 131 ); (c) razbijanje (kreking); (d) preoblikovanje (reforming); (e) ekstrakcija s selektivnimi topili; (f) obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom; (g) polimerizacija; (h) alkiliranje; (ij) izomerizacija. (k) samo za težka olja iz tarifne številke ex27 10 razžveplanje z vodikom, ki privede do 85 % zmanjšanja vsebnosti žvepla pri tako obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266 -59 T); (l) samo za izdelke iz tarifne številke 2710 odstranjevanje voskov (deparafinizacija) z drugo obdelavo kakor filtriranjem; (m) samo za težka olja iz tarifne številke ex27 10, obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250°C, z uporabo katalizatorja, razen za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Nadaljnja obdelava mazalnih olj iz tarifne postavke ex27 10 z vodikom (na primer hidrofinalizacija ali razbarvanje), da bi še posebej izboljšali barvo ali stabilnost, se vseeno ne šteje za specifični proces; (n) samo za kurilna olja iz tarifne številke ex27 10 atmosferska destilacija pod pogojem, da se manj kakor 30 % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86; (o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex27 10, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev skozi krtačke. (p) samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali šote, parafinskega voska z manj kakor 0,75 utežnih odstotkov olja) iz tarifne številke ex27 12, odstranjevanje olja s frakcijsko kristalizacijo. |
|
7.3 |
Za namene tarifnih številk ex27 07, 2713 do 2715, ex29 01, ex29 02 in ex34 03 se poreklo ne pridobi z enostavnimi postopki, kakor so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla z mešanjem izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti katera koli kombinacija teh ali podobnih postopkov. |
PRILOGA 15
SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA IZDELANI IZDELEK PRIDOBI STATUS BLAGA S POREKLOM
|
Tar. št. HS |
Poimenovanje blaga |
Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim da status blaga s poreklom |
|
|
(1) |
(2) |
(3) ali (4) |
|
|
Poglavje 1 |
Žive živali |
Vse živali iz poglavja 1 morajo biti v celoti pridobljene. |
|
|
Poglavje 2 |
Meso in drugi užitni klavnični proizvodi |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 1 in 2 v celoti pridobljeni. |
|
|
Poglavje 3 |
Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni. |
|
|
ex Poglavje 4 |
Mlečni izdelki; perutninska in ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; razen za: |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni. |
|
|
0403 |
Pinjenec, kislo mleko, kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil, aromatizirano ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom |
Izdelava, pri kateri: — so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni; — je ves uporabljen sadni sok (razen ananasovega, citroninega ali grenivkinega) iz tar. št. 2009 s poreklom, in — vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 5 |
Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; razen za: |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 5 v celoti pridobljeni. |
|
|
ex05 02 |
Pripravljene ščetine in dlake domačega in divjega prašiča |
Čiščenje, dezinfekcija, razvrščanje in izravnavanje ščetin in dlak. |
|
|
Poglavje 6 |
Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje |
Izdelava, pri kateri: — so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni, in — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
Poglavje 7 |
Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni. |
|
|
Poglavje 8 |
Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali dinj in lubenic |
Izdelava, pri kateri: — je vse uporabljeno sadje v celoti pridobljeno in so vsi uporabljeni oreški v celoti pridobljeni, in — vrednost vseh uporabljenih materialov iz 17. poglavja ne presega 30 % vrednosti cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 9 |
Kava, pravi čaj, mate čaj in začimbe; razen za: |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 9 v celoti pridobljeni. |
|
|
0901 |
Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršenkoli odstotek kave |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. |
|
|
0902 |
Čaj, pravi, aromatiziran ali ne |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. |
|
|
ex09 10 |
Mešanice začimb |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. |
|
|
Poglavje 10 |
Žita |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni. |
|
|
ex Poglavje 11 |
Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten; razen za: |
Izdelava, pri kateri so vsa uporabljena žita, užitne vrtnine, korenine in gomolji iz tar. št. 0714 ali sadje v celoti pridobljeni. |
|
|
ex11 06 |
Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic, ki se uvrščajo v tar. št. 0713 |
Sušenje in mletje sušenih stročnic iz tar. št. 0708. |
|
|
Poglavje 12 |
Oljna semena in plodovi; razno zrnje, semena in plodovi; industrijske in zdravilne rastline; slama in krma |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 12 v celoti pridobljeni. |
|
|
1301 |
Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer balzami) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 1301 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
1302 |
Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar- agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani: |
||
|
— Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani |
Izdelava iz nemodificiranih sluzi in sredstev za zgoščevanje. |
||
|
— Drugi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
Poglavje 14 |
Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso omenjeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 14 v celoti pridobljeni. |
|
|
ex Poglavje 15 |
Masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihovega razkrajanja; predelane užitne masti; voski živalskega in rastlinskega izvora; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
1501 |
Prašičja maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tar. št. 0209 ali 1503 |
||
|
— Maščobe iz kosti ali odpadkov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz tar. št. 0203, 0206 ali 0207 ali kosti iz tar. št. 0506. |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz prašičjega mesa ali užitnih klavničnih izdelkov iz tar. št. 0203 ali 0206 ali iz piščančjega mesa in užitnih klavničnih izdelkov iz tar. št. 0207. |
||
|
1502 |
Maščobe živali vrste goved, ovac in koz, razen tistih iz tar. št. 1503: |
||
|
— Maščobe iz kosti ali odpadkov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. 0201, 0202, 0204 ali 0206 ali kosti iz tar. št. 0506. |
||
|
— Drugo |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz 2. poglavja v celoti pridobljeni. |
||
|
1504 |
Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani: |
||
|
— Trdne frakcije |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 1504. |
||
|
— Drugo |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz 2. in 3. poglavja v celoti pridobljeni. |
||
|
ex15 05 |
Prečiščeni lanolin |
Izdelava iz surove maščobe iz volne iz tar. št.1505. |
|
|
1506 |
Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane: |
||
|
— Trdne frakcije |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 1506. |
||
|
— Drugo |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz 2. poglavja v celoti pridobljeni. |
||
|
1507 do 1515 |
Rastlinska olja in njihove frakcije: |
||
|
— Sojino olje, olje iz kikirikija, palmovo, kopre, palmovega jedra, babasu, tungovo in oiticica olje, mirtin vosek in japonski vosek, frakcije jojoba olja in olja za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
||
|
— Trdne frakcije, razen iz jojoba olja |
Izdelava iz drugih materialov iz tar. št.od 1507 do 1515. |
||
|
— Drugo |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. |
||
|
1516 |
Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani |
Izdelava, pri kateri: — so vsi uporabljeni materiali iz 2. poglavja v celoti pridobljeni, in — so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 1507, 1508, 1511 in 1513. |
|
|
1517 |
Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti in olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, primerni za prehrano, razen jedilnih masti ali olj ali njihovih frakcij iz tar. št 1516 |
Izdelava, pri kateri: — so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 in 4 v celoti pridobljeni, in — so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 1507, 1508, 1511 in 1513. |
|
|
Poglavje 16 |
Izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev |
Izdelava iz: — živali iz poglavja 1, in/ali — so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni. |
|
|
ex Poglavje 17 |
Sladkor in sladkorni proizvodi; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex17 01 |
Sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne pese ter kemično čista saharoza v trdnem stanju, z dodatki za aromatiziranje in barvili |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi brez dodatkov za aromatiziranje ali barvil; umetni med in mešanice umetnega ter naravnega medu; karamelni sladkor: |
||
|
— Kemično čista maltoza in fruktoza |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 1702. |
||
|
— Drugi sladkorji v trdnem stanju z dodatki za aromatiziranje ali barvili |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugo |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali že s poreklom. |
||
|
ex17 03 |
Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja, z dodatki za aromatiziranje in barvili |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
1704 |
Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), brez kakava |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
Poglavje 18 |
Kakav in kakavovi izdelki |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
1901 |
Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta brez dodatka kakava ali z dodatkom kakava v prahu v količini manj kakor 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404 brez dodatka kakavovega prahu ali z dodatkom kakavovega prahu v količini manj kakor 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
||
|
— Sladni ekstrakt |
Izdelava iz žit iz poglavja 10. |
||
|
— Drugo |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz 17. poglavja ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
1902 |
Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kakor so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen: |
||
|
— Ki vsebujejo 20 mas. % ali manj mesa, klavničnih izdelkov, rib, školjkarjev ali mehkužcev |
Izdelava, pri kateri so vsa uporabljena žita in žitni izdelki (razen pšenice vrste „durum“ in njenih izdelkov) v celoti pridobljeni. |
||
|
— Ki vsebujejo več kakor 20 mas. % mesa, klavničnih izdelkov, rib, školjkarjev ali mehkužcev |
Izdelava, pri kateri: — so vsa uporabljena žita in žitni izdelki (razen pšenice vrste „durum“ in njenih izdelkov) v celoti pridobljeni, in — so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 in 3 v celoti pridobljeni. |
||
|
1903 |
Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba kakor kosmiči, zrnca, perle in v podobnih oblikah |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz krompirjevega škroba iz tar. št. 1108. |
|
|
1904 |
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v zrnu ali obliki kosmičev ali druge oblike (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. 1806, — pri kateri so vsa uporabljena žita in moka (razen pšenice vrste „durum“ in koruze vrste Zea indurata, in njunih izdelkov) v celoti pridobljeni, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
1905 |
Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega: hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz poglavja 11. |
|
|
ex Poglavje 20 |
Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreški ali drugih delov rastlin; razen za: |
Izdelava, pri kateri je vse uporabljeno sadje, oreški ali vrtnine v celoti pridobljeno. |
|
|
ex20 01 |
Yam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo najmanj 5 mas.% škroba, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex20 04 in ex20 05 |
Krompir v obliki moke, zdroba ali kosmičev, pripravljen ali konzerviran drugače kakor v kisu ali ocetni kislini |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
2006 |
Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (suhi, glazirani ali kristalizirani) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
2007 |
Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex20 08 |
— Oreški, brez dodatka sladkorja ali alkohola |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih oreškov in oljnih semen s poreklom iz tar. št. 0801, 0802 in od 1202 do 1207 presega 60 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— Arašidno maslo; mešanice na osnovi žit; palmovi srčki; koruza |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
||
|
— Drugi, razen sadja in oreškov, kuhani drugače kakor v sopari ali vodi, brez dodanega sladkorja; zamrznjeni |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
2009 |
Sadni sokovi (tudi grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in brez dodatka alkohola, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 21 |
Razna živila; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
2101 |
Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali mate čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri je vsa uporabljena cikorija v celoti pridobljena. |
|
|
2103 |
Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica: |
||
|
— Pripravki za omake in pripravljene omake, kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka.Lahko pa se uporabi gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica. |
||
|
— Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. |
||
|
ex21 04 |
Juhe in ragu juhe in pripravki za te juhe |
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen pripravljenih ali konzerviranih vrtnin iz tar. št. od 2002 do 2005. |
|
|
2106 |
Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 22 |
Pijače, alkoholi in kis; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri je vse uporabljeno grozdje v celoti pridobljeno ali so vsi uporabljeni materiali, dobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeni. |
|
|
2202 |
Vode, vključno z mineralnimi vodami in sodavicami, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tar. št. 2009 |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna, in — pri kateri je vsak uporabljeni sadni sok (razen ananasovega, citroninega ali grenivkinega) s poreklom. |
|
|
2207 |
Nedenaturiran etanol(nevtralni, sintetični ali fermentirani etanol), z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etanoli, s katero koli vsebnostjo etanola |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. 2207 ali 2208, in — pri kateri je vse uporabljeno grozdje v celoti pridobljeno ali so vsi uporabljeni materiali, dobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeni, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi arak do višine 5 vol. %. |
|
|
2208 |
Nedenaturirani etanol, z vsebnostjo manj kakor 80 vol.%; destilati, likerji in druge alkoholne pijače s katero koli vsebnostjo alkohola |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. 2207 ali 2208, in — pri kateri je vse uporabljeno grozdje v celoti pridobljeno ali so vsi uporabljeni materiali, dobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeni, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi arak do višine 5 vol. %. |
|
|
ex Poglavje 23 |
Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex23 01 |
Kitov zdrob; moke, zdrob in peleti iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neustreznih za prehrano ljudi |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja2 in 3 v celoti pridobljeni. |
|
|
ex23 03 |
Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo proteinov, računano na suh proizvod, več kakor 40 mas. % |
Izdelava, pri kateri je vsa uporabljena koruza v celoti pridobljena. |
|
|
ex23 06 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki ekstrakcije olivnega olja, ki vsebujejo več kakor 3 mas. % olivnega olja |
Izdelava, pri kateri so vse uporabljene olive v celoti pridobljene. |
|
|
2309 |
Izdelki, ki se uporabljajo kakor krma za živali |
Izdelava, pri kateri: — so vsa uporabljena žita, sladkor ali melase, meso ali mleko s poreklom, in — so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni. |
|
|
ex Poglavje 24 |
Tobak in tobačni nadomestki; razen za: |
Izdelava, pri kateri so vsi materiali iz poglavja 24 v celoti pridobljeni. |
|
|
2402 |
Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov |
Izdelava, pri kateri je najmanj 70 ut.% uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnega odpadka iz tar. št. 2401 s poreklom. |
|
|
ex24 03 |
Tobak za kajenje |
Izdelava, pri kateri je najmanj 70 ut % uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnega odpadka iz tar. št. 2401 s poreklom. |
|
|
ex Poglavje 25 |
Sol; žveplo; zemljine in kamen; sadra, apno in cement; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex25 04 |
Naravni grafit, z obogateno vsebino ogljika, prečiščen in mlet |
Bogatenje vsebine ogljika, prečiščevanje in mletje surovega grafita. |
|
|
ex25 15 |
Marmor, razžagan ali kako drugače razrezan v pravokotne (vključno z kvadratnimi) bloke ali plošče debeline do vključno 25 cm |
Rezanje, z žaganjem ali kako drugače, marmorja (tudi če je že razžagan) debeline nad 25 cm. |
|
|
ex25 16 |
Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike ali gradbeništvo, razžagani ali kako drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče debeline do vključno 25 cm |
Rezanje, z žaganjem ali kako drugače, kamna (tudi če je že razžagan) debeline nad 25 cm. |
|
|
ex25 18 |
Dolomit, žgan |
Žganje nežganega dolomita. |
|
|
ex25 19 |
Zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvo pečenega (sintranega) magnezijevega oksida |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabi naravni magnezijev karbonat (magnezit). |
|
|
ex25 20 |
Sadra, specialno pripravljena za zobozdravstvo |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex25 24 |
Naravna azbestna vlakna |
Izdelava iz azbestnega koncentrata. |
|
|
ex25 25 |
Sljuda v prahu |
Mletje sljude ali odpadkov sljude. |
|
|
ex25 30 |
Zemeljske barve, žgane ali v prahu |
Žganje ali mletje zemeljskih barv. |
|
|
Poglavje 26 |
Rude, žlindre in pepeli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 27 |
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex27 07 |
Olja, pri katerih masa aromatskih sestavin presega maso nearomatskih sestavin, ki so podobna mineralnim oljem dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, katerih se 65 vol. % ali več destilira pri temperaturi do 250o C (vključno z mešanicami naftnih olj in benzenom), za pogonsko gorivo ali kurjavo |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov. (1) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkov franko tovarna. |
|
|
ex27 09 |
Surova olja, dobljena iz bituminoznih mineralov |
Destruktivna destilacija bituminoznih materialov. |
|
|
2710 |
Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih materialov, razen surovih ter proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo po masi 70 % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih materialov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov. (2) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar.št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkov franko tovarna. |
|
|
2711 |
Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov. (2) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št, kakor je tar. št.izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkov franko tovarna. |
|
|
2712 |
Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov. (2) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar.št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkov franko tovarna. |
|
|
2713 |
Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih materialov |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov. (1) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkov franko tovarna. |
|
|
2714 |
Bitumen in asfalt, naravni; bituminozni in oljni skrilavci in katranski pesek; asfaltiti in asfaltne kamnine |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkov franko tovarna. |
|
|
2715 |
Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne katranske smole (npr.: bizuminozni kit, „cutback“) |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov. (1) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkov franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 28 |
Anorganski kemični proizvodi; organske in anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov in izotopov; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex28 05 |
„Mischmetall“ |
Izdelava z elektrolitsko ali toplotno obdelavo, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex28 11 |
Žveplov trioksid |
Izdelava iz žveplovega dioksida. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex28 33 |
Aluminijev sulfat |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex28 40 |
Natrijev perborat |
Izdelava iz dinatrijevega tetraborata pentahidrata. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex Poglavje 29 |
Organski kemijski proizvodi; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex29 01 |
Aciklični ogljikovodiki za uporabo kakor pogonsko gorivo ali ogrevanje |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov. (1) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkov franko tovarna. |
|
|
ex29 02 |
Cikloalkani in cikloalkeni (razen azulenov), benzeni, tolueni, ksileni, za uporabo kakor pogonsko gorivo ali za kurjavo |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov. (1) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkov franko tovarna. |
|
|
ex29 05 |
Kovinski alkoholati alkoholov iz te tar. št. in iz etanola |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 2905. Lahko pa se uporabijo kovinski alkoholati iz te tar. št. pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
2915 |
Nasičene aciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline, njihovi halogenski, sulfo—,nitro-ali nitrozo derivati |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex29 32 |
— Notranji etri in njihovi halogenski sulfo-, nitro- in nitrozoderivati |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2909 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
— Ciklični acetali in notranji hemiacetali in njihovi halogenski, sulfo-nitro- ali nitrozoderivati |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
2933 |
Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika; |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932 in 2933 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
2934 |
Nukleinske kisline in njihove soli, kemično določene ali nedoločene; druge heterociklične spojine |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex29 39 |
Koncentrati iz makove slame, ki vsebujejo manj kakor 50 mas.% alkaloidov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 30 |
Farmacevtski proizvodi; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarne. |
|
|
3002 |
Človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi: |
||
|
— Izdelki, ki so sestavljeni iz dveh sestavin ali več, ki so pomešani za terapevtske ali profilaktične namene, ali nepomešani izdelki za te namene, pripravljeni v odmerjene doze ali v oblike ali pakiranje za prodajo na drobno |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali, ki so poimenovani enako, kakor je izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugo: |
|||
|
— — človeška kri |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali, ki so poimenovani enako, kakor je izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— — živalska kri, pripravljena za terapevtsko ali profilaktično rabo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali, ki so poimenovani enako, kakor je izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— — frakcije krvi, razen antiserumov, hemoglobina, globulina iz krvi in globulina iz serumov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali, ki so poimenovani enako, kakor je izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— — hemoglobin, globulin iz krvi in globulin iz serumov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali, ki so poimenovani enako, kakor je izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— — drugo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3002. Lahko pa se uporabijo materiali, ki so poimenovani enako, kakor je izdelek, pod pogojem, da njihova vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
3003 in 3004 |
Zdravila (razen proizvodov iz tar. št. 3002, 3005 ali 3006) |
||
|
— Pridobljeni iz amikacina iz tar. št. 2941 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugo |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka.Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna |
||
|
ex30 06 |
Odpadni farmacevtski proizvodi definirani z opombo 4(k) k poglavju 30 |
Ohrani se tisto poreklo izdelka, kakor je v njegovi izvirni uvrstitvi. |
|
|
ex Poglavje 31 |
Gnojila; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka.Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex31 05 |
Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente - dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase; razen za: — natrijev nitrat — kalcijev cianamid — kalijev sulfat — magnezijev kalijev sulfat |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex Poglavje 32 |
Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barve, pigmenti in druga barvila; pripravljena premazna sredstva in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex32 01 |
Tanini in njihove soli, etri, estri in drugi derivati |
Izdelava iz ekstraktov za strojenje rastlinskega porekla. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
3205 |
Lak barve; preparati predvideni v 3. opombi v tem poglavju na osnovi lak barv (3) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar št, razen materialov iz tar. št. 3203, 3204 in 3205. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3205 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex Poglavje 33 |
Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
3301 |
Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno z zgoščenimi (trdimi) olji (concretes) in čistimi olji; izvlečki oleosmol; rezinoidi; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z materiali iz druge „skupine“ (4) v tej tar. št. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste skupine, kakor je skupina izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex Poglavje 34 |
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi sadre; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex34 03 |
Mazalni preparati, ki vsebujejo manj kakor 70 mas.% naftnih olj ali olj, pridobljenih iz bituminoznih mineralov |
Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov. (1) ali Drugi postopki, pri katerih se vsi uporabljeni materiali uvrščajo v drugo tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednostne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3404 |
Umetni voski in pripravljeni voski: |
||
|
— Na osnovi parafina, voskov iz nafte, voskov, dobljenih iz bituminoznih mineralov, stisnjenega parafina ali parafina z odstranjenim oljem |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen: — hidrogeniziranih olj, ki imajo lastnost voska iz tar. št. 1516, — maščobnih kislin, ki niso kemično definirane ali maščobnih industrijskih alkoholov, ki imajo lastnost voskov iz tar. št. 3823, in — materialov iz tar. št. 3404. Ti materiali se lahko uporabijo pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 35 |
Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
3505 |
Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in esterificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov: |
||
|
— Škrobni etri in estri |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3505. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— Drugo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz tar. št. 1108. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex35 07 |
Pripravljeni encimi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
Poglavje 36 |
Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex Poglavje 37 |
Proizvodi za fotografske in kinematografske namene; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
3701 |
Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih: |
||
|
— Plan filmi za trenutno (hitro) barvno fotografijo, v kasetah |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3702, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— Drugo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3701 in 3702, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3702 |
Fotografski filmi v zvitkih, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; filmi v zvitkih za trenutne (hitre) fotografije, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. 3701 in 3702. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
3704 |
Fotografske plošče, filmi, papir, karton in tekstil, osvetljeni toda nerazviti |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. od 3701 do 3704. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex Poglavje 38 |
Razni proizvodi kemijske industrije; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex38 01 |
— Koloidni grafit v oljni suspenziji in polkoloidni grafit; ogljikove paste za elektrode |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— Grafit v obliki paste kakor mešanica z mineralnimi olji z več kakor 30 mas.% grafita |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 3403 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex38 03 |
Rafinirano tal olje |
Rafiniranje surovega tal olja. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex38 05 |
Sulfatna terpentinska olja, prečiščena |
Prečiščevanje z destilacijo ali rafiniranjem surovega sulfatnega terpentinskega olja. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex38 06 |
Smolni estri (ester gums) |
Izdelava iz smolnih kislin. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex38 07 |
Lesni katran (lesna katranska smola) |
Destilacija lesnega katrana. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
3808 |
Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva zoper klitje, sredstva za urejanje rasti rastlin, dezinfektanti in podobni proizvodi, pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno ali kot preparati ali proizvodi (npr. žveplani trakovi, stenji, sveče in muholovke) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3809 |
Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja ali fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3810 |
Preparati za dekapiranje kovinskih površin; talila in drugi pomožni preparati za spajkanje in varjenje; praški in paste za spajkanje in varjenje, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov; preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za elektrode ali varilne palice |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cena izdelka franko tovarna. |
|
|
3811 |
Preparati zoper detonacijo, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za zboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni aditivi, za mineralna olja (vključno z bencinom) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kakor mineralna olja: |
||
|
— Pripravljeni aditivi za mazalna olja, ki vsebujejo naftna olja ali olja iz bituminoznih mineralov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 3811 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugo |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
3812 |
Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije, sestavljeni plastifikatorji za gumo in plastične mase, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, antioskidanti in drugi sestavljeni stabilizatorji za gumo in plastične mase |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3813 |
Preparati in polnila za aparate za gašenje požara; napolnjene granate za gašenje požara |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3814 |
Sestavljena organska topila in razredčila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; pripravljena sredstva za odstranjevanje premazov ali lakov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3818 |
Kemični elementi, dopirani za uporabo v elektroniki, v obliki kolutov, ploščic ali v podobnih oblikah; kemične spojine, dopirane za uporabo v elektroniki |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3819 |
Tekočine za hidravlične zavore in druge pripravljene tekočine za hidravlični prenos, ki po masi ne vsebujejo ali vsebujejo pod 70 % naftnega olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3820 |
Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3822 |
Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu); pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tar. št. 3002 ali 3006; standardni referenčni vzorci |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3823 |
Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi |
||
|
— Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
||
|
— Industrijski maščobni alkoholi |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, vključno z drugimi materiali iz tar. št. 3823. |
||
|
3824 |
Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra, kemični proizvodi in preparati kemijske industrije in sorodnih industrij (vključno tudi s tistimi, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
||
|
— Naslednji iz te tarifne številke: —— — Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra na osnovi naravnih smolnih izdelkov — — Naftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri — — Sorbitol, razen sorbitola iz tar. št. 2905 — — Petrolejevi sulfonati, razen petrolejevih sulfonatov alkalnih kovin, amoniaka ali etanolaminov, tiofenirane sulfonske kisline, iz olj pridobljenih iz bituminoznih mineralov in njihovih soli — — Ionski izmenjalc — — Sušilci (getterji) za vakuumske cevi — — Alkalni železovi oksidi za prečiščevanje plina — — Amoniakova voda in izkoriščeni oksidi dobljeni pri čišenju plina iz premoga — — Sulfonaftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri — — Fuzelno in dipelovo olje — — Mešanice soli, ki vsebujejo različne anione — — Paste za kopiranje na osnovi želatine, s podlogo iz papirja ali tekstila ali brez nje |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— Drugi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
3901 do 3915 |
Plastične mase v primarnih oblikah; odpadki, ostružki in ostanki iz plastike; razen za tar. št. ex39 07 in 3912, za kateri so pravila določena v nadaljevanju: |
||
|
— Izdelki adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kakor 99 mas. % celotne vsebine polimerov |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna; — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz 39. poglavja ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. (5) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— Drugo |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz 39. poglavja ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. (5) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex39 07 |
Kopolimeri, narejeni iz polikarbonata in akrilonitril- butadien- stiren kopolimera (ABS) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz iste tar.št, kakor je tar. št. izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. (5) |
|
|
— Poliester |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz 39. poglavja ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna in/ali izdelava iz tetrabrom-(bisfenol A) polikarbonata. |
||
|
3912 |
Celuloza in njeni kemični derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št, kakor je izdelek ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
3916 do 3921 |
Polizdelki in izdelki iz plastike; razen iz tar. št. ex39 16, ex39 17, ex39 20 in ex39 21, za katere so pravila določena v nadaljevanju |
||
|
— Ploščati izdelki, bolj kakor le površinsko obdelani ali rezani v druge oblike, razen pravokotnih (vključno z kvadratnimi); drugi izdelki, bolj obdelani kakor le površinsko obdelani |
Izdelava, pri kateri vrednost - vseh uporabljenih materialov iz 39. poglavja ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— Drugi: |
|||
|
— — izdelki adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kakor 99 mas. % celotne vsebine polimerov |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz. 39. poglavja ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. (5) |
Izdelava, pri kateri vrednost katerega koli uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— — drugi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz 39. poglavja ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. (5) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex39 16 in ex39 17 |
Profilni izdelki in cevi |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex39 20 |
— Folije ali filmi iz ionomerov |
Izdelava iz delne termoplastične soli, ki je kopolimer etilena in metakrilne kisline in je delno nevtralizirana z ioni kovine, predvsem cinka in natrija. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
— Folije iz regenerirane celuloze, poliamidov ali polietilena |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št, kakor je tar. štev. izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
ex39 21 |
Folije iz plastičnih mas, metalizirane |
Izdelava iz visoko prosojnih poliestrskih folij debeline manj kakor 23 mikronov. (6) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
3922 do 3926 |
Izdelki iz plastičnih mas |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 40 |
Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex40 01 |
Laminirane plošče ali krep iz kavčuka za čevlje |
Laminacija folij iz naravnega kavčuka. |
|
|
4005 |
Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov, razen naravnega kavčuka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
4012 |
Protektirane ali rabljene zunanje gume (plašči); polne gume ali gume z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji (plasti) in ščitniki iz vulkaniziranega kavčuka (gume): |
||
|
— Protektirane gume, polne gume ali gume z zračnimi komorami |
Protektiranje rabljenih zunanjih gum. |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz tar. št. 4011 in 4012. |
||
|
ex40 17 |
Izdelki iz trde gume |
Izdelava iz kavčuka. |
|
|
ex Poglavje 41 |
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex41 02 |
Surove kože ovc ali jagnjet, brez volne |
Odstranjevanje volne s kože ovac ali jagnjet, z volno. |
|
|
4104 do 4106 |
Strojena ali „crust“ koža brez volne ali dlak, cepljena ali necepljena, toda nadalje neobdelana |
Ponovno strojenje predhodno strojenih kož. ali Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
4107, 4112 in 4113 |
Usnje, naprej obdelano po strojenju ali „crust“, vključno s pergamentno obdelanimi, brez volne, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tar. št. 4114 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. od 4104 do 4113. |
|
|
ex41 14 |
Lakasto usnje in lakasto plastovito usnje; metalizirano usnje |
Izdelava iz materialov iz tar. št. od 4104 do 4106, 4107,4112 ali 4113 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
Poglavje 42 |
Usnjeni izdelki, sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki iz živalskih črev |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 43 |
Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex43 02 |
Strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno: |
||
|
— Plošče, križi in podobne oblike |
Beljenje ali barvanje, vključno z rezanjem in sestavljanjem nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna. |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna. |
||
|
4303 |
Oblačila, pribor za oblačila in drugi krzneni izdelki |
Izdelava iz nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna iz tar. št. 4302. |
|
|
ex Poglavje 44 |
Les in lesni izdelki, lesno oglje; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex44 03 |
Les, grobo obdelan (razčetverjen) |
Izdelava iz grobo obdelanega lesa, olubljenega ali ne, ali samo grobo tesanega. |
|
|
ex44 07 |
Les, vzdolžno žagan ali cepljen, rezan ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm |
Skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih. |
|
|
ex44 08 |
Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) in za vezane plošče debeline do vključno 6 mm, spojene in drug les, žagan po dolžini, rezan ali lupljen debeline do vključno 6 mm, skobljan, brušen ali na koncih spojen |
Spajanje, skobljanje, brušenje ali lepljenje s spajanjem na koncih. |
|
|
ex44 09 |
Les, profiliran vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, vključno s skobljanim, brušenim ali na koncih spojenim: |
||
|
— Brušeni ali na koncih spojeni |
Brušenje ali spajanje na koncih. |
||
|
— Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve |
Predelava v profiliran les (pero in utor) ali okrasne letve. |
||
|
ex44 10 do ex44 13 |
Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve za notranjo dekoracijo in druge oblikovane plošče |
Predelava v profiliran les (pero in utor) ali okrasne letve. |
|
|
ex44 15 |
Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, bobni in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa |
Izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost. |
|
|
ex44 16 |
Sodi, kadi, vedra in drugi trgovski proizvodi in njihovi deli, iz lesa |
Izdelava iz klanih dog, nadalje neobdelanih, razen razžaganih na dveh glavnih površinah. |
|
|
ex44 18 |
— Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka.Lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, skodle in opaži. |
|
|
— Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve |
Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve. |
||
|
ex44 21 |
Trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev |
Izdelava iz lesa iz katere koli tar. št, razen lesene žice iz tar. št. 4409. |
|
|
ex Poglavje 45 |
Pluta in plutasti izdelki; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
4503 |
Izdelki iz naravne plute |
Izdelava iz plute iz tar. št. 4501. |
|
|
Poglavje 46 |
Izdelki iz slame, esparta in drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
Poglavje 47 |
Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov;papirni ali kartonski odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 48 |
Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex48 11 |
Papir in karton, samo s črtami ali kvadrati |
Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47. |
|
|
4816 |
Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje, razen tistih iz tar. št. 4809; matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel |
Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47. |
|
|
4817 |
Pisemski ovitki, pisemske kartice, dopisnice in karte za dopisovanje brez slike, iz papirja ali kartona; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex48 18 |
Toaletni papir |
Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47. |
|
|
ex48 19 |
Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje, iz papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex48 20 |
Bloki s pisemskim papirjem |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex48 23 |
Drug papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike |
Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47. |
|
|
ex Poglavje 49 |
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije, rokopisi, tipkana besedila in načrti; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
4909 |
Poštne razglednice, čestitke in karte z osebnimi sporočili, tiskane, ilustrirane ali neilustrirane, z ovitki ali okraski ali brez njih |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. 4909 in 4911. |
|
|
4910 |
Koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki: |
||
|
— Koledarji vrste „večni“ ali z zamenljivimi bloki na podlagah, ki niso iz papirja ali kartona |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. 4909 in 4911. |
||
|
ex Poglavje 50 |
Svila; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex50 03 |
Svileni odpadki (vključno z zapredki, neprimernimi za odvijanje, odpadki preje in raztrganimi tekstilnimi svilenimi materiali), mikani ali česani |
Mikanje ali česanje svilenih odpadkov. |
|
|
5004 do ex50 06 |
Svilena preja in preja iz svilenih odpadkov |
Izdelava iz: (7) — surove svile ali iz odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače predelanih za predenje, — drugih naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
|
|
5007 |
Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov: |
||
|
— Z vtkanimi gumijastimi nitmi |
Izdelava iz enojne preje. (7) |
||
|
— Drugi |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna, — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — papirja. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
ex Poglavje 51 |
Volna, fina ali groba živalska dlaka, preja in tkanine iz konjske žime; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
5106 do 5110 |
Preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime |
Izdelava iz: (7) — surove svile ali iz odpadkov svile, mikanih ali česanih ali kako drugače predelanih za predenje, — naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
|
|
5111 do 5113 |
Tkanine iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime |
||
|
— Z vtkanimi gumijastimi nitmi |
Izdelava iz enojne preje. (7) |
||
|
— Druge |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna, — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — papirja. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
ex Poglavje 52 |
Bombaž; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
5204 do 5207 |
Preja in sukanec iz bombaža |
Izdelava iz: (7) — surove svile ali odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, — naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
|
|
5208 do 5212 |
Bombažne tkanine: |
||
|
— Z vtkanimi gumijastimi nitmi |
Izdelava iz enojne preje. (7) |
||
|
— Druge |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna, — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — papirja. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalendiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
ex Poglavje 53 |
Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
5306 do 5308 |
Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja |
Izdelava iz: (7) — surove svile ali ostankov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, — naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
|
|
5309 do 5311 |
Tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje: |
||
|
— Z vtkanimi gumijastimi nitmi |
Izdelava iz enojne preje. (7) |
||
|
— Druge |
Izdelava iz: (7)- preje iz kokosovega vlakna, — preje iz jute, — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — papirja. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalendiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
5401 do 5406 |
Preja, monofilamenti in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov |
Izdelava iz: (7) — surove svile ali ostankov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, — naravnih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
|
|
5407 in 5408 |
Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov: |
||
|
— Z vtkanimi gumijastimi nitmi |
Izdelava iz enojne preje. (7) |
||
|
— Druge |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna, — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — papirja. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalendiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov) pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
5501 do 5507 |
Umetna ali sintetična rezana vlakna |
Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
|
|
5508 do 5511 |
Preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken |
Izdelava iz: (7) — surove svile ali odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, — naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
|
|
5512 do 5516 |
Tkanine iz umetnih in sintetičnih rezanih vlaken: |
||
|
— Z vtkanimi gumijastimi nitmi |
Izdelava iz enojne preje. (7) |
||
|
— Druge |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna, — naravnih vlaken, — umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — papirja. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalendiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
ex Poglavje 56 |
Vata, klobučevina in netkani material; specialne preje; vrvi, motvozi, konopci in prameni ter proizvodi iz njih; razen za: |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna, — naravnih vlaken, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
|
|
5602 |
Klobučevina,vključno z impregnirano, prevlečeno ali laminirano: |
||
|
— Iglana klobučevina |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. Lahko se uporabijo: — polipropilenski filament iz tar. št. 5402, — polipropilenska vlakna iz tar. št. 5503 ali 5506, ali — filamentni trak iz polipropilena iz tar. št. 5501, pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, pridobljenih iz kazeina ali — kemičnih materialov, ali tekstilne kaše. |
||
|
5604 |
Niti in kord iz gume, prekrit s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tar. št. 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso: |
||
|
— Niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom |
Izdelava iz gumijastih niti in vrvi, ki niso prekrite s tekstilom. |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
||
|
5605 |
Metalizirana preja, vključno s posukano prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tar. št. 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, — umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
|
|
5606 |
Posukana preja, zviti trakovi in podobne oblike iz tar. št. 5404 ali 5405, razen povitih proizvodov iz tar. št. 5605 in posukane preje iz konjske dlake iz grive in repa; ženiljska preja (vključno s kosmičeno ženiljsko prejo); efektno vozličasta preja |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, — umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali — materialov za izdelavo papirja. |
|
|
Poglavje 57 |
Preproge in druga talna prekrivala: |
||
|
— Iz iglane klobučevine |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. Lahko se uporabijo: — preja iz polipropilenskega filamenta iz tar. št. 5402, — polipropilenska vlakna iz tar. št. 5503 ali 5506 ali — filamentni traki iz polipropilena iz tar. št. 5501, pri katerih je v vseh primerih vsebina vsakega filamenta ali vlakna manjša od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. Tkanina iz jute se lahko uporablja kakor podloga. |
||
|
— Iz druge klobučevine |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali — kemičnih |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna ali jute, — preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, — naravnih vlaken, ali — sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje. Tkanina iz jute se lahko uporablja kakor podloga. |
||
|
ex Poglavje 58 |
Specialne tkanine; taftane tkanine; čipke; tapiserije; pozamentarija; vezenine; razen za: |
||
|
— Kombinirane z gumijasto nitjo |
Izdelava iz enojne preje. (7) |
||
|
— Druge |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše, ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalendiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje ali odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
5805 |
Ročno tkane tapiserije (vrsta: gobelin, flandrijske, beauvais, aubusson in podobne) in z iglo izdelane tapiserije (npr. z drobnim in križnim vbodom), vključno z konfekcioniranimi |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
5810 |
Vezenina v metraži, trakovih ali motivih |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
5901 |
Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig in podobne namene; tkanine za risanje; projektno platno; kanafas, pripravljen za slikanje; toge tkanine (buckram) in podobni tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov |
Izdelava iz preje. |
|
|
5902 |
Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje iz najlona, poliestra ali viskoznega rajona, velike trdnosti: |
||
|
— Z vsebnostjo do vključno 90 mas. % tekstilnih materialov |
Izdelava iz preje. |
||
|
— Druge |
Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
||
|
5903 |
Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tar. št. 5902 |
Izdelava iz preje. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalendiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
5904 |
Linolej, vključno z rezanim v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike |
Izdelava iz preje. (7) |
|
|
5905 |
Zidne tapete iz tekstilnih surovin: |
||
|
— Impregnirane, premazane, prevlečene ali prekrite ali lamimrane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali |
Izdelava iz preje. |
||
|
— Druge |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna, — naravnih vlaken, — sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalendiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
5906 |
Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tar. št. 5902: |
||
|
— Pleteni ali kvačkani materiali |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
||
|
— Drugi materiali iz sintetične filament preje, ki vsebuje več kakor 90 mas. % tekstilnih materialov |
Izdelava iz kemičnih materialov. |
||
|
— Druge |
Izdelava iz preje. |
||
|
5907 |
Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene |
Izdelava iz preje. ali Tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalendiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost uporabljene netiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
5908 |
Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče ipd.; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani: |
||
|
— Žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirane |
Izdelava iz cevasto pletenih materialov za svetilke. |
||
|
— Druge |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
||
|
5909 do 5911 |
Tekstilni izdelki, za industrijsko uporabo: |
||
|
— Diski ali obroči za poliranje, razen iz klobučevine iz tar. št. 5911 |
Izdelava iz preje ali odpadkov tkanin ali krp iz tar. št. 6310. |
||
|
Tkanine, ki se uporabljajo pri izdelavi papirja ali v druge tehnične namene, podložene ali nepodložene s klobučevino, prevlečene ali prekrite ali ne, cevaste ali neskončne, z eno ali več osnovami in/ali votki ali ravno tkane z več osnovami in/ali votki iz tar. št. 5911 |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna, — naslednjih materialov: —— — preja iz politetrafluoretilena (8), — — preje, večnitne, iz poliamida, prekrite, impregnirane ali prevlečene s fenolno smolo, — — preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz aromatičnih poliamidov, dobljenih z polikondenzacijo m-fenilendiamina in izoftalne kisline, — — monofilamenta iz politetrafluoretilena (8), — — preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz poli (p-fenilentereftalamida), — — preje iz steklenih vlaken, prekrite s fenolno smolo in ojačene z akrilno prejo, (8) — — kopoliestrskih monofilamentov iz poliestra in smole iz tereftalne kisline in 1.4-cikloheksandietanola in izoftalne kisline, — — naravnih vlaken, — — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali — — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz: (7) — preje iz kokosovega vlakna, — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače obdelanih za predenje, ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
||
|
Poglavje 60 |
Pleteni ali kvačkani materiali |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače obdelanih za predenje, ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
|
|
Poglavje 61 |
Oblačila in pribor za oblačila, pleteni ali kvačkani: |
||
|
— Dobljeni s šivanjem ali drugačnim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko |
|||
|
— Drugi |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače obdelanih za predenje, ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
||
|
ex Poglavje 62 |
Oblačila in pribor za oblačila razen pletenih in kvačkanih izdelkov; razen za: |
||
|
ex62 02, ex62 04, ex62 06, ex62 09 in ex62 11 |
Oblačila in pribor za oblačila, za ženske, deklice in dojenčke, vezeni |
Izdelava iz preje.ali Izdelava iz nevezene tkanine, pod pogojem, da vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. (9) |
|
|
ex62 10 in ex62 16 |
Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra |
Izdelava iz preje.ali Izdelava iz neprevlečene tkanine, če vrednost uporabljene neprevlečene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. (9) |
|
|
6213 in 6214 |
Robčki, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki: |
||
|
— Vezeni |
Izdelava iz nebeljene enojne preje. (7) (9) ali Izdelava iz nevezene tkanine, pod pogojem, da vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. (9) |
||
|
— Drugi |
Izdelava iz nebeljene enojne preje. (7) (9) ali Izdelavi sledi tiskanje, spremljano z najmanj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kakor so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalendiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna končna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), pod pogojem, da vrednost vse uporabljene netiskane tkanine iz tar. št. 6213 in 6214 ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
6217 |
Drug gotov pribor za oblačila; deli oblačil ali pribora za oblačila, razen tistih iz tar. št. 6212: |
||
|
— Vezeni |
Izdelava iz preje. (9) ali Izdelava iz nevezene tkanine, pod pogojem, da vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. (9) |
||
|
— Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo aluminiziranega poliestra |
Izdelava iz preje. (9) ali Izdelava iz neprevlečene tkanine, pod pogojem, da vrednost uporabljene neprevlečene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. (9) |
||
|
— Medvloge za ovratnike in manšete, urezane |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugi |
Izdelava iz preje. (9) |
||
|
ex Poglavje 63 |
Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; ponošena -izrabljena oblačila in izrabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
6301 do 6304 |
Odeje, volnene odeje, posteljno perilo itd., zavese itd., drugi izdelki za notranjo opremo: |
||
|
— Iz klobučevine ali iz netkanih materialov |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
||
|
— Drugi: |
|||
|
— — vezeni |
Izdelava iz nebeljene enojne preje. (9) (10) ali Izdelava iz nevezene tkanine (razen pletene ali kvačkane), pod pogojem, da vrednost uporabljene nevezene tkanine ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— — drugi |
|||
|
6305 |
Vreče in vrečke za pakiranje blaga |
Izdelava iz: (7) — naravnih vlaken, — umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače obdelanih za predenje, ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
|
|
6306 |
Ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali suhozemna vozila); izdelki za taborjenje |
||
|
— Netkani |
— naravnih vlaken ali — kemičnih materialov ali tekstilne kaše. |
||
|
— Drugi |
|||
|
6307 |
Drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
6308 |
Garniture, ki so sestavljene iz koščkov tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov in serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljene v zavitkih za prodajo na drobno |
Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Sestavni deli ali izdelki brez porekla pa se lahko vključijo, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 64 |
Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge komponente podplatov iz tar. št. 6406. |
|
|
6406 |
Deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); vložki za obutev, vstavki za pete in podobni izdelki; gamaše, ovijači in podobni izdelki in njihovi deli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 65 |
Klobuki, kape in druga pokrivala ter njihovi deli; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
6503 |
Klobuki in druga pokrivala, iz klobučevine, izdelane iz tulcev, stožcev in drugih izdelkov iz tar. št. 6501, vključno tudi z podloženimi ali okrašenimi |
Izdelava iz preje ali tekstilnih vlaken. (9) |
|
|
6505 |
Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno z podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno z podloženimi ali okrašenimi |
Izdelava iz preje ali tekstilnih vlaken. (9) |
|
|
ex Poglavje 66 |
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice, stolčki, biči, korobači in njihovi deli; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
6601 |
Dežniki in sončniki (vključno s palicami, dežniki, vrtnimi dežniki in podobnimi dežniki) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
Poglavje 67 |
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja in puha; umetno cvetje; lasuljarski izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 68 |
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta, sljude ali podobnih materialov; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex68 03 |
Izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca |
Izdelava iz obdelanega skrilavca. |
|
|
ex68 12 |
Izdelki iz azbesta, izdelki iz mešanic na osnovi azbesta ali iz mešanic na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. |
|
|
ex68 14 |
Izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstituirano sljudo, na podlagi iz papirja, kartona ali drugih materialov |
Izdelava iz obdelane sljude (vključno z aglomerirano ali rekonstituirano). |
|
|
Poglavje 69 |
Keramični izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 70 |
Steklo in stekleni izdelki; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex70 03, ex70 04 in ex70 05 |
Steklo s plastjo proti refleksiji |
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001. |
|
|
7006 |
Steklo iz tar. št. 7003, 7004 in 7005, upognjeno, z obdelanimi robovi, gravirano, luknjano, emajlirano ali drugače obdelano, neokvirjeno in ne spojeno z drugimi materiali: |
||
|
— Podlaga iz steklene plošče, prevlečena s tanko izolacijsko prevleko polprevodniške vrste v skladu s standardi SEMII (11) |
Izdelava iz neprevlečene podlage iz steklene plošče iz tar. št. 7006. |
||
|
— Drugo |
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001. |
||
|
7007 |
Varnostno steklo iz kaljenega ali plastnega stekla |
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001. |
|
|
7008 |
Večplastni panelni elementi za izolacijo, iz stekla |
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001. |
|
|
7009 |
Steklena ogledala, z okvirjem ali brez njega, vključno tudi z vzvratnimi ogledali |
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001. |
|
|
7010 |
Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje, čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. ali Rezanje steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
7013 |
Stekleni izdelki, ki se uporabljajo za mizo, v kuhinji, za toaletne namene, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tar. št. 7010 ali 7018) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. ali Rezanje steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ali Ročno okraševanje (razen sitotiska) ročno pihanih steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih ročno pihanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex70 19 |
Izdelki iz steklenih vlaken (razen preje) |
Izdelava iz: — nebarvanih trakov steklenih vlaken, rovinga, preje ali rezanih niti, ali — steklene volne. |
|
|
ex Poglavje 71 |
Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni; plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami in izdelki iz njih; imitacije nakita; kovanci; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex71 01 |
Naravni ali kultivirani biseri, sortirani in začasno nanizani zaradi lažjega transporta |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex71 02ex71 03 in ex71 04 |
Obdelani dragi ali poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani) |
Izdelava iz neobdelanih dragih ali poldragih kamnov. |
|
|
71067108 in 7110 |
Plemenite kovine: |
||
|
— Neobdelane |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz tar. št. 7106, 7108 in 7110. ali Elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tar. št. 7106, 7108 ali 7110. ali Legiranje plemenitih kovin iz tar. št. 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami. |
||
|
— Polizdelki ali v obliki prahu |
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin. |
||
|
ex71 07, ex71 09 in ex71 11 |
Kovine, platirane s plemenitimi kovinami, v obliki polizdelkov |
Izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami. |
|
|
7116 |
Predmeti iz naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
7117 |
Imitacije nakita |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. ali Izdelava iz delov navadne kovine, neprekritih ali neprevlečenih s plemenitimi kovinami, pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 72 |
Železo in jeklo; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
7207 |
Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla |
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205. |
|
|
7208 do 7216 |
Ploščati valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz železa ali nelegiranega jekla |
Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7206. |
|
|
7217 |
Žica iz železa ali nelegiranega jekla |
Izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7207. |
|
|
ex72 18, 7219 do 7222 |
Polizdelki, ploščato valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz nerjavnega jekla |
Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7218. |
|
|
7223 |
Žica iz nerjavnega jekla |
Izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7218. |
|
|
ex72 24, 7225 do 7228 |
Polizdelki, ploščato valjani izdelki, toplo valjane palice v ohlapno navitih kolobarjih, kotniki in profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre iz legiranih ali nelegiranih jekel |
Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tar. št. 7206, 7218 ali 7224. |
|
|
7229 |
Žica iz drugih legiranih jekel |
Izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7224. |
|
|
ex Poglavje 73 |
Izdelki iz železa in jekla; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex73 01 |
Piloti |
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7206 . |
|
|
7302 |
Deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla; tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic |
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7206. |
|
|
7304, 7305 in 7306 |
Cevi in votli profili iz železa (razen iz litega železa) ali jekla |
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7206, 7207, 7218 ali 7224. |
|
|
ex73 07 |
Pribor za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov |
Struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
7308 |
Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tar. št. 9406) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Zvarjeni kotniki in profili iz tar. št. 7301 se ne smejo uporabiti. |
|
|
ex73 15 |
Verige zoper drsenje |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 74 |
Baker in bakreni izdelki; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
7401 |
Bakrov kamen; cementni baker (precipitat-oborina bakra) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
7402 |
Nerafiniran baker; bakrene anode za elektrolizo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
7403 |
Rafiniran baker in bakrove zlitine, surovi: |
||
|
— Rafinirani baker |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
||
|
— Bakrove zlitine in rafinirani baker, ki vsebuje druge elemente |
Izdelava iz rafiniranega surovega bakra ali bakrovih odpadkov in ostankov. |
||
|
7404 |
Bakrovi odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
7405 |
Predzlitine bakra |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 75 |
Nikelj in nikljevi izdelki; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
7501 do 7503 |
Nikljev kamen, sintrani oksidi niklja in drugi vmesni izdelki metalurgije niklja; surovi nikelj; nikljasti odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 76 |
Aluminij in aluminijasti izdelki; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
7601 |
Aluminij, surov |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ali Izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijevih odpadkov in ostankov. |
|
|
7602 |
Aluminijasti odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex76 16 |
Izdelki iz aluminija, razen gaze, tkanin, rešetk, mrež, ograj, tkanin za ojačanje in podobnih materialov (vključno z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice, in ekspandirane kovine iz aluminija |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali (vključno tudi z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice ali ekspandirane kovine iz aluminija in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
Poglavje 77 |
Rezervirano za morebitno prihodnjo uporabo HS |
||
|
ex Poglavje 78 |
Svinec in svinčeni izdelki; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
7801 |
Surovi svinec: |
||
|
— Rafiniran svinec |
Izdelava iz obdelanega svinca („bullion“ ali „work“). |
||
|
— Drugi |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Ne smejo se uporabiti odpadki in ostanki iz tar. št. 7802. |
||
|
7802 |
Svinčeni odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 79 |
Cink in cinkovi izdelki; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
7901 |
Cink, surov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Ne smejo se uporabiti odpadki in odpadki iz tar. št. 7902. |
|
|
7902 |
Cinkovi odpadki in ostanki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, je tar. št. izdelka. |
|
|
ex Poglavje 80 |
Kositer in kositrni izdelki; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8001 |
Kositer, surov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka.Ne smejo se uporabiti odpadki in ostanki iz tar. št. 8002. |
|
|
8002 in 8007 |
Kositrni odpadki in ostanki; drugi kositrni izdelki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
Poglavje 81 |
Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki: |
||
|
— Druge navadne kovine; obdelane; njihovi izdelki |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Druge |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
||
|
ex Poglavje 82 |
Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
8206 |
Orodje iz dveh ali več tar. št. 8202 do 8205, v garniturah za prodajo na drobno |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz tar. št. od 8202 do 8205. Vendar pa se orodje iz tar. št. od 8202 do 8205 lahko vstavi v garniture, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna. |
|
|
8207 |
Izmenljiva orodja za ročne obdelovalne priprave na mehanični pogon ali brez njega ali za obdelovalne stroje (npr.: za stiskanje, kovanje, vtiskovanje, prerezovanje, narezovanje in vrezovanje navojev, vrtanje, povečevanje odprtine s strganjem, prevlačevanje, rezkanje), vključno z matricami za izvlačenje ali iztiskanje kovine, in orodja za vrtanje kamna in zemlje |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8208 |
Noži in rezila, za stroje ali mehanične priprave |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex82 11 |
Noži z rezili, nazobljenimi ali nenazobljenimi (vključno z vrtnarskimi noži), razen nožev iz tar. št. 8208 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji in rezila iz navadnih kovin. |
|
|
8214 |
Drugi nožarski izdelki (npr.: stroji za striženje, mesarske ali kuhinjske sekače, mesarske sekire in noži za sekljanje mesa, noži za papir); garniture in priprave za manikiranje in pedikiranje (vključno s pilicami za nohte) |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin. |
|
|
8215 |
Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za serviranje kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in podoben kuhinjski in namizni pribor |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin. |
|
|
ex Poglavje 83 |
Razni izdelki iz navadnih kovin; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex83 02 |
Drugo okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki, primerni za stavbarstvo, in samodejna zapirala za vrata |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo tudi drugi materiali iz tar. št. 8302 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex83 06 |
Kipci in drugi okraski iz navadnih kovin |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo tudi drugi materiali iz tar. št. 8306, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 84 |
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex84 01 |
Gorilni elementi za jedrske reaktorje |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka. (12) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8402 |
Kotli za pridobivanje vodne in druge pare (razen kotlov za centralno kurjavo s toplo vodo, ki lahko proizvajajo paro z nizkim tlakom), kotli za pregreto paro |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8403 in ex84 04 |
Kotli za centralno kurjavo, razen kotlov iz tar. št. 8402, in pomožne naprave za kotle za centralno kurjavo |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št.,razen iz tar. št. 8403 in 8404. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8406 |
Turbine na vodno in drugo paro |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8407 |
Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8408 |
Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dizelski ali poldizelski motorji) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8409 |
Deli, ki so primerni izključno ali pretežno za motorje iz tar. št. 8407 ali 8408 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8411 |
Turboreaktivni motorji, turbopropelerski motorji in druge plinske turbine |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8412 |
Drugi pogonski stroji in motorji |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex84 13 |
Tlačne črpalke z rotacijskim gibanjem |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex84 14 |
Industrijski ventilatorji in podobno |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8415 |
Klimatizacijske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8418 |
Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zamrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, drugačne od klimatizacijskih naprav iz tar. št. 8415 |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex84 19 |
Stroji in naprave za lesno industrijo, za proizvodnjo papirne mase, papirja in kartona |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8420 |
Kalandri in drugi stroji za valjanje, razen za kovine ali steklo, in valji zanje |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene franko tovarna, in — zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8423 |
Tehtnice -tehtalne naprave (razen tehtnic z občutljivostjo 5 centigramov), vključno s stroji za štetje in kontrolo, ki delujejo na podlagi merjenja mase; uteži za tehtnice vseh vrst |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8425 do 8428 |
Stroji in naprave za dviganje, manipuliranje, nakladanje ali razkladanje |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8429 |
Samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni: |
||
|
— Cestni valjarji |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugi |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8430 |
Drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetalniki |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex84 31 |
Deli, primerni za uporabo izključno ali pretežno s cestnimi valjarji |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8439 |
Stroji za pridelavo celuloze iz vlaknastih celuloznih materialov ali za proizvodnjo ali dodelavo papirja ali kartona |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8441 |
Drugi stroji za predelavo papirne mase, papirja ali kartona, vključno s stroji za rezanje vseh vrst |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8444 do 8447 |
Stroji iz teh tar.št, ki se uporabljajo v tekstilni industriji |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex84 48 |
Pomožni stroji za uporabo s stroji iz tar. št. 8444 in 8445 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8452 |
Šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tar. št. 8440; omarice, stojala in pokrovi, predvideni za šivalne stroje; igle za šivalne stroje: |
||
|
— Šivalni stroji (samo lock-stitch), z glavami, z maso do 16 kg brez motorja oziroma do 17 kg z motorjem |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla pri sestavljanju glave (brez motorja) ne presega vrednosti vsega uporabljenega materiala s poreklom, in — uporabljeni mehanizmi za zategovanje niti, kvačkanje in cik-cak so s poreklom. |
||
|
— Drugi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
8456 do 8466 |
Obdelovalni stroji in naprave ter njihovi deli in pribor iz tar. št. 8456 do 8466 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8469 do 8472 |
Pisarniški stroji (npr.: pisalni stroji, računski stroji, stroji za avtomatsko obdelavo podatkov, razmnoževalni stroji, stroji za spajanje) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8480 |
Livarski okvirji za livarne kovin; modelne plošče; modeli za kalupe, kalupi za kovino (razen kalupov za ingote), kovinske karbide, steklo, mineralne materiale, gume ali plastične mase |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8482 |
Kotalni ležaji |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8484 |
Tesnila iz kovinskih listov, kombinirana z drugim materialom, ali iz dveh ali več plasti kovine; garniture tesnil, različne po sestavi materiala, v vrečkah, ovitkih ali podobnih pakiranjih; mehanska tesnila |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8485 |
Deli strojev brez električnih priključkov, izolatorjev, tuljav, kontaktov ali drugih električnih delov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 85 |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8501 |
Elektromotorji in električni generatorji (razen generatorskih agregatov) |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8502 |
Električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8501 in 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex85 04 |
Napajalniki za stroje za avtomatično obdelavo podatkov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex85 18 |
Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki, vključno z zvočniki v zvočnih omaricah; avdiofrekvenčni električni ojačevalniki; električni sestavi za ojačevanje zvoka |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8519 |
Gramofoni z vgrajenim ojačevalnikom ali brez njega, glasbeni avtomati na plošče, kasetni magnetofoni in drugi aparati za reprodukcijo zvoka, ki nimajo vgrajene naprave za snemanje zvoka |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8520 |
Magnetofoni in drugi aparati za snemanje zvoka, z vgrajenimi napravami za reprodukcijo zvoka, ali brez njih |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8521 |
Aparati za snemanje in reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner ali ne |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8522 |
Deli in pribor uporabni predvsem ali v glavnem z aparati iz tar. št. 8519 do 8521 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8523 |
Pripravljeni neposneti nosilci za zvočna snemanja ali podobna snemanja drugih fenomenov, razen izdelkov iz 37. poglavja |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8524 |
Plošče, trakovi in drugi posneti nosilci z zvočnimi in drugimi podobnimi fenomeni, vključno z matricami in galvanskimi odtisi za proizvodnjo plošč, razen izdelkov iz 37. poglavja: |
||
|
— Matrice in galvanski odtisi za proizvodnjo plošč |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugo |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8523 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8525 |
Oddajniki za radiotelefonijo, radiotelegrafijo, radiodifuzijo ali televizijo, vključno z oddajniki z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka; televizijske kamere; video kamere za snemanje posamičnih slik in druge videosnemalne kamere; digitalni fotoaparati |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8526 |
Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8527 |
Sprejemniki za radiotelefonijo, radiotelegrafijo ali radiodifuzijo, vključno s sprejemniki, kombiniranimi v istem ohišju z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali z uro |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8528 |
Televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike; videomonitorji in videoprojektorji |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8529 |
Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tar. št. 8525 do 8528: |
||
|
— Izključno ali pretežno primerni za uporabo pri aparatih za videosnemanje in reprodukcijo slike |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugi |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8535 in 8536 |
Električni aparati za vklapljanje in izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8537 |
Table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, opremljene z dvema ali več izdelki iz tar. št. 8535 ali 8536, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka, vključno s tistimi z vgrajenimi instrumenti ali aparati iz 90. Poglavja in aparati za numerično krmiljenje, razen telefonskih central iz tar. št. 8517 |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex85 41 |
Diode, tranzistorji in podobni polprevodniški elementi, razen silicijevih rezin, ki še niso razrezane v čipe |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8542 |
Elektronska integrirana vezja in mikrosestavi: — Monolitsko integrirana vezja |
||
|
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna |
||
|
ali |
|||
|
Postopek razprševanja (pri čemer so integrirana vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivno uvedbo ustreznega topila (dopant)), ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ali testirano v državi, ki ni država, navedena v 3. in 4. členu. |
|||
|
— Drugo |
Izdelava, pri kateri: |
||
|
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in- v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna |
|||
|
8544 |
Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno z koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8545 |
Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8546 |
Električni izolatorji iz kakršnega koli materiala |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8547 |
Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tar. št. 8546; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8548 |
Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 86 |
Tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična in elektromehanska signalna oprema za promet vseh vrst; razen za: |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8608 |
Železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor; mehanska (vključno z elektromehanskimi) oprema za signalizacijo, varnost, nadzor in upravljanje prometa v železniškem, tramvajskem in cestnem prometu, prometu na notranjih vodnih poteh, parkiriščih, lukah ali letališčih; njihovi deli |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex Poglavje 87 |
Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen za: |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
8709 |
Samovozni delovni vozički, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, lukah ali na letališčih, za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila, ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; deli navedenih vozil |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8710 |
Tanki in druga oklepna bojna motorna vozila, vključno s tistimi, ki so opremljena z oborožitvenimi sredstvi, in njihovi deli |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8711 |
Motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice: |
||
|
— Z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem z izmeničnim gibanjem bata s prostornino cilindra: |
|||
|
— — do vključno 50 cm3 |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— — nad 50 cm3 |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— Drugi |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex87 12 |
Kolesa brez krogličnih ležajev |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz tar. št. 8714. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8715 |
Otroški vozički in njihovi deli |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8716 |
Priklopniki in polpriklopniki; druga vozila, nesamovozna; njihovi deli |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex Poglavje 88 |
Letala, vesoljska vozila in njihovi deli; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex88 04 |
Rotošuti |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., vključno z drugimi materiali iz tar. št. 8804. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
8805 |
Oprema za lansiranje letal; krovna prestrezala letal in podobne naprave; naprave za treniranje letenja na tleh; deli navedenih izdelkov |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
Poglavje 89 |
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar.št, razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Ne sme se uporabljati ladijskih trupov iz tar. št. 8906. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex Poglavje 90 |
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor; razen za: |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9001 |
Optična vlakna in snopi optičnih vlaken, kabli iz optičnih vlaken, razen tistih iz tar. št. 8544; listi in plošče iz polarizirajočega materiala; leče (vključno s kontaktnimi lečami), prizme, zrcala in drugi optični elementi, iz kakršnega koli materiala, nemontirani, razen takih optično neobdelanih steklenih elementov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9002 |
Leče, prizme, zrcala in drugi optični elementi, iz kakršnega koli materiala, montirani, ki so deli ali pribor instrumentov ali aparatov, razen takih optičnih neobdelanih steklenih elementov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9004 |
Očala, naočniki in podobni izdelki, korektivni, zaščitni ali drugi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex90 05 |
Daljnogledi (z enim ali dvema objektivoma), optični teleskopi in njihova stojala, razen astronomskih refrakcijskih teleskopov in njihovih podstavkov |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex90 06 |
Fotografski aparati, (razen kinematografskih kamer); fotografski bliskovni aparati in bliskovne žarnice, razen bliskovnih žarnic z električnim vžigom |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9007 |
Kinematografske kamere in projektorji, vključno s tistimi z vdelanimi aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9011 |
Optični mikroskopi, tudi tisti za mikrofotografijo, mikrokinematografijo in mikroprojekcijo |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex90 14 |
Drugi navigacijski instrumenti in aparati |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9015 |
Geodetski (tudi fotogrametrijski), hidrografski, oceanografski, hidrološki, meteorološki ali geofizikalni instrumenti in aparati, razen kompasov; daljinomeri |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9016 |
Tehtnice z občutljivostjo do vključno 5 centigramov (0,05 g), z utežmi ali brez njih |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9017 |
Instrumenti in aparati za risanje, označevanje ali matematično računanje (npr. risalni aparati, pantografi, kotomeri, risalni pribor v kompletu, logaritemska računala, računala v obliki okrogle plošče); ročni instrumenti za merjenje dolžine (npr. merilne palice in trakovi, mikrometrska merila, merila z nonijem), ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9018 |
Medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti in aparati, vključno z scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati za preiskavo vida; |
||
|
— Zobozdravniški stoli z vgrajenimi zobozdravniškimi napravami ali zobozdravniškimi pljuvalniki |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. vključno z materiali iz tar. št. 9018. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
— Drugi |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9019 |
Aparati za mehanoterapijo; aparati za masažo; aparati za psihološka testiranja; aparati za ozonoterapijo, kisikoterapijo, aerosolno terapijo, umetno dihanje in drugi terapevtski dihalni aparati; |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9020 |
Drugi dihalni aparati in plinske maske, razen varovalnih mask brez mehanskih delov in zamenljivih filtrov; |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9024 |
Stroji in aparati za preskušanje trdote, natezne tlačne trdnosti, elastičnosti ali drugih mehanskih lastnosti materiala (npr. kovin, lesa, tekstilnega materiala, papirja, plastične mase) |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9025 |
Hidrometri in podobni merilniki, termometri, pirometri, barometri, higrometri (vlagomeri) in psihrometri, tudi kombinacije teh instrumentov, z možnostjo registriranja ali brez nje |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9026 |
Instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo pretoka, nivoja, tlaka ali drugih spremenljivih veličin pri tekočinah ali plinih (npr. merilniki pretoka, kazalniki nivoja, manometri, merilniki količine toplote), razen instrumentov in aparatov iz tar. št. 9014, 9015, 9028 ali 9032 |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9027 |
Instrumenti in aparati za fizikalne ali kemične analize (npr. polarimetri, refraktometri, spektrometri, aparati za analizo plina ali dima); instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo viskoznosti, poroznosti, raztezanja, površinske napetosti in podobno; instrumenti in aparati za merjenje ali kontroliranje toplote, zvoka ali svetlobe (vključno z espozimetri); mikrotomi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9028 |
Merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin ali električne energije, vključno z merilniki za njihovo umerjanje: |
||
|
— Deli in pribor |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugi |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9029 |
Števci vrtljajev, števci proizvodnje, taksimetri, kilometrski števci, števci korakov in podobno; kazalniki hitrosti in tahometri, razen tistih, ki se uvrščajo v tar. št. 9014 ali 9015; stroboskopi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9030 |
Osciloskopi, spektralni analizatorji in drugi instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo električnih veličin, razen merilnikov iz tar. št. 9028; instrumenti in aparati za merjenje ali odkrivanje alfa, beta, gama, rentgenskih, kozmičnih ali drugih ionizirajočih sevanj |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9031 |
Instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; projektorji profilov |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9032 |
Instrumenti in aparati za avtomatsko regulacijo ali krmiljenje |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9033 |
Deli in pribor (ki so uporabni z različnimi aparati iz različnih tar. št. iz 90. poglavja in ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju) za stroje, naprave, instrumente ali aparate iz 90. poglavja |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 91 |
Ure in njihovi deli; razen za: |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9105 |
Druge ure |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9109 |
Drugi urni mehanizmi, kompletni in sestavljeni |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9110 |
Kompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), nesestavljeni ali delno sestavljeni (mehanizmi v kompletih); nekompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), sestavljeni, grobi urni mehanizmi za osebne ali druge ure |
Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in — v zgoraj navedenih mejah vrednost uporabljenih materialov iz tar. št. 9114 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9111 |
Ohišja za osebne ure in deli ohišij |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9112 |
Ohišja za hišne, pisarniške in podobne ure in ohišja podobne vrste za druge proizvode iz tega poglavja, deli ohišij |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar.št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9113 |
Jermenčki in zapestnice za ročne ure in deli za jermenčke in zapestnice: |
||
|
— Iz navadne kovine, vključno z pozlačenimi ali posrebrenimi ali iz kovine, prevlečene s plemenito kovino |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
— Drugi |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
||
|
Poglavje 92 |
Glasbila, njihovi deli in pribor |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
Poglavje 93 |
Orožje in strelivo; njuni deli in pribor |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 94 |
Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor za njih, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
ex94 01 in ex94 03 |
Pohištvo iz navadnih kovin, z vdelano nenapolnjeno bombažno tkanino, katere teža ne presega 300 g/m2 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka ali izdelava iz bombažne tkanine, ki je že pripravljena za uporabo z materiali iz tar. št. 9401 ali 9403, pod pogojem, da: — vrednost tkanine ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna, in — so vsi drugi uporabljeni materiali s poreklom in se uvrščajo v druge tar. št, razen tar. št. 9401 ali 9403. |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. |
|
9405 |
Svetilke in pribor zanje, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljene ploščice z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9406 |
Montažne zgradbe |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex Poglavje 95 |
Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor; razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
9503 |
Druge igrače; zmanjšani modeli in podobni modeli za igro, tudi s pogonom, sestavljanke, sestavljanke (puzzles) vseh vrst |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex95 06 |
Palice za golf in njihovi deli |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Za izdelavo glav za palice za golf se lahko uporabijo grobo obdelani kosi. |
|
|
ex Poglavje 96 |
Razni proizvodi, razen za: |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex96 01 in ex96 02 |
Izdelki iz materialov živalskega, rastlinskega ali mineralnega izvora za rezljanje |
Izdelava iz obdelanih materialov za rezljanje iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
ex96 03 |
Metle in ščetke (razen metel iz protja ter ščetk iz materialov podlasičje ali veveričje dlake), mehanične priprave za čiščenje podov, ročne, brez motorja: soboslikarski vložki in valji, brisalniki za pod in omele |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9605 |
Potovalni kompleti (neseserji) za osebna toaletna sredstva, šivanje ali čiščenje obutve ali obleke |
Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora zadovoljiti pravila, ki bi zanj veljala, če ne bi bil vključen v garnituro. Lahko pa se vključijo sestavni deli ali izdelki brez porekla pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna. |
|
|
9606 |
Gumbi, gumbi pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se še oblačijo in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
9608 |
Svinčniki s kroglico; flomastri in označevalci z vrhom iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno s kapicami in ščipalkami) navedenih izdelkov, razen tistih iz tar. št. 9609 |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. Lahko pa se uporabijo peresa in njihove konice iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
9612 |
Trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, prepojeni s tiskarsko barvo ali drugače pripravljeni za odtiskovanje, vključno s trakovi na kolesih ali v kasetah; blazinice za žige, prepojene ali neprepojene, s škatlo ali brez nje |
Izdelava: — iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št, kakor je tar. št. izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex96 13 |
Vžigalniki piezo |
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 9613 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. |
|
|
ex96 14 |
Tobačne pipe in glave za pipe |
Izdelava iz grobo obdelanih kosov. |
|
|
Poglavje 97 |
Umetniški predmeti, zbirke in starine |
Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz iste tar. št., kakor je tar. št. izdelka. |
|
|
(1) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3. (2) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodno opombo 7.2. (3) Opomba 3 k poglavju 32 določa, da gre za preparate, ki se uporabljajo za barvanje katerega koli materiala ali ki se uporabljajo kot sestavine za proizvodnjo barvil, pod pogojem, da niso uvrščene v drugo tarifno številko poglavja 32. (4) Izraz „skupina“ pomeni katerikoli del besedila te tarifne številke med dvema podpičjema. (5) Za izdelke, ki so sestavljeni iz materialov, ki so po eni strani uvrščeni v tar. št. 3901 do 3906 in po drugi strani v tar. št. 3907 do 3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži. (6) Naslednje folije se štejejo kot visoko prosojne: folije, katerih zatemnitev (merjeno z Gardner Hazemetrom v skladu z ASTM-D 1003-16, t.i. hazefaktor) je manjša od 2 %. (7) Posebni pogoji, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, so navedeni v uvodni opombi 5. (8) Uporaba tega materiala je omejena na izdelavo tkanih, ki se uporabljajo za proizvodnjo papirja. (9) Glej uvodno opombo 6. (10) Za pletene ali kvačkane izdelke, brez dodatka elastike ali gume, dobljene s šivanjem ali sestavljanjem kosov pletenih ali kvačkanih tkanin (rezanih ali pletenih neposredno v oblike) glej uvodno opombo 6. (11) SEMII - Registrirani institut za polprevodniško opremo in materiale. (12) To pravilo se uporablja do 31.12.2005. |
|||
PRILOGA 16
OBDELAVA, IZLOČENA IZ REGIONALNE KUMULACIJE SPLOŠNE SHEME PREFERENCIALOV
Obdelava, kakor je:
— nameščanje gumbov in/ali drugih načinov zapenjanja,
— izdelava gumbnic,
— zaključevanje hlačnic in rokavov ali robljenje kril in oblek itn.,
— robljenje žepnih robcev, prtov itn.,
— nameščanje okraskov in dodatkov, kakor so žepi, nalepke, značke itd.,
— likanje in druge priprave oblačil za konfekcijsko prodajo,
— ali katera koli kombinacija takih obdelav.
PRILOGA 17
POTRDILO O POREKLU, OBRAZEC A
1. Potrdila o poreklu, obrazec A, morajo ustrezati vzorcu v tej prilogi. Uporaba angleškega ali francoskega jezika za opombe na hrbtni strani potrdila ni obvezna. Potrdila se izpolnijo v angleškem ali francoskem jeziku. Če so izpolnjena ročno, morajo biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.
2. Vsako potrdilo meri 210 × 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 mm ali plus 8 mm. Uporabljati je treba bel, pisalni papir, oblikovan, brez mehanskih ostankov lesa, s težo najmanj 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem giljošo, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi vidno že na prvi pogled.
Če je potrdilo izdelano v več izvodih, ima samo prvi izvod, ki je izvirnik, ozadje s tiskanim zelenim vzorcem giljošo.
3. Vsako potrdilo mora vsebovati tudi serijsko številko, natisnjeno ali ne, po kateri ga je mogoče prepoznati.
4. Potrdila s starejšo različico opomb na hrbtni strani obrazca (1996, 2004 in 2005) se tudi lahko uporabljajo do porabe obstoječih zalog.
NOTES (2007)
I. Countries which accept Form A for the purposes of the generalized system of preferences (GSP):
Australia ( 132 )
Belarus
Canada
Japan
New Zealand ( 133 )
Norway
Russian Federation
Switzerland including Liechtenstein ( 134 )
Turkey
United States of America ( 135 )
European Union:
Austria
Belgium
Bulgaria
Cyprus
Czech Republic
Denmark
Estonia
Germany
Greece
Finland
France
Hungary
Ireland
Italy
Latvia
Lithuania
Luxembourg
Malta
Netherlands
Poland
Portugal
Romania
Slovakia
Slovenia
Spain
Sweden
United Kingdom
Full details of the conditions covering admission to the GSP in these countries are obtainable from the designated authorities in the exporting preference-receiving countries or from the customs authorities of the preference-giving countries listed above. An information note is also obtainable from the UNCTAD secretariat.
II. General conditions
To qualify for preference, products must:
(a) Fall within a description of products eligible for preference in the country of destination. The description entered on the form must be sufficiently detailed to enable the products to be identified by the customs officer examining them;
(b) Comply with the rules of origin of the country of destination. Each article in a consignment must qualify separately in its own right; and
(c) Comply with the consignment conditions specified by the country of destination. In general products must be consigned directly from the country of exportation to the country of destination, but most preference-giving countries accept passage through intermediate countries subject to certain conditions. (For Australia, direct consignment is not necessary.)
III. Entries to be made in Box 8
Preference products must either be wholly obtained in accordance with the rules of the country of destination or sufficiently worked or processed to fulfil the requirements of that country's origin rules.
(a) Products wholly obtained: for export to all countries listed in Section I, enter the letter ‘P’ in Box 8 (for Australia and New Zealand, Box 8 may be left blank).
(b) Products sufficiently worked or processed: for export to the countries specified below, the entry in Box S should be as follows,
(1) United States of America: for single country shipments, enter the letter ‘Y’ in Box 8: for shipments from recognized associations of counties, enter the letter ‘Z’, followed by the sum of the cost or value of the domestic materials and the direct cost of processing, expressed as a percentage of the ex-factory price of the exported products (example: ‘Y’ 35 % or ‘Z’ 35 %).
(2) Canada: for products which meet origin criteria from working or processing in more than one eligible least developed country, enter letter ‘G’ in Box 8: otherwise ‘F’.
(3) The European Union, Japan, Norway, Switzerland including Liechtenstein, and Turkey: enter the letter ‘W’ in Box 8 followed by the Harmonized Commodity Description and coding system (Harmonized System) heading at the four-digit level of the exported product (example ‘W’ 96.18).
(4) Russian Federation for products which include value added in the exporting preference-receiving country, enter the letter ‘Y’ in Box 8. followed by the value of imported materials and components expressed as a percentage of the fob price of the exported products (example ‘Y’ 45 %); for products obtained in a preference-receiving country and worked or processed in one or more other such countries, enter ‘Pk’.
(5) Australia and New Zealand: completion of Box 8 is not required. It is sufficient that a declaration be properly made in Box 12.
NOTES (2007)
I. Pays qui acceptent la formule A aux fins du système généralisé de préférences (SGP):
Australie ( 136 )
Belarus
Canada
Etats-Unis d'Amérique ( 137 )
Fédération de Russie
Japon
Norvège
Nouvelle-Zélande ( 138 )
Suisse y compris Liechtenstein ( 139 )
Turquie
Union Européenne:
Allemagne
Autriche
Belgique
Bulgarie
Chypre
Danemark
Espagne
Estonie
Finlande
France
Grèce
Hongrie
Irlande
Italie
Lettonie
Lituanie
Luxembourg
Malte
Pays-Bas
Pologne
Portugal
République tchèque
Roumanie
Royaume-Uni
Slovaquie
Slovénie
Suède
Des détails complets sur les conditions régissant l'admission au bénéfice du SGP dans ces pays peuvent être obtenus des autorités désignées par les pays exportateurs bénéficiaires ou de l'administration des douanes des pays donneurs qui figurent dans la liste ci-dessus. Une note d'information peut également être obtenue du secrétariat de la CNUCED
II. Conditions générales
Pour être admis au bénéfice des préférences, les produits doivent:
(a) correspondre à la définition établie des produits pouvant bénéficier du régime de préférences dans les pays de destination. La description figurant sur la formule doit être suffisamment détaillée pour que les produits puissent être identifiés par l'agent des douanes qui les examine;
(b) satisfaire aux règles d'origine du pays de destination. Chacun des articles d'une même expédition doit répondre aux conditions prescrites; et
(c) satisfaire aux conditions d'expédition spécifiées par le pays de destination. En général, les produits doivent être expédiés directement du pays d'exportation au pays de destination; toutefois, la plupart des pays donneurs de préférences acceptent sous certaines conditions le passage par des pays intermédiaires (pour l'Australie. l'expédition directe n'est pas nécessaire).
III. Indications à porter dans la case 8
Pour bénéficier des préférences, les produits doivent avoir été, soit entièrement obtenus, soit suffisamment ouvrés ou transformés conformément aux règles d'origine des pays de destination.
(a) Produits entièrement obtenus: pour l'exportation vers tous les pays figurant dans la liste de la section, il y a lieu d'inscrire la lettre «P» dans la case 8 (pour l'Australie et la Nouvelle-Zélande, la case 8 peut être laissée en blanc).
(b) Produits suffisamment ouvres ou transformés: pour l'exportation vers les pays figurant ci-après, les indications à porter dans la case S doivent être les suivantes:
(1) États Unis d'Amérique: dans le cas d'expédition provenant d'un seul pays, inscrire la lettre «Y» ou, dans le cas d'expéditions provenant d'un groupe de pays reconnu comme un seul, la lettre «Z». suivie de la somme du coût ou de la valeur des matières et du coût direct de la transformation, exprimée, en pourcentage du prix départ usine des marchandises exportées (exemple: «Y» 35 % ou «Z» 35 %);
(2) Canada: il y a lieu d'inscrire dans la case S la lettre «G» pur les produits qui satisfont aux critères d'origine après ouvraison ou transformation dans plusieurs des pays les moins avancés: sinon, inscrira la lettre «F».
(3) Japon, Norvège, Suisse y compris Liechtenstein, Turquie et l'Union européenne: inscrire dans la case 8 la lettre «W» suivie de la position tarifaire à quatre chiffres occupée par le produit exporté dans le Système harmonisé de désignation et de codification des marchandises (Système harmonisé) (exemple «W» 96.18);
(4) Fédération de Russie: pour les produits avec valeur ajoutée dans le pays exportateur bénéficiaire de préférences, il y a lieu d'inscrire la lettre «Y» dans la case 8, en la faisant suivre de la valeur des matières et des composants importés, exprimée en pourcentage du prix fob des marchandises exportées (exemple: «Y» 45 %); pour les produits obtenus dans un pays bénéficiaire de préférences et ouvrés ou transformés dans un ou plusieurs autres pays bénéficiaires, il y a lieu d'inscrire les lettre «Pk» dans la case 8;
(5) Australie et Nouvelle-Zélande: il n'est pas nécessaire de remplir la case 8. Il suffit de fane une déclaration appropriée dans la case 12.
PRILOGA 18
(iz člena 97m(3))
Izjava na računu
Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati.
Različica v francoskem jeziku
L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … ( 140 )) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … ( 141 ) au sens des règles d'origine du Système des préférences tarifaires généralisées de la Communauté européenne et … ( 142 ).
Različica v angleškem jeziku
The exporter of the products covered by this document (customs authorization No … (142) ) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … preferential origin (142) according to rules of origin of the Generalized System of Preferences of the European Community and … (142) .
…
(kraj in datum) ( 143 )
(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki podpiše izjavo) ( 144 )
▼M18 —————
PRILOGA 21
POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR. 1 IN USTREZNI ZAHTEVKI
1. Potrdilo o gibanju blaga EUR. 1 se izda na obrazcu, katerega vzorec je v tej prilogi. Obrazec se natisne v enem od uradnih jezikov Skupnosti. Potrdila se izpolnijo v enem od teh jezikov in v skladu z določbami notranjega prava države ali ozemlja izvoza. Če so napisana z roko, se izpolnijo s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami.
2. Vsako potrdilo meri 210 × 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm ali plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa in ki tehta najmanj 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem „guilloche“ tako, da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno na prvi pogled.
3. Pristojni organi držav ali ozemelj izvoza si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo potrdila ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V tem primeru se mora vsako potrdilo sklicevati na tako pooblastilo. Vsako potrdilo mora vsebovati ime in naslov tiskarja ali oznako, ki omogoča njegovo identifikacijo. Vsebovati mora tudi zaporedno številko, tiskano ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.
PRILOGA 22
Izjava na računu
Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu z opombami pod črto. Vendar teh opomb ni treba navesti.
Španska različica
El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera no … ( 145 ))declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … ( 146 ).
Danska različica
Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument (toldmyndighedernes tilladelse nr. … ( 147 ))erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … ( 148 ).
Nemška različica
Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … ( 149 ))der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, daß diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte … ( 150 )Ursprungswaren sind.
Grška različica
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ' αριθ. … ( 151 ))δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … ( 152 ).
Angleška različica
The exporter of the products covered by this document (customs authorization No … ( 153 ))declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … ( 154 )preferential origin.
Francoska različica
L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … ( 155 ))déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … ( 156 ).
Italijanska različica
L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. … ( 157 ))dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … ( 158 ).
Nizozemska različica
De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … ( 159 ))verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn ( 160 ).
Portugalska različica
O abaixo assinado, exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (autorização aduaneira n.o … ( 161 ))declara que, salvo expressamente indicado em contrário, estes produtos são de origem preferencial … ( 162 ).
Finska različica
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupan:o … ( 163 ))ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita ( 164 ).
Švedska različica
Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. … ( 165 ))försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung ( 166 ).
Češka različica
Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … ( 167 )) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v … ( ( 168 )).
Estonska različica
Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliameti kinnitus nr … ( 169 )) deklareerib, et need tooted on … ( ( 170 )) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.
Latvijska različica
Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas pilnvara Nr. … ( 171 )), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir priekšrocību izcelsme no … ( ( 172 )).
Litovska različica
Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr … ( 173 )) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra …( ( 174 )) preferencinės kilmės prekės.
Madžarska različica
A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … ( 175 )) kijelentem, hogy eltérő jelzés hiányában az áruk kedvezményes … ( ( 176 )) származásúak.
Malteška različica
L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … ( 177 )) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … ( ( 178 ))
Poljska različica
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … ( 179 )) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … ( ( 180 )) preferencyjne pochodzenie.
Slovenska različica
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št …. ( 181 )) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno …. ( ( 182 )) poreklo.
Slovaška različica
Vývozca výrobkov uvedených v tomto doklade (číslo povolenia … ( 183 )) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … ( ( 184 )).
Bolgarska različica
Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № …. (1)), декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с … преференциален произход (2).
Romunska različica
Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală nr… (1)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială… (2).
Hrvaška različica
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. … (1) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … (2) preferencijalnog podrijetla.
…
(kraj in datum) ( 185 )
…
(podpis izvoznika; dodatno mora biti jasno navedeno ime osebe, ki je podpisala izjavo) ( 186 )
PRILOGA 23
POJASNJEVALNE OPOMBE O CARINSKI VREDNOSTI
|
Prvi stolpec |
Drugi stolpec |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sklic na določbe carinskega zakonika |
Opombe |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 29(1) |
Dejansko plačana ali plačljiva cena se nanaša na ceno za uvoženo blago. Torej tok donosa ali drugih plačil od kupca k prodajalcu, ki niso povezana z uvoženim blagom, niso del carinske vrednosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 29(1)(a), tretja alinea |
Primer takšne omejitve je, če prodajalec zahteva od kupca avtomobilov, da jih ne proda ali razstavi pred določenim datumom, ki predstavlja začetek vzorčnega leta. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 29(1)(b) |
Primeri vključujejo: (a) prodajalec določi ceno za uvoženo blago pod pogojem, da kupec kupi določene količine drugega blaga; (b) cena za uvoženo blago je odvisna od cene ali cen, po katerih kupec uvoženega blaga prodajalcu uvoženega blaga prodaja drugo blago; (c) cena se določi na podlagi oblike plačila, ki ni povezana z uvoženim blagom, na primer, če so uvoženi polizdelki, ki jih je zagotovil prodajalec pod pogojem, da bo prejel določeno količino končnih izdelkov. Pogoji ali storitve, povezani s proizvodnjo ali trženjem uvoženega blaga, niso razlog za zavrnitev transakcijske vrednosti. Na primer, dejstvo, da kupec prodajalcu zagotovi tehnična sredstva in načrte v državi uvoza, ne pripelje do zavrnitve transakcijske vrednosti za namene člena 29(1). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 29(2) |
1. Odstavka 2(a) in (b) predvidevata drugačne načine za določanje sprejemljivosti transakcijske vrednosti. 2. Odstavek 2(a) predvideva, da se, če sta kupec in prodajalec medsebojno povezana, preučijo okoliščine prodaje, transakcijska vrednost pa se sprejme kot carinska vrednost pod pogojem, da njun odnos ni vplival na ceno. Ni mišljeno, da bi bilo treba preučevati okoliščine v vseh primerih, ko sta kupec in prodajalec medsebojno povezana. Takšna preiskava je potrebna samo takrat, če obstaja dvom o sprejemljivosti cene. Če carinski organi nimajo dvomov glede sprejemljivosti cene, je ceno treba sprejeti, ne da bi zahtevali dodatne podatke od deklaranta. Na primer, carinski organi so morda že prej preučili odnos ali že imajo podrobne podatke o kupcu in prodajalcu in so se s temi preiskavami ali podatki že prepričali, da njun odnos ni vplival na ceno. 3. Če carinski organi ne morejo sprejeti transakcijske vrednosti brez dodatnih poizvedb, bi morali deklarantu dati priložnost, da zagotovi takšne dodatne podrobne podatke, ki utegnejo biti potrebni za preučitev okoliščin prodaje; v tem primeru bi morali biti carinski organi pripravljeni preučiti ustrezne vidike transakcije, vključno z načinom, kako kupec in prodajalec organizirata svoje trgovinske odnose in kako sta prišla do zadevne dogovorjene cene, da bi ugotovili, ali je njun odnos vplival na ceno. Če se izkaže, da kupec in prodajalec, čeprav sta medsebojno povezana po določbah člena 143 te uredbe, drug od drugega kupujeta in drug drugemu prodajata, kakor da ne bi bila medsebojno povezana, je to dokaz, da njun odnos ni vplival na ceno. Primer za to je, če je bila cena določena na način, ki je skladen z običajnimi praksami določanja cene v zadevni panogi ali na način, na kakršnega prodajalec določa cene za prodajo kupcem, ki z njim niso medsebojno povezani, to dokazuje, da odnos ni vplival na ceno. Naslednji primer je, če se izkaže, da je cena primerna, da pokrije povračilo vseh stroškov in dobiček, ki predstavlja celoten dobiček družbe, ustvarjen v ustreznem časovnem obdobju (npr. na letni osnovi) s prodajo blaga enake zvrsti ali vrste, to dokazuje, da odnos ni vplival na ceno. 4. Odstavek 2(b) deklarantu daje možnost, da dokaže, da je transakcijska vrednost zelo blizu „primerjalni“ vrednosti, ki so jo carinski organi sprejeli že prej in je torej sprejemljiva po določbah člena 29. Če je kateri od pogojev iz odstavka 2(b) izpolnjen, ni treba preučevati vprašanja vpliva iz odstavka 2(a). Če carinski organi brez nadaljnjega poizvedovanja že imajo dovolj podatkov o tem, da je kateri od pogojev, predvidenih v odstavku 2(b), izpolnjen, ni nobenega razloga, da bi od deklaranta zahtevali, naj dokaže, da lahko izpolni katerega od pogojev. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 29(2)(b) |
Pri ugotavljanju, ali je neka vrednost „zelo blizu“ drugi vrednosti, je treba upoštevati več dejavnikov. Ti dejavniki vključujejo naravo uvoženega blaga, naravo same panoge, sezono, v kateri je blago uvoženo in, ali je razlika v vrednostih komercialno pomembna. Ker se ti dejavniki lahko razlikujejo od primera do primera, bi bilo nemogoče za vse primere uporabljati enoten standard, kakršen je na primer fiksen odstotek. Na primer, majhna razlika v vrednosti v primeru, ko gre za eno vrsto blaga, je lahko nesprejemljiva, medtem ko je velika razlika za drugo vrsto blaga lahko sprejemljiva pri ugotavljanju, ali je transakcijska vrednost zelo blizu „primerjalni“ vrednosti, določeni v odstavku 29(2)(b). |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 29(3)(a) |
Primer posrednega plačila je, če kupec v celoti ali delno poravna dolg, ki ga dolguje prodajalec. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 30(2)(a) Člen 30(2)(b) |
1. Pri uporabi teh določb carinski organi, kjer je mogoče, upoštevajo prodajo enakega ali podobnega blaga, kakor je ustrezno, na enaki komercialni ravni ali v približno enaki količini kakor blago, ki se vrednoti. Če takega kupoprodajnega posla ni, se lahko za primerjavo uporabi prodaja enakega ali podobnega blaga, kakor je ustrezno, ki poteka pod enim od naslednjih treh pogojev: (a) enaka komercialna raven, vendar v drugačnih količinah; (b) drugačna komercialna raven, vendar v približno enakih količinah; ali (c) različna komercialna raven in različne količine. 2. Ko se odkrije kupoprodajni posel pod enim od teh treh pogojev, se, odvisno od primera, uskladi naslednje: (a) samo dejavniki količine; (b) samo dejavniki komercialne ravni; ali (c) tako dejavniki komercialne ravni kakor količine. 3. Izraz „in/ali“ omogoča prožnost pri uporabi kupoprodajnih poslov in potrebnih uskladitev glede na katerega od zgoraj opisanih pogojev. 4. Pogoj za uskladitev zaradi drugačnih komercialnih ravni ali drugačnih količin je, da je take uskladitve, ne glede na to, ali se zaradi njih vrednost zviša ali zniža, mogoče opraviti samo na podlagi predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da so pravilne in natančne, npr. veljavni cenik, ki vsebuje cene, ki se nanašajo na drugačne ravni ali drugačne količine. Primer za to je, če uvoženo blago, ki se vrednoti, sestoji iz pošiljke 10 enot in je bilo edino enako ali podobno uvoženo blago, za katero transakcijska vrednost obstaja, povezano s prodajo 500 enot, in se ve, da prodajalec daje popuste na količino, je treba uskladitev izvesti s pomočjo cenika prodajalca, pri čemer se na podlagi te cene izračuna cena za prodajo 10 enot. To ne pomeni, da je kupoprodajni posel moral biti izveden za 10 enot, če obstaja verodostojen cenik za prodajo drugačnih količin. Če takšnega objektivnega merila ni, določanje carinske vrednosti po določbah člena 30(2)(a) in (b) ni ustrezno. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 30(2)(d) |
1. Splošno pravilo je, da se carinska vrednost v skladu s temi določbami načeloma določa na podlagi podatkov, ki so v Skupnosti splošno dostopni. Da bi se ugotovila izračunana vrednost, utegne biti potrebno preverjanje stroškov proizvodnje blaga, ki se vrednoti, in drugih podatkov, ki jih je treba pridobiti zunaj Skupnosti. V večini primerov je proizvajalec blaga zunaj pristojnosti organov držav članic. Metoda izračunane vrednosti je načeloma omejena na primere, ko sta kupec in prodajalec medsebojno povezana, in ko je proizvajalec pripravljen organom države uvoznice zagotoviti potrebne izračune stroškov in omogočiti nadaljnja preverjanja, ki utegnejo biti potrebna. 2. „Stroški ali vrednost“ iz prve alinee člena 30(2)(d) se določijo na osnovi podatkov, ki se nanašajo na proizvodnjo blaga, ki se vrednoti, in ki jih zagotovi proizvajalec ali nekdo v njegovem imenu. Temeljiti morajo na komercialni računovodski evidenci proizvajalca pod pogojem, da je ta skladna s splošno priznanimi računovodskimi načeli v državi, kjer se blago proizvaja. 3. „Znesek dobička in splošnih stroškov“ iz druge alinee člena 30(2)(d) se določi na podlagi podatkov, ki jih zagotovi proizvajalec ali nekdo v njegovem imenu, razen če se njegovi zneski ne skladajo s tistimi, ki so navadno povezani s kupoprodajnimi posli za blago enake zvrsti ali vrste kakor blago, ki se vrednoti, ki jih zagotovijo proizvajalci v državi izvoza za izvoz v državo uvoznico. 4. Noben strošek ali vrednost elementov iz tega člena se pri določanju izračunane vrednosti ne sme upoštevati dvakrat. 5. Na tem mestu je treba poudariti, da je „znesek dobička in splošnih stroškov“ treba upoštevati kot celoto. Iz tega sledi, da je, če je v nekem primeru znesek dobička proizvajalca nizek, splošni stroški pa visoki, vsota dobička in splošnih stroškov lahko še vedno skladna s tisto, ki se ponavadi izkazuje v kupoprodajnih poslih z blagom enake zvrsti ali vrste. Do takšnega položaja lahko na primer pride, če je bil izdelek lansiran v Skupnosti in je proizvajalec sprejel ničti ali nizek dobiček, da bi kompenziral visoke splošne stroške, povezane z lansiranjem. Če proizvajalec lahko dokaže, da sprejema nizek dobiček od svoje prodaje blaga, ki se uvaža, zaradi določenih komercialnih okoliščin, je treba upoštevati njegov dejanski dobiček pod pogojem, da ima upravičene komercialne razloge zanj in če je njegova politika določanja cen v skladu z običajnimi cenovnimi politikami v zadevni panogi industrije. Do takšnega položaja lahko na primer pride, če so proizvajalci prisiljeni začasno znižati cene zaradi nepredvidenega padca povpraševanja ali če prodajajo blago, da bi dopolnili izbor blaga, ki se proizvaja v državi uvoznici, in sprejmejo nizek dobiček, da ohranjajo konkurenčnost. Če proizvajalčeve številke o dobičku in splošnih stroških niso skladne s tistimi, ki so običajno povezane s prodajo blaga enake zvrsti ali vrste, kakor je blago, ki se vrednoti, ki jih zagotovijo proizvajalci v državi izvoznici za izvoz v državo uvoznico, lahko znesek dobička in splošnih stroškov temelji na ustreznih podatkih, ki niso tisti, katere zagotovi proizvajalec blaga ali nekdo v njegovem imenu. 6. Ali je neko blago „enake zvrsti ali vrste“ kakor drugo blago, se mora ugotavljati za vsak primer posebej ob upoštevanju zadevnih okoliščin. Pri ugotavljanju običajnih dobičkov in splošnih stroškov v skladu z določbami člena 30(2)(d) je treba preučiti kupoprodajne posle za izvoz v državo uvoznico za najožjo skupino ali izbor blaga, ki vključuje blago, ki se vrednoti, za katero je mogoče zagotoviti potrebne podatke. Za namene člena 30(2)(d) mora biti „blago enake zvrsti ali vrste“ iz iste države kakor blago, ki se vrednoti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 31(1) |
1. Carinske vrednosti, določene v skladu z določbami člena 31(1), morajo kolikor je le mogoče temeljiti na predhodno določenih carinskih vrednostih. 2. Metode vrednotenja, ki se uporabljajo v skladu s členom 31(1), morajo biti tiste, ki so določene v členih 29 in 30(2), vendar je sprejemljiva prožnost pri uporabi teh metod v skladu s cilji in določbami člena 31(1). 3. Nekateri primeri sprejemljive prožnosti vključujejo: (a) enako blago — zahtevo, da je enako blago treba izvoziti ob istem ali približno istem času kakor blago, ki se vrednoti, je mogoče tolmačiti prožno; osnova za carinsko vrednotenje je lahko enako uvoženo blago, proizvedeno v drugi državi kakor v državi izvoznici blaga, ki se vrednoti; lahko se uporabijo carinske vrednosti enakega uvoženega blaga, ki so bile že določene v skladu z določbami člena 30(2)(c) in (d); (b) podobno blago — zahtevo, da je podobno blago treba izvoziti ob istem ali približno istem času kakor blago, ki se vrednoti, je mogoče tolmačiti prožno; osnova za carinsko vrednotenje je lahko podobno uvoženo blago, proizvedeno v drugi državi kakor v državi izvoznici blaga, ki se vrednoti; lahko se uporabijo carinske vrednosti podobnega uvoženega blaga, ki so bile že določene v skladu z določbami člena 30(2)(c) in (d); (c) deduktivna metoda — zahtevo, da mora blago biti prodano v „stanju, v kakršnem je bilo uvoženo“ iz člena 152(1)(a) te uredbe je mogoče prožno tolmačiti; zahtevo „90 dni“ je mogoče uporabljati prožno. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 32(1)(b)(ii) |
1. Pri porazdeljevanju elementov, navedenih v členu 32(1)(b)(ii), k uvoženemu blagu sta pomembna dva dejavnika — vrednost samega elementa in način, kako se ta vrednost pripiše uvoženemu blagu. Porazdeljevanje teh elementov mora biti sprejemljivo in okoliščinam ustrezno ter v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli. 2. Glede vrednosti elementa, če kupec kupi element od prodajalca, ki z njim ni povezan, po neki ceni, je vrednost elementa ta cena. Če je element proizvedel kupec ali z njim povezana oseba, je njegova vrednost strošek proizvodnje. Če je kupec element uporabljal že prej, ne glede na to, ali ga je kupil ali proizvedel, se prvotni strošek nabave ali proizvodnje ustrezno zniža zaradi rabe, da se izračuna vrednost elementa. 3. Ko je vrednost elementa določena, se ta vrednost pripiše uvoženemu blagu. Možnosti je več. Na primer, vrednost se lahko pripiše prvi pošiljki, če želi kupec plačati carinske dajatve za celotno vrednost naenkrat. Druga možnost je, da zahteva, naj se vrednost porazdeli na več enot, proizvedenih do časa prve pošiljke. Lahko tudi zahteva, da se vrednost porazdeli po celotni predvideni proizvodnji, če zanjo obstajajo pogodbe ali trdni dogovori. Uporabljena metoda porazdeljevanja je odvisna od dokumentacije, ki jo predloži kupec. 4. Za ponazoritev zgornjega — kupec proizvajalcu zagotovi kalup, ki se uporablja pri proizvodnji uvoženega blaga, in sklene pogodbo za nakup 10 000 enot. Do prispetja prve pošiljke 1 000 enot je proizvajalec proizvedel že 4 000 enot. Kupec lahko od carinskih organov zahteva, da porazdelijo vrednost kalupa na 1 000, 4 000 ali 10 000 enot. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 32(1)(b)(iv) |
1. Dodatni stroški za elemente, navedene v členu 32(l)(b)(iv), morajo temeljiti na objektivnih in merljivih podatkih. Da bi se zmanjšalo breme določanja vrednosti, ki se prištejejo, tako za deklaranta kot za carinske organe, se kolikor je le mogoče uporabljajo podatki, ki so splošno dostopni v komercialni dokumentaciji kupca. 2. Za elemente, ki jih zagotovi kupec in ki jih je kupec kupil ali najel, je dodatni strošek strošek nakupa ali najema. Za elemente, ki so v javni domeni, se ne upoštevajo nobeni dodatni stroški, razen stroški za pridobitev njihovih kopij. 3. Ali je mogoče z lahkoto izračunati vrednosti, ki se prištevajo, je odvisno od strukture in vodstvene prakse določene družbe kakor tudi od njenih računovodskih metod. 4. Na primer, možno je, da družba, ki uvaža različne izdelke iz več držav, evidenco svojega oblikovalskega centra vodi zunaj države uvoza na tak način, da je mogoče točno prikazati stroške, ki jih je mogoče pripisati nekemu izdelku. V takih primerih so v skladu z določbami člena 32 možne neposredne uskladitve. 5. V drugem primeru lahko družba pokrije stroške oblikovalskega centra zunaj države uvoznice kot splošni režijski strošek, ne da bi se porazdelil na določene izdelke. V tem primeru je mogoča ustrezna uskladitev v skladu z določili člena 32 v zvezi z uvoženim blagom, tako da se skupni stroški oblikovalskega centra porazdelijo čez celotno proizvodnjo, ki oblikovalski center uporablja, in se ta porazdeljeni strošek prišteje k uvozu na osnovi enot. 6. Zaradi različnih okoliščin je seveda treba pri določanju ustrezne metode porazdeljevanja upoštevati različne dejavnike. 7. V primerih, ko proizvodnja zadevnega elementa poteka v več državah v nekem časovnem obdobju, se uskladitev omeji na vrednost, ki se dejansko doda temu elementu zunaj Skupnosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 32(1)(c) |
Avtorski honorarji in licenčnine iz člena 32(1)(c) lahko med drugim vključujejo plačila, povezana s patenti, blagovnimi znamkami in avtorskimi pravicami. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 32(2) |
Če ni objektivnih in merljivih podatkov v zvezi z dodatnimi stroški, ki jih je treba dodati v skladu z določbami člena 32, ni mogoče določati transakcijske vrednosti v skladu z določbami člena 29. Primer zua to je, da se avtorski honorar plača na podlagi cene prodaje v državi uvoznici litra nekega izdelka, ki je bil uvožen na kilogram, in bil po uvozu predelan v raztopino. Če avtorski honorarji delno temeljijo na uvoženem blagu in delno na drugih dejavnikih, ki niso povezani z uvoženim blagom (na primer, če se uvoženo blago zmeša z domačimi sestavinami in ni več ločeno prepoznavno, ali če avtorskih honorarjev ni mogoče ločiti od posebnih finančnih dogovorov med kupcem in prodajalcem), ne bi bilo ustrezno avtorskih honorarjev prikazati kot dodaten strošek. Če pa znesek teh avtorskih honorarjev temelji samo na uvoženem blagu in ga je mogoče količinsko določiti, se lahko prišteje k dejansko plačani ali plačljivi ceni. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 143(1)(e) |
Šteje se, da ena oseba nadzira drugo, če je prva v pravnem ali poslovnem smislu na položaju, da drugi določa omejitve ali usmeritve. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 152(1)(a)(i) |
1. „Dobiček in splošni stroški“ se upoštevajo kot celota. Znesek za namene tega odbitka se določi na podlagi podatkov, ki jih predloži deklarant, razen če njegovi zneski niso skladni s tistimi, ki se pridobijo pri prodaji uvoženega blaga enake zvrsti ali vrste v državi uvoznici. Če deklarantovi zneski niso skladni z omenjenimi zneski, lahko znesek dobička in splošnih stroškov temelji na ustreznih podatkih, ki jih ne zagotovi deklarant. 2. Pri določanju provizij ali običajnega dobička in splošnih stroškov v skladu s to določbo, se za vsak primer posebej in ob upoštevanju zadevnih okoliščin ugotavlja, ali je neko blago enake zvrsti ali vrste kot drugo blago. Treba je preučiti kupoprodajne posle v državi uvoznici za najožjo skupino ali izbor blaga, ki vključuje blago, katero se vrednoti, za katero je mogoče zagotoviti potrebne podatke. Za namene te določbe „blago enake zvrsti ali vrste“ vključuje blago, uvoženo iz iste države kot blago, ki se vrednoti, kot tudi blago, uvoženo iz drugih držav. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 152(2) |
1. Če se uporablja ta metoda vrednotenja, morajo dobitki za vrednost, ki se doda z nadaljnjo predelavo, temeljiti na objektivnih in merljivih podatkih, povezanih s stroški takega dela. Osnova za izračune so lahko sprejete formule, recepture, metode gradnje v panogi ali druge panožne prakse. 2. Ta metoda vrednotenja se navadno ne uporablja, če uvoženo blago zaradi nadaljnje predelave izgubi svojo prepoznavnost. Vendar pa so možni primeri, ko je vrednost, dodano s predelavo, mogoče točno določiti brez nepotrebnih težav, čeprav je uvoženo blago izgubilo svojo prepoznavnost. Na drugi strani so možni tudi primeri, ko uvoženo blago ohrani svojo prepoznavnost, vendar tvori tako majhen element v blagu, prodanem v državi uvoznici, da bi bila uporaba te metode neupravičena. Glede na zgoraj povedano je treba vsako tovrstno situacijo preučiti za vsak primer posebej. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Člen 152(3) |
1. Na primer, blago se proda po ceniku, ki za nakupe večjih količin zagotavlja ugodne cene na enoto.
Največje število enot, prodanih po neki ceni je 80; torej je cena na enoto v največji skupni količini 90. 2. Naslednji primer sta dve prodaji. Pri prvi prodaji se proda 500 enot po ceni 95 valutnih enot za vsako. Pri drugi prodaji se proda 400 enot po ceni 90 valutnih enot za vsako. V tem primeru je največje število enot, prodanih po neki ceni, 500; torej je cena na enoto v največji skupni količini 95. 3. Tretji primer je naslednja situacija, kjer so različne količine prodane po različnih cenah. (a) Prodaje
(b) Skupaj
V tem primeru je največje število enot, prodanih po določeni ceni 65; torej je cena na enoto v največji skupni količini 90. |
PRILOGA 24
UPORABA SPLOŠNO PRIZNANIH RAČUNOVODSKIH NAČEL ZA DOLOČANJE CARINSKE VREDNOSTI
1. „Splošno priznana računovodska načela“ se nanašajo na priznan konsenz ali veljavno podporo v državi ob določenem času o tem, katere ekonomske vire in obveznosti knjižiti kot aktivo in pasivo, katere spremembe v aktivi in pasivi knjižiti, kako meriti aktivo in pasivo in spremembe v njih, katere podatke razkriti in kako jih razkriti in katera finančna poročila pripraviti. Ti standardi so lahko široke smernice za splošno uporabo kakor tudi podrobne prakse in postopki.
2. Za namene uporabe določb carinskega vrednotenja zadevna carinska uprava uporablja podatke skladno s splošno priznanimi računovodskimi načeli v državi, ki je ustrezna glede na zadevni člen. Na primer, določanje običajnega dobička in splošnih stroškov po določbah člena 152(1)(a)(i) te uredbe poteka z uporabo podatkov, ki so pripravljeni v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli države uvoznice. Na drugi strani določanje običajnega dobička in splošnih stroškov po določbah člena 30(2)(d) zakonika poteka z uporabo podatkov, ki so pripravljeni v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli države proizvajalke. Nadalje, določanje elementa, ki ga predvideva člen 32(1)(b)(ii) zakonika, v državi uvoznici poteka z uporabo podatkov na način, ki je skladen s splošno priznanimi računovodskimi načeli te države.
PRILOGA 25
STROŠKI ZRAČNEGA PREVOZA, KI SE VKLJUČIJO V CARINSKO VREDNOST
|
1. |
Naslednja razpredelnica prikazuje: (a) tretje države, naštete po celinah in conah ( 187 ) (stolpec 1) (b) deleže stroškov zračnega prevoza iz dane tretje države v ES, izražene v odstotkih, ki se vključijo v carinsko vrednost (stolpec 2) |
|
2. |
Kadar je blago poslano iz držav ali z letališč, ki niso vključeni v to razpredelnico, razen z letališč iz odstavka 3, se vzame odstotek, določen za letališče, ki je najbližje odhodnemu letališču. |
|
3. |
Za francoske čezmorske departmaje Guadeloupe, Gvajano, Martinik in Reunion, katerih letališča niso vključena v razpredelnico, veljajo naslednja pravila: (a) za blago, poslano iz tretjih držav neposredno v te departmaje, se celotni strošek zračnega prevoza vključi v carinsko vrednost; (b) za blago, poslano iz tretjih držav evropskemu delu Skupnosti, in pretovorjeno ali raztovorjeno v enem od teh departmajev, je v carinsko vrednost treba vključiti samo stroške zračnega prevoza, do katerih bi prišlo zaradi prevoza blaga do mesta pretovarjanja ali raztovarjanja; (c) za blago, poslano v te departmaje iz tretjih držav, in pretovorjeno ali raztovorjeno na letališču v evropskem delu Skupnosti, je v carinsko vrednost treba vključiti stroške, izračunane iz deleža, podanega v odstotkih v naslednji razpredelnici, od stroškov, do katerih bi prišlo zaradi prevoza blaga od odhodnega letališča do letališča pretovarjanja ali raztovarjanja. Pretovarjanje ali raztovarjanje carinski organi ustrezno potrdijo na letalskem tovornem listu ali drugem letalskem tovornem dokumentu z uradnim žigom udeleženega urada; če te potrditve ni, se uporabljajo določbe zadnjega pododstavka člena 163(6) te uredbe.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
PRILOGA 26
SEZNAM BLAGA IZ ČLENA 152(1)(a)a
Poenostavljeni postopek za vrednotenje nekaterih vrst pokvarljivega blaga, uvoženega v komisijsko prodajo v skladu s členom 30(2)(c) zakonika ( 188 )
|
Oznaka KN (TARIC) |
Poimenovanje blaga |
Obdobje veljavnosti |
|
0701 90 50 |
Nov krompir |
1.1.–30.6. |
|
0703 10 19 |
Čebula |
1.1.–31.12. |
|
0703 20 00 |
Česen |
1.1.–31.12. |
|
0708 20 00 |
Fižol |
1.1.–31.12. |
|
0709200010 |
Beluši: — zeleni |
1.1.–31.12. |
|
0709200090 |
Beluši: — drugi |
1.1.–31.12. |
|
0709 60 10 |
Sladke paprike |
1.1.–31.12. |
|
ex07 14 20 |
Sladki krompir, svež ali ohlajen, cel |
1.1.–31.12. |
|
0804300090 |
Ananas |
1.1.–31.12. |
|
0804400010 |
Avokado |
1.1.–31.12. |
|
0805 10 20 |
Sladke pomaranče |
1.6.–30.11. |
|
0805201005 |
Klementine |
1.3.–31.10. |
|
0805203005 |
Monrealke in satsuma mandarine |
1.3.–31.10. |
|
0805205007 0805205037 |
Mandarine in wilking mandarine |
1.3.–31.10. |
|
0805207005 0805209005 0805209009 |
Tangerinke in druge |
1.3.–31.10. |
|
0805400011 |
Grenivke: — bele |
1.1.–31.12. |
|
0805400019 |
Grenivke: — rožnate |
1.1.–31.12. |
|
0805509011 0805509019 |
Limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia) |
1.1.–31.12. |
|
0806 10 10 |
Namizno grozdje |
21.11.–20.7. |
|
0807 11 00 |
Lubenice |
1.1.–31.12. |
|
0807190010 0807190030 |
Sorte Amarillo, Cuper, Honey Dew (vključno Cantalene), Onteniente, Piel de Sapo (vključno Verde liso), Rochet, Tendral in Futuro |
1.1.–31.12. |
|
0807190091 0807190099 |
Druge melone |
1.1.–31.12. |
|
0808205010 |
Hruške: — Nashi (Pyrus pyrifolia) — Ya (Pyrus bretscheideri) |
1.5.–30.6. |
|
0808205090 |
Hruške: — druge |
1.5.–30.6. |
|
0809 10 00 |
Marelice |
1.1.–30.5. & 1.8.–31.12. |
|
0809 30 10 |
Nektarine |
1.1.–10.6. & 1.10.–31.12. |
|
0809 30 90 |
Breskve |
1.1.–10.6. & 1.10.–31.12. |
|
0809 40 05 |
Slive |
1.10.–10.6. |
|
0810 10 00 |
Jagode |
1.1.–31.12. |
|
0810 20 10 |
Maline |
1.1.–31.12. |
|
0810 50 00 |
Kivi |
1.1.–31.12. |
▼M27 —————
PRILOGA 28
PRILOGA 29
PRILOGA 30
ETIKETA, KI SE PRIPNE NA PRTLJAGO, ODDANO NA LETALIŠČU SKUPNOSTI
(Člen 196)
1. LASTNOSTI
Etiketa, omenjena v členu 196, je zasnovana tako, da je ni mogoče ponovno uporabiti.
(a) Etiketa ima vsaj 5 mm širok zelen trak po celotni dolžini na obeh robovih razdelkov, kjer se navedejo potovanje in podatki za identifikacijo.
Zeleni trakovi lahko tečejo tudi na drugih delih etikete za prtljago, razen tistih delov, kjer je črtna koda etikete, ki mora biti natisnjena na čisti beli podlagi. (Glej vzorce v 2(a))
(b) Za „ekspresno prtljago“ je etiketa podobna tisti, navedeni v resoluciji IATA št. 743a, ki ima zelene namesto rdečih trakov ob robovih. (Glej vzorce v 2(b))
2. VZOREC
(a)
(b)
PRILOGA 30a
1. Uvodne opombe k tabelam
Opomba 1 Splošno
1.1 Skupna deklaracija, ki jo je treba vložiti za blago, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti ali ga zapušča, vsebuje podatke, ki so za vsak zadevni primer ali način prevoza navedeni v tabelah 1 do 5. ►M33 Zahtevek za preusmeritev, ki ga je treba vložiti, kadar aktivno prevozno sredstvo, ki vstopa na carinsko območje Skupnosti, najprej prispe v carinski urad v državi članici, ki ni bil prijavljen v vstopni skupni deklaraciji, vsebuje informacije, navedene v tabeli 6. ◄
1.2 Tabele 1 do 7 vključujejo vse podatke, ki so potrebni za zadevne postopke, deklaracije in zahtevke za preusmeritev. Zagotavljajo celovit prikaz zahtev, ki so potrebne za različne postopke, deklaracije in zahtevke za preusmeritev.
1.3 Naslovi stolpcev so sami po sebi razumljivi ter se nanašajo na te postopke in deklaracije. ►M35 ————— ◄
1.4 Črka „X“ v določenem polju tabele pomeni, da je treba zadevni podatek za postopek ali deklaracijo iz naslova zadevnega stolpca navesti pri vsaki postavki blaga. Črka „Y“ v določenem polju tabele pomeni, da je treba zadevni podatek za postopek ali deklaracijo iz naslova zadevnega stolpca navesti v glavi deklaracije. Črka „Z“ v določenem polju tabele pomeni, da je treba zadevni podatek za postopek ali deklaracijo iz naslova zadevnega stolpca vpisati v okviru podatkov o prevozu. Kakršna koli kombinacija črk „X“, „Y“ in „Z“ pomeni, da se zadevni podatek lahko zahteva za postopek ali deklaracijo iz naslova ustreznega stolpca v katerem koli zadevnem delu deklaracije.
1.5 Uporaba izrazov vstopna skupna deklaracija in izstopna skupna deklaracija v tej prilogi se nanaša na skupne deklaracije iz členov 36a(1) in 182a(1) Carinskega zakonika.
1.6 Pojasnila in opombe iz oddelka 4 v zvezi z vstopnimi in izstopnimi skupnimi deklaracijami, poenostavljenimi postopki ter zahtevki za preusmeritev se uporabljajo za podatke v tabelah 1 do 7.
Opomba 2 Carinska deklaracija, uporabljena kot vstopna skupna deklaracija
2.1 Če se carinska deklaracija iz člena 62(1) Carinskega zakonika uporablja kot skupna deklaracija v skladu s členom 36c(1) zakonika, mora ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za določen postopek v skladu s prilogo 37 ali prilogo 37A, vsebovati tudi podatke iz stolpca „Vstopna skupna deklaracija“ v tabelah 1 do 4.
Če se carinska deklaracija iz člena 76(1) Carinskega zakonika uporablja kot skupna deklaracija v skladu s členom 36c(1) zakonika, mora ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za določen poenostavljen postopek v ►M33 tabeli 7 ◄ , vsebovati tudi podatke iz stolpca „Vstopna skupna deklaracija“ v tabelah 1 do 4.
2.2 Če se uporablja člen 14b(3) in če se carinska deklaracija iz člena 62(1) Carinskega zakonika uporablja kot skupna deklaracija v skladu s členom 36c(1) zakonika, mora ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za določen postopek v skladu s prilogo 37 ali prilogo 37A, vsebovati tudi podatke iz stolpca „Vstopna skupna deklaracija“ v tabeli 5.
Če se uporablja člen 14b(3) in če se carinska deklaracija iz člena 76(1) Carinskega zakonika uporablja kot skupna deklaracija v skladu s členom 36c(1) zakonika, mora ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za določen poenostavljen postopek v ►M33 tabeli 7 ◄ , vsebovati tudi podatke iz stolpca „Vstopna skupna deklaracija“ v tabeli 5.
Opomba 3 Carinska deklaracija pri izvozu
3.1 Če se v skladu s členom 182b Carinskega zakonika zahteva carinska deklaracija iz člena 62(1) zakonika, mora ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za določen postopek v skladu s prilogo 37 ali prilogo 37A, vsebovati tudi podatke iz stolpca „Izstopna skupna deklaracija“ v tabelah 1 do 2.
Če se v skladu s členom 182b Carinskega zakonika zahteva carinska deklaracija iz člena 76(1) zakonika, mora ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za določen poenostavljen postopek v ►M33 tabeli 7 ◄ , vsebovati tudi podatke iz stolpca „Izstopna skupna deklaracija“ v tabelah 1 do 2.
3.2 Če se uporablja člen 14b(3) in če se v skladu s členom 182b Carinskega zakonika zahteva carinska deklaracija iz člena 62(1) zakonika, mora ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za določen postopek v skladu s prilogo 37 ali prilogo 37A, vsebovati tudi podatke iz stolpca „Izstopna skupna deklaracija“ v tabeli 5.
Če se uporablja člen 14b(3) in če se v skladu s členom 182b Carinskega zakonika zahteva carinska deklaracija iz člena 76(1) zakonika, mora ta deklaracija poleg podatkov, zahtevanih za določen poenostavljen postopek v ►M33 tabeli 7 ◄ , vsebovati tudi podatke iz stolpca „Izstopna skupna deklaracija“ v tabeli 5.
Opomba 4 Druge posebne okoliščine v zvezi z vstopnimi in izstopnimi skupnimi deklaracijami ter posebne vrste prevoza blaga. Opomba k tabelam 2 do 4.
4.1 Stolpca „Izstopna skupna deklaracija – hitre pošiljke“ in „Vstopna skupna deklaracija – hitre pošiljke“ v tabeli 2 zajemata zahtevane podatke, ki se po elektronski poti predložijo carinskim organom za analizo tveganja pred odpremo ali prispetjem hitrih pošiljk. Poštne službe se lahko odločijo, da carinskim organom po elektronski poti predložijo podatke iz gornjih stolpcev tabele 2 za analizo tveganja pred odpremo ali prispetjem poštnih pošiljk.
4.2 V tej prilogi pomeni hitra pošiljka posamezen predmet, ki se prevaža prek celostne storitve, ki vključuje hitro/časovno določeno zbiranje, prevoz, carinjenje in dostavo paketov, pri čemer se sledi lokaciji pošiljke in ohranja nadzor nad njo ves čas izvajanja storitve.
4.3 V tej prilogi pomeni poštna pošiljka posamezen predmet, ki tehta največ 50 kg, poslan prek poštnega sistema v skladu s pravili konvencije Svetovne poštne zveze, kadar blago prevažajo imetniki pravic in obveznosti iz teh pravil ali se blago prevaža v njihovem imenu.
▼M40 —————
4.5 Tabeli 3 in 4 vsebujeta podatke, ki se zahtevajo za vstopne skupne deklaracije pri cestnem in železniškem prevozu.
4.6 Tabela 3 za cestni prevoz se uporablja tudi za večmodalni prevoz, razen če je v oddelku 4 določeno drugače.
Opomba 5 Poenostavljeni postopki
5.1 Deklaracije za poenostavljene postopke iz členov 254, 260, 266, 268, 275, 280, 282, 285, 285a ►M32 ————— ◄ in 289 vsebujejo podatke, ki so navedeni v ►M33 tabeli 7 ◄ .
5.2 Zmanjšan nabor podatkov pri poenostavljenih postopkih ne zmanjšuje zahtev iz prilog 37 in 38 in ne vpliva nanje, kar velja zlasti za podatke, ki jih je treba navesti v dopolnilnih deklaracijah.
2. Zahteve za vstopne in izstopne skupne deklaracije
2.1 Zahteve za zračni in pomorski prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh ter druge načine prevoza ali primere, ki niso vključeni v tabele 2 do 4 – Tabela 1
|
Ime |
Izstopna skupna deklaracija (glej opombo 3.1) |
Vstopna skupna deklaracija (glej opombo 2.1) |
|
Število postavk |
Y |
Y |
|
Enotna referenčna oznaka pošiljke |
X/Y |
X/Y |
|
Številka prevozne listine |
X/Y |
X/Y |
|
Pošiljatelj |
X/Y |
X/Y |
|
Vložnik skupne deklaracije |
Y |
Y |
|
Prejemnik |
X/Y |
X/Y |
|
Prevoznik |
Z |
|
|
Oseba, ki jo je treba obvestiti |
X/Y |
|
|
Registracija in država aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje |
Z |
|
|
Referenčna številka prevoza |
Z |
|
|
Šifra prvega mesta prihoda |
Z |
|
|
Datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinsko območje |
Z |
|
|
Šifre držav, preko katerih poteka prevoz |
Y |
Y |
|
Vrsta prevoza na meji |
Z |
|
|
Carinski urad izstopa |
Y |
|
|
Blago se nahaja v/na |
Y |
|
|
Kraj natovarjanja |
X/Y |
|
|
Šifra kraja raztovarjanja |
X/Y |
|
|
Opis blaga |
X |
X |
|
Vrsta tovorkov (šifra) |
X |
X |
|
Število tovorkov |
X |
X |
|
Odpremne oznake |
X/Y |
X/Y |
|
Identifikacijska oznaka prevozne opreme, zabojnika |
X/Y |
X/Y |
|
Številka blagovne postavke |
X |
X |
|
Tarifna oznaka |
X |
X |
|
Bruto masa (v kg) |
X/Y |
X/Y |
|
Šifra ZN za nevarne snovi |
X |
X |
|
Številka carinske oznake |
X/Y |
X/Y |
|
Šifra načina plačila prevoznih stroškov |
X/Y |
X/Y |
|
Datum deklaracije |
Y |
Y |
|
Podpis/overovitev |
Y |
Y |
|
Kazalnik posebnih okoliščin |
Y |
Y |
|
Šifre naslednjih carinskih uradov vstopa |
Z |
|
2.2 Hitre pošiljke – Tabela 2
|
Ime |
Izvozna skupna deklaracija – hitre pošiljke (glej opombe 3.1 in 4.1 do 4.3) ◄ |
►M40 ◄ |
Vstopna skupna deklaracija – hitre pošiljke (glej opombe 2.1 in 4.1 do 4.3) ◄ |
|
Enotna referenčna oznaka pošiljke |
X/Y |
||
|
Številka prevozne listine |
X/Y |
||
|
Pošiljatelj |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
|
Vložnik skupne deklaracije |
Y |
Y |
Y |
|
Prejemnik |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
|
Prevoznik |
Z |
||
|
Referenčna številka prevoza |
Z |
||
|
Datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinsko območje |
Z |
||
|
Šifre držav, preko katerih poteka prevoz |
Y |
Y |
|
|
Vrsta prevoza na meji |
Z |
||
|
Carinski urad izstopa |
Y |
Y |
|
|
Blago se nahaja v/na |
Y |
Y |
|
|
Kraj natovarjanja |
Y |
||
|
Šifra kraja raztovarjanja |
X/Y |
||
|
Opis blaga |
X |
X |
X |
|
Identifikacijska oznaka prevozne opreme, zabojnika |
X/Y |
||
|
Številka blagovne postavke |
X |
X |
X |
|
Tarifna oznaka |
X |
X |
X |
|
Bruto masa (v kg) |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
|
Šifra ZN za nevarne snovi |
X |
X |
|
|
Šifra načina plačila prevoznih stroškov |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
|
Datum deklaracije |
Y |
Y |
Y |
|
Podpis/overovitev |
Y |
Y |
Y |
|
Kazalnik posebnih okoliščin |
Y |
Y |
Y |
|
Šifre naslednjih carinskih uradov vstopa |
Z |
||
2.3 Cestni prevoz – Podatki v vstopni skupni deklaraciji – Tabela 3
|
Ime |
Cestni prevoz – vstopna skupna deklaracija (glej opombo 2.1) |
|
Število postavk |
Y |
|
Enotna referenčna oznaka pošiljke |
X/Y |
|
Številka prevozne listine |
X/Y |
|
Pošiljatelj |
X/Y |
|
Vložnik skupne deklaracije |
Y |
|
Prejemnik |
X/Y |
|
Prevoznik |
Z |
|
Registracija in država aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje |
Z |
|
Šifra prvega mesta prihoda |
Z |
|
Datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinsko območje |
Z |
|
Šifre držav, preko katerih poteka prevoz |
Y |
|
Vrsta prevoza na meji |
Z |
|
Kraj natovarjanja |
X/Y |
|
Šifra kraja raztovarjanja |
X/Y |
|
Opis blaga |
X |
|
Vrsta tovorkov (šifra) |
X |
|
Število tovorkov |
X |
|
Identifikacijska oznaka prevozne opreme, zabojnika |
X/Y |
|
Številka blagovne postavke |
X |
|
Tarifna oznaka |
X |
|
Bruto masa (v kg) |
X/Y |
|
Šifra načina plačila prevoznih stroškov |
X/Y |
|
Šifra ZN za nevarne snovi |
X |
|
Številka carinske oznake |
X/Y |
|
Datum deklaracije |
Y |
|
Podpis/overovitev |
Y |
|
Kazalnik posebnih okoliščin |
Y |
2.4 Železniški prevoz – Podatki v vstopni skupni deklaraciji – Tabela 4
|
Ime |
Železniški prevoz – vstopna skupna deklaracija (glej opombo 2.1) |
|
Število postavk |
Y |
|
Enotna referenčna oznaka pošiljke |
X/Y |
|
Številka prevozne listine |
X/Y |
|
Pošiljatelj |
X/Y |
|
Vložnik vstopne skupne deklaracije |
Y |
|
Prejemnik |
X/Y |
|
Prevoznik |
Z |
|
Registracija in država aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje |
Z |
|
Referenčna številka prevoza |
Z |
|
Šifra prvega mesta prihoda |
Z |
|
Datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinsko območje |
Z |
|
Šifre držav, preko katerih poteka prevoz |
Y |
|
Vrsta prevoza na meji |
Z |
|
Kraj natovarjanja |
X/Y |
|
Šifra kraja raztovarjanja |
X/Y |
|
Opis blaga |
X |
|
Vrsta tovorkov (šifra) |
X |
|
Število tovorkov |
X |
|
Identifikacijska oznaka prevozne opreme, zabojnika |
X/Y |
|
Številka blagovne postavke |
X |
|
Tarifna oznaka |
X |
|
Bruto masa (v kg) |
X/Y |
|
Šifra načina plačila prevoznih stroškov |
X/Y |
|
Šifra ZN za nevarne snovi |
X |
|
Številka carinske oznake |
X/Y |
|
Datum deklaracije |
Y |
|
Podpis/overovitev |
Y |
|
Kazalnik posebnih okoliščin |
Y |
2.5 Pooblaščeni gospodarski subjekti – Manjše zahteve glede podatkov za izstopne in vstopne skupne deklaracije – Tabela 5
|
Ime |
Izstopna skupna deklaracija (glej opombo 3.2) |
Vstopna skupna deklaracija (glej opombo 2.2) |
|
Enotna referenčna oznaka pošiljke |
X/Y |
X/Y |
|
Številka prevozne listine |
X/Y |
X/Y |
|
Pošiljatelj |
X/Y |
X/Y |
|
Vložnik skupne deklaracije |
Y |
Y |
|
Prejemnik |
X/Y |
X/Y |
|
Prevoznik |
Z |
|
|
Oseba, ki jo je treba obvestiti |
X/Y |
|
|
Registracija in država aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje |
Z |
|
|
Referenčna številka prevoza |
Z |
|
|
Šifra prvega mesta prihoda |
Z |
|
|
Datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinsko območje |
Z |
|
|
Šifre držav, preko katerih poteka prevoz |
Y |
Y |
|
Vrsta prevoza na meji |
Z |
|
|
Carinski urad izstopa |
Y |
|
|
Kraj natovarjanja |
X/Y |
|
|
Opis blaga |
X |
X |
|
Število tovorkov |
X |
X |
|
Identifikacijska oznaka prevozne opreme, zabojnika |
X/Y |
X/Y |
|
Številka blagovne postavke |
X |
X |
|
Tarifna oznaka |
X |
X |
|
Datum deklaracije |
Y |
Y |
|
Podpis/overovitev |
Y |
Y |
|
Kazalnik posebnih okoliščin |
Y |
Y |
|
Šifre naslednjih carinskih uradov vstopa |
Z |
|
2.6. Zahteve za zahtevke za preusmeritev – tabela 6
|
Ime |
|
|
Vrsta prevoza na meji |
Z |
|
Identifikacija prevoznega sredstva ob prehodu meje |
Z |
|
Datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinsko območje |
Z |
|
Šifra države prijavljenega prvega urada vstopa |
Z |
|
Oseba, ki zahteva preusmeritev |
Z |
|
MRN |
X |
|
Številka blagovne postavke |
X |
|
Šifra prvega mesta prihoda |
Z |
|
Šifra dejanskega prvega mesta prihoda |
Z |
3. Zahteve za poenostavljene postopke – ►M33 Tabela 7 ◄
|
Ime |
Hišno carinjenje – izvoz (glej opombo 3.1) |
Poenostavljena deklaracija – izvoz (glej opombo 3.1) |
Nepopolna deklaracija – izvoz (glej opombo 3.1) |
Hišno carinjenje – uvoz (glej opombo 2.1) |
Poenostavljena deklaracija – uvoz (glej opombo 2.1) |
Nepopolna deklaracija – uvoz (glej opombo 2.1) |
|
Deklaracija |
Y |
Y |
Y |
Y |
||
|
Število postavk |
Y |
Y |
Y |
Y |
||
|
Enotna referenčna oznaka pošiljke |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Številka prevozne listine |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
|
Pošiljatelj/izvoznik |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
|||
|
Prejemnik |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
|||
|
Deklarant/zastopnik |
Y |
Y |
Y |
Y |
Y |
Y |
|
Šifra deklaranta/vrste zastopanja |
Y |
Y |
Y |
Y |
Y |
Y |
|
Šifra valute |
X |
X |
X |
|||
|
Carinski urad izstopa |
Y |
Y |
Y |
|||
|
Carinski urad za dopolnilno deklaracijo |
Y |
|||||
|
Opis blaga |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Vrsta tovorkov (šifra) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Število tovorkov |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Odpremne oznake |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
|
Identifikacijska oznaka prevozne opreme, zabojnika |
X/Y |
X/Y |
X/Y |
|||
|
Številka blagovne postavke |
X |
X |
X |
X |
||
|
Tarifna oznaka |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Bruto masa (v kg) |
X |
X |
X |
|||
|
Postopek |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Neto masa (v kg) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Vrednost postavke |
X |
X |
X |
|||
|
Referenčna številka za poenostavljene postopke |
X |
X |
||||
|
Številka dovoljenja |
X |
X |
X |
X |
||
|
Dodatne informacije |
X |
X |
X |
|||
|
Datum deklaracije |
Y |
Y |
Y |
Y |
Y |
Y |
|
Podpis/overovitev |
Y |
Y |
Y |
Y |
Y |
Y |
4. Pojasnila k podatkom
MRN
Zahtevek za preusmeritev: referenčna oznaka gibanja se lahko uporablja namesto naslednjih podatkov:
— identifikacija prevoznega sredstva ob prehodu meje,
— datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinsko območje.
Deklaracija
Vnesejo se šifre iz priloge 38 za prvo in drugo podpolje polja 1 enotne upravne listine.
Število postavk ( 189 )
Skupno število postavk, prijavljenih v deklaraciji ali skupni deklaraciji.
[Sklic: polje 5 enotne upravne listine]
Enotna referenčna oznaka pošiljke
Enotna številka, določena za blago za vnos, uvoz, iznos in izvoz. Uporabljajo se šifre Svetovne carinske organizacije (ISO 15459) ali njim ustrezne šifre.
Skupne deklaracije : uporablja se lahko namesto številke prevozne listine, če slednja ni na voljo.
Poenostavljeni postopki : podatek se lahko navede, če je na voljo.
Ta podatek zagotavlja vez z drugimi uporabnimi viri informacij.
[Sklic: polje 7 enotne upravne listine]
Številka prevozne listine
Oznaka prevozne listine, ki zajema prevoz blaga na carinsko območje ali z njega. Kadar vložnik vstopne skupne deklaracije ni hkrati tudi prevoznik, je treba navesti tudi številko prevozne listine prevoznika.
To vključuje šifro za vrsto prevozne listine, kot jo določa priloga 38, sledi pa ji identifikacijska oznaka zadevnega dokumenta.
Ta podatek se lahko uporablja namesto enotne referenčne oznake pošiljke [UCR], če slednja ni na voljo. Zagotavlja vez z drugimi uporabnimi viri informacij.
Izstopne skupne deklaracije pri oskrbi ladij in letal : Številka računa ali nakladnice.
Vstopne skupne deklaracije pri cestnem prevozu : Podatek se navede, če je znan, lahko pa vključuje tako sklic na zvezek TIR kot tudi na CMR.
▼M40 —————
Pošiljatelj ►M33 ◄
Oseba, ki odpremi blago, kot v pogodbi o prevozu določi oseba, ki naroča prevoz.
Izstopne skupne deklaracije: to informacijo je treba navesti, kadar to ni vložnik skupne deklaracije; ta informacija je v obliki pošiljateljeve številke EORI, kadar koli je ta številka dostopna vložniku skupne deklaracije. Kadar so podrobnosti, zahtevane za izstopno skupno deklaracijo, v carinsko deklaracijo vključene v skladu s členom 182b(3) zakonika in členom 216 te uredbe, ta informacija ustreza „pošiljatelju/izvozniku“ zadevne carinske deklaracije.
Vstopne skupne deklaracije:
Tu je treba navesti pošiljateljevo številko EORI, kadar je ta številka dostopna vložniku skupne deklaracije.
Če se v okviru programa trgovinskega partnerstva tretje države, ki ga Unija prizna, zagotavljajo olajšave, se lahko ta informacija navede v obliki edinstvene identifikacijske številke v tretji državi, ki jo je zadevna tretja država sporočila Uniji. Številka se lahko uporabi, kadar je dostopna vložniku skupne deklaracije.
Številka je sestavljena na naslednji način:
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Oblika |
Primeri |
|
1 |
Identifikacija tretje države (oznaka države ISO alpha 2) |
črkovno – 2-mestno |
a2 |
US JP |
|
2 |
Edinstvena identifikacijska številka v tretji državi |
alfanumerično – do 15-mestno |
an..15 |
1234567890ABCDE AbCd9875F pt20130101aa |
Primeri: „US1234567890ABCDE“ za pošiljatelja iz ZDA (oznaka države: US), katerega edinstvena identifikacijska številka je 1234567890ABCDE. „JPAbCd9875F“ za pošiljatelja iz Japonske (oznaka države: JP), katerega edinstvena identifikacijska številka je AbCd9875F. „USpt20130101aa“ za pošiljatelja iz ZDA (oznaka države: US), katerega edinstvena identifikacijska številka je ,pt20130101aa‘.
Identifikacija tretje države: črkovna nomenklatura Unije za države in ozemlja temelji na veljavnih oznakah ISO alpha 2 (a2), če so združljive z oznakami države iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 ( 190 ).
Pošiljatelj/izvoznik ►M33 ◄
Oseba, ki pripravi izvozno deklaracijo – ali se ta pripravi v njenem imenu – in je lastnica blaga ali ima podobno pravico razpolaganja z blagom v času, ko je deklaracija sprejeta.
Vnese se številka EORI iz člena 1(16). Kadar pošiljatelj/izvoznik nima številke EORI, mu lahko carinska uprava dodeli ad hoc številko za zadevno deklaracijo.
[Sklic: polje 2 enotne upravne listine]
Vložnik skupne deklaracije ►M33 ◄
Ta informacija je v obliki številke EORI vložnika skupne deklaracije.
Vstopne skupne deklaracije : Ena od oseb iz člena 36b(3) in (4) Carinskega zakonika
Izstopne skupne deklaracije : Oseba, določena v členu 182d(3) Carinskega zakonika. Ta podatek se ne navede, če je v skladu s členom 182a(1) Carinskega zakonika blago zajeto s carinsko deklaracijo.
Opomba: Ta podatek je potreben za določitev osebe, ki je odgovorna za vložitev deklaracije.
Vložnik zahtevka za preusmeritev
Zahtevek za preusmeritev: oseba, ki poda zahtevek za preusmeritev ob vnosu. Ta informacija je v obliki številke EORI vložnika zahtevka za preusmeritev.
Prejemnik ►M33 ◄
Oseba, ki se ji blago dejansko pošlje.
Vstopne skupne deklaracije :
Ta podatek je treba navesti, če to ni oseba, ki je vložila skupno deklaracijo. Če se blago prevaža na podlagi prenosljive nakladnice po odredbi z zaznamkom „z bianko indosamentom“, je prejemnik neznan in njegovi podatki se nadomestijo s šifro 10600.
|
Pravna podlaga |
Opis |
Polje |
Šifra |
|
Priloga 30A |
Situacije v primeru vstopne skupne deklaracije, ko se blago prevaža na podlagi prenosljive nakladnice po odredbi z zaznamkom „z bianko indosamentom“, pri kateri prejemnik ni znan. |
44 |
10600 |
Kadar je treba navesti to informacijo, je v obliki številke EORI prejemnika, kadar koli je ta številka dostopna vložniku skupne deklaracije.
Izstopne skupne deklaracije :
V primerih iz člena 789 se ta podatek navede, če je na voljo. Če se blago prevaža pod prenosljivo nakladnico po odredbi z zaznamkom „z bianko indosamentom“ in je prejemnik neznan, se njegovi podatki nadomestijo z naslednjo šifro v polju 44 izvozne deklaracije:
|
Pravna podlaga |
Opis |
Polje |
Šifra |
|
Priloga 30a |
Situacije v primeru izstopne skupne deklaracije, ko se blago prevaža na podlagi prenosljive nakladnice po odredbi z zaznamkom „z bianko indosamentom“, pri kateri prejemnik ni znan. |
44 |
30600 |
Je v obliki številke EORI prejemnika, kadar koli je ta številka dostopna vložniku skupne deklaracije.
[Sklic: polje 8 enotne upravne listine]
Deklarant/zastopnik ►M33 ◄
Navesti ga je treba, če se razlikuje od pošiljatelja/izvoznika ob izvozu/prejemnika ob uvozu.
Ta informacija je v obliki številke EORI deklaranta/zastopnika.
[Sklic: polje 14 enotne upravne listine]
Šifra deklaranta/vrste zastopanja
Šifra, ki predstavlja deklaranta ali vrsto zastopanja. Uporabljajo se šifre iz priloge 38 za polje 14 enotne upravne listine.
Prevoznik
To informacijo je treba navesti, kadar to ni vložnik skupne deklaracije.
Ta informacija je v obliki številke EORI prevoznika, kadar koli je ta številka dostopna vložniku skupne deklaracije. Vendar je treba v primerih iz člena 183(6) in (8) navesti številko EORI prevoznika. Številka EORI prevoznika se navede tudi v primerih iz člena 184d(2).
Oseba, ki jo je treba obvestiti
Oseba, ki jo je treba ob vstopu obvestiti o prihodu blaga. To informacijo je treba navesti, če je primerno. Podatki osebe, ki jo je treba obvestiti, so v obliki številke EORI zadevne osebe, kadar koli je ta številka dostopna vložniku skupne deklaracije.
Vstopna skupna deklaracija: če se blago prevaža na podlagi prenosljive nakladnice po odredbi z zaznamkom „z bianko indosamentom“, pri kateri prejemnik ni omenjen in je vnesena šifra 10600, je vedno treba navesti osebo, ki jo je treba obvestiti.
Izstopna skupna deklaracija: če se blago prevaža na podlagi prenosljive nakladnice po odredbi z zaznamkom „z bianko indosamentom“, pri kateri prejemnik ni omenjen, morajo biti v polju „Prejemnik“ namesto podatkov o prejemniku navedeni podatki o osebi, ki jo je treba obvestiti. Če izvozna deklaracija vsebuje podatke za izstopno skupno deklaracijo, se v polje 44 zadevne izvozne deklaracije vpiše šifra 30600.
Registracija in država aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje
Registracija in država aktivnega prevoznega sredstva, ki prečka mejo carinskega območja Skupnosti. Pri registraciji se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge 37 za polje 18 enotne upravne listine. Pri pomorskem prevozu in prevozu po celinskih plovnih poteh je treba prijaviti identifikacijsko številko ladje IMO ali edinstveno evropsko identifikacijsko številko plovila (ENI). Pri zračnem prometu ni treba navesti nobene informacije.
Za državo se uporabljajo šifre iz Priloge 38 za polje 21 enotne upravne listine, kadar ta informacija še ni vključena v podatke za registracijo.
Železniški prevoz : Navede se številka vagona.
Identifikacija prevoznega sredstva ob prehodu meje
Zahtevek za preusmeritev: ta informacija je v obliki identifikacijske številke ladje IMO, oznake ENI ali številke leta IATA za pomorski prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh ali zračni promet.
Za zračni promet se v primerih, v katerih upravljavec zrakoplova prevaža blago v skladu z dogovorom o poletih pod skupno oznako s partnerji, uporabijo številke leta pod skupno oznako partnerjev.
Referenčna številka prevoza ( 191 )
Identifikacija poti prevoznega sredstva, na primer številka prevoza, številka leta, številka poti, če je to primerno.
Za zračni promet se v primerih, v katerih upravljavec zrakoplova prevaža blago v skladu z dogovorom o poletih pod skupno oznako s partnerji, uporabijo številke leta pod skupno oznako partnerjev.
Železniški prevoz : Navede se številka vlaka. Ta podatek se navede v primeru večmodalnega prevoza, če je primerno.
Šifra prvega mesta prihoda
Identifikacija prvega mesta prihoda na carinsko območje. Pri pomorskem prevozu je to pristanišče, pri zračnem prevozu letališče, pri kopenskem prehodu pa mejna točka.
Šifra mora imeti naslednji vzorec: UN/LOCODE (an..5) + nacionalna šifra (an..6).
Cestni in železniški prevoz : Šifra temelji na vzorcu za carinske urade iz priloge 38.
Zahtevek za preusmeritev: navesti je treba šifro prijavljenega carinskega urada prvega vstopa.
Šifra dejanskega prvega mesta prihoda
Zahtevek za preusmeritev: navesti je treba šifro dejanskega carinskega urada prvega vstopa.
Šifra države prijavljenega prvega urada vstopa
Zahtevek za preusmeritev: uporabljajo se šifre iz Priloge 38 za polje 2 enotne upravne listine.
Datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinsko območje
Za datum in uro/načrtovana datum in uro prihoda prevoznega sredstva na prvo letališče (pri zračnem prevozu), prvo mejno točko (kopno) in v prvo pristanišče (morje) se uporablja 12-mestna šifra (DDLLMMDDUUMM). Navede se lokalni čas prvega mesta prihoda.
Zahtevek za preusmeritev: ta informacija se omeji na datum; uporabi se 8-mestna oznaka (CCYYMMDD).
Šifre držav, preko katerih poteka prevoz
Identifikacija držav, preko katerih poteka prevoz blaga od začetne države odpreme do končne namembne države, v kronološkem vrstnem redu. Vključita se tudi začetna država odpreme in končna namembna država. Uporabljajo se šifre iz priloge 38 za polje 2 enotne upravne listine. Podatki se vpišejo v znanem obsegu.
Izstopne skupne deklaracije za hitre pošiljke – poštne pošiljke: navede se samo končna namembna država blaga.
Vstopne skupne deklaracije za hitre pošiljke – poštne pošiljke: navede se samo prvotna država odpreme blaga.
Šifra valute
Šifra iz priloge 38 za polje 22 enotne upravne listine za valuto, v kateri je sestavljen račun.
Ta podatek se uporablja skupaj z „vrednostjo postavke“, če je potreben za izračun uvoznih dajatev.
Države članice lahko to zahtevo opustijo pri poenostavljenih deklaracijah in pri postopkih hišnega carinjenja pri uvozu, če pogoji, predpisani v dovoljenjih v zvezi s temi postopki, dopuščajo odložitev zbiranja teh podatkov v dopolnilni deklaraciji.
[Sklic: polji 22 in 44 enotne upravne listine]
Vrsta prevoza na meji
Vstopna skupna deklaracija: vrsta prevoza, ki ustreza aktivnemu prevoznemu sredstvu, v katerem bo blago po pričakovanju vstopilo na carinsko območje Skupnosti. V primeru kombiniranega prevoza se uporabljajo pravila iz pojasnjevalne opombe za polje 21 iz Priloge 37.
Kadar se zračni tovor prevaža z drugimi vrstami prevoza, kot je zračni prevoz, se prijavi druga vrsta prevoza.
Treba je uporabiti šifre 1, 2, 3, 4, 7, 8 ali 9 iz Priloge 38 za polje 25 enotne upravne listine.
[Sklic: polje 25 enotne upravne listine]
Carinski urad izstopa
Šifra iz priloge 38 za polje 29 enotne upravne listine za nameravani izstopni carinski urad.
Izstopne skupne deklaracije za hitre pošiljke – poštne pošiljke: tega podatka ni treba navesti, kadar ga je mogoče samodejno in nedvoumno ugotoviti iz drugih podatkov, ki jih predloži gospodarski subjekt.
Carinski urad za dopolnilno deklaracijo
Nepopolne izvozne deklaracije : Ta podatek se uporablja samo v primerih iz člena 281(3).
Blago se nahaja v/na (191)
Natančna lokacija, kjer se blago lahko pregleda.
[Sklic: polje 30 enotne upravne listine]
Kraj natovarjanja ( 192 )
Ime pristanišča, letališča, tovornega terminala, železniške postaje ali drugega mesta, kjer se blago natovori na prevozna sredstva, ki se uporabljajo za njegov prevoz, vključno z državo, kjer se nahaja.
Vstopne skupne deklaracije za hitre pošiljke – poštne pošiljke : tega podatka ni treba navesti, kadar ga je mogoče samodejno in nedvoumno ugotoviti iz drugih podatkov, ki jih predloži gospodarski subjekt.
Cestni in železniški prevoz : To je lahko kraj prevzema blaga po transportni pogodbi ali carinski urad odhoda TIR.
Kraj raztovarjanja (192)
Ime pristanišča, letališča, tovornega terminala, železniške postaje ali drugega mesta, kjer se blago raztovori s prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za njegov prevoz, vključno z državo, kjer se nahaja.
Cestni in železniški prevoz : Če šifra ni na voljo, se navede ime kraja, kolikor je mogoče natančno.
Opomba: Ta podatek daje uporabne informacije za vodenje postopka.
Opis blaga
Skupne deklaracije : Preprost opis, ki je dovolj natančen, da lahko carinske službe prepoznajo blago. Splošni izrazi (t.j. „konsolidiran“, „splošni tovor“ ali „deli“) niso sprejemljivi. Komisija bo objavila seznam takih splošnih izrazov. Teh podatkov ni treba navesti, če je navedena tarifna oznaka.
Poenostavljeni postopki : Opis za tarifne namene.
[Sklic: polje 31 enotne upravne listine]
Vrsta tovorkov (šifra)
Šifra, ki določa vrsto tovorka, kot določa priloga 38 za polje 31 enotne upravne listine (priloga VI k Priporočilu 21 UN/ECE).
Število tovorkov
Število posameznih tovorkov, pakiranih tako, da jih ni mogoče razdeliti, ne da bi se najprej razpakirali, ali število kosov, če niso pakirani. Ta podatek se ne navaja, če je blago v razsutem stanju.
[Sklic: polje 31 enotne upravne listine]
Odpremne oznake
Prost opis oznak in številk na prevoznih enotah ali tovorkih.
Ta podatek se navaja le za pakirano blago, če je to primerno. Če je blago v zabojnikih, lahko oznaka zabojnika nadomesti odpremne oznake, ki jih gospodarski subjekt lahko vseeno predloži, če so na voljo. Odpremne oznake lahko nadomestijo enotna referenčna oznaka pošiljke (UCR) ali reference v prevozni listini, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo vseh tovorkov v pošiljki.
Opomba: Ta podatek pomaga identificirati pošiljke.
[Sklic: polje 31 enotne upravne listine]
Identifikacijska oznaka prevozne opreme, zabojnika
Oznake (črke in/ali številke), na podlagi katerih se zabojnik lahko prepozna.
[Sklic: polje 31 enotne upravne listine]
Številka blagovne postavke ( 193 )
Zaporedna številka postavke glede na skupno število postavk v deklaraciji, skupni deklaraciji ali zahtevku za preusmeritev.
Zahtevek za preusmeritev: kadar je navedena MRN in zahtevek za preusmeritev ne zadeva vseh blagovnih postavk vstopne skupne deklaracije, vložnik zahtevka za preusmeritev navede zadevne blagovne postavke, ki se nanašajo na blago v prvotni vstopni skupni deklaraciji.
Uporablja se le, če gre za več kot eno blagovno postavko.
Opomba: Ta podatek, ki ga samodejno ustvarijo računalniški sistemi, pomaga prepoznati zadevno blagovno postavko v deklaraciji.
[Sklic: polje 32 enotne upravne listine]
Tarifna oznaka
Tarifna oznaka, ki ustreza zadevni postavki;
Vstopne skupne deklaracije : Prva štiri mesta oznake KN; tega podatka ni treba navesti, če je dan opis blaga.
Poenostavljeni uvozni postopki : 10-mestna oznaka TARIC. Gospodarski subjekti lahko ta podatek, če je primerno, nadomestijo z dodatnimi oznakami TARIC. Države članice lahko to zahtevo opustijo pri poenostavljenih deklaracijah in pri postopkih hišnega carinjenja pri uvozu, če pogoji, predpisani v dovoljenjih v zvezi s temi postopki, dopuščajo odložitev zbiranja teh podatkov v dopolnilni deklaraciji.
Izstopne skupne deklaracije : Prva štiri mesta oznake KN; tega podatka ni treba navesti, če je dan opis blaga.
▼M40 —————
Poenostavljeni izvozni postopki : 8-mestna oznaka KN. Gospodarski subjekti lahko ta podatek, če je primerno, dopolnijo z dodatnimi oznakami TARIC. Države članice lahko to zahtevo opustijo pri poenostavljenih deklaracijah in pri postopkih hišnega carinjenja pri izvozu, če pogoji, predpisani v dovoljenjih v zvezi s temi postopki, dopuščajo odložitev zbiranja teh podatkov v dopolnilni deklaraciji.
[Sklic: polje 33 enotne upravne listine]
Bruto masa (v kg)
Masa blaga, zajetega v deklaraciji, vključno z embalažo, vendar brez prevozne opreme.
Če je mogoče, lahko gospodarski subjekt maso vnese pod posameznimi postavkami blaga.
Poenostavljeni uvozni postopki : Ta podatek se navede le, če je to potrebno za izračun uvoznih dajatev.
Države članice lahko to zahtevo opustijo pri poenostavljenih deklaracijah in pri postopkih hišnega carinjenja pri uvozu, če pogoji, predpisani v dovoljenjih v zvezi s temi postopki, dopuščajo odložitev zbiranja teh podatkov v dopolnilni deklaraciji.
[Sklic: polje 35 enotne upravne listine]
Postopek
Šifra postopka iz priloge 38 za prvo in drugo podpolje polja 37 enotne upravne listine.
Države članice lahko opustijo obveznost za predložitev šifre iz priloge 38 za drugo podpolje polja 37 enotne upravne listine pri poenostavljenih deklaracijah in postopkih hišnega carinjenja pri uvozu in izvozu, če pogoji, predpisani v dovoljenjih v zvezi s temi postopki, dopuščajo odložitev zbiranja teh podatkov v dopolnilni deklaraciji.
Neto masa (v kg)
Masa blaga brez embalaže.
Države članice lahko to zahtevo opustijo pri poenostavljenih deklaracijah in pri postopkih hišnega carinjenja pri uvozu in izvozu, če pogoji, predpisani v dovoljenjih v zvezi s temi postopki, dopuščajo odložitev zbiranja teh podatkov v dopolnilni deklaraciji.
[Sklic: polje 38 enotne upravne listine]
Vrednost postavke
Cena blaga za zadevno postavko deklaracije. Ta podatek se uporablja skupaj s „šifro valute“, če je to potrebno za izračun uvoznih dajatev.
Države članice lahko to zahtevo opustijo pri poenostavljenih deklaracijah in pri postopkih hišnega carinjenja pri uvozu, če pogoji, predpisani v dovoljenjih v zvezi s temi postopki, dopuščajo odložitev zbiranja teh podatkov v dopolnilni deklaraciji.
[Sklic: polje 42 enotne upravne listine]
Opravilna številka za poenostavljene postopke
Številka vpisa v evidence za postopke, navedene v členih 266 in 285a. Države članice lahko to zahtevo opustijo, če se uporabljajo drugi zadovoljivi sistemi za sledenje pošiljkam.
Dodatne informacije
Če se uporablja člen 2(1) Uredbe (ES) št. 1147/2002 ( 194 ) (blago, ki se uvaža s potrdilom o plovnosti), se vnese šifra 10100.
[Sklic: polje 44 enotne upravne listine]
Številka dovoljenja
Številka dovoljenja za poenostavljene postopke. Države članice lahko to zahtevo opustijo, če je gotovo, da lahko njihovi računalniški sistemi ta podatek nedvoumno pridobijo iz drugih podatkov v deklaraciji, kot je identifikacija gospodarskega subjekta.
Šifra ZN za nevarne snovi
Označba Združenih narodov za nevarne snovi (UNDG) je enotna serijska številka (n4), ki jo Združeni narodi dodelijo snovem in izdelkom, vključenim na seznam nevarnih snovi, ki se najpogosteje prevažajo.
Ta podatek se navede le, če je pomemben.
Številka carinske oznake ( 195 )
Identifikacijske številke carinskih oznak na prevozni opremi, če je primerno.
Šifra načina plačila prevoznih stroškov
Uporabljajo se naslednje šifre:
|
A |
Gotovinsko plačilo |
|
B |
Plačilo s kreditno kartico |
|
C |
Plačilo s čekom |
|
D |
Drugo (npr. neposredna bremenitev transakcijskega računa) |
|
H |
Elektronsko nakazilo |
|
Y |
Odprt račun pri prevozniku |
|
Z |
Se ne plačujejo vnaprej |
Ta podatek se navede le, če je na voljo.
Datum deklaracije ( 196 )
Datum izdaje zadevnih deklaracij, in če je ustrezno, podpisa ali druge oblike overovitve.
Pri postopkih hišnega carinjenja v skladu s členi 266 in 285a je to datum vpisa v evidence.
[Sklic: polje 54 enotne upravne listine]
Podpis/overovitev (196)
[Sklic: polje 54 enotne upravne listine]
Kazalnik posebnih okoliščin
Šifra, ki kaže posebne okoliščine, na katere se sklicuje zadevni gospodarski subjekt.
|
A |
Poštne in hitre pošiljke |
|
B |
Oskrbe ladij in letal |
|
C |
Cestni prevoz |
|
D |
Železniški prevoz |
|
E |
Pooblaščeni gospodarski subjekti |
Ta podatek je treba navesti le, če se oseba, ki je vložila skupno deklaracijo, sklicuje na posebne okoliščine, ki niso navedene v tabeli 1.
Tega podatka ni treba vnesti, če ga je mogoče samodejno in nedvoumno pridobiti iz drugih podatkov, ki jih predloži gospodarski subjekt.
Šifre naslednjih carinskih uradov vstopa
Opredelitev naslednjih carinskih uradov vstopa na carinsko območje Skupnosti.
To šifro je treba navesti, če je šifra vrste prevoza na meji 1, 4 ali 8.
Šifra mora imeti vzorec iz Priloge 38 za polje 29 enotne upravne listine za vstopni carinski urad.
PRILOGA 31 ( 197 )
VZOREC ENOTNE UPRAVNE LISTINE
(set osmih listov)
PRILOGA 32 ( 198 )
VZOREC ENOTNE UPRAVNE LISTINE ZA TISKANJE Z RAČUNALNIŠKIMI SISTEMI CARINJENJA NA DVA ZAPOREDNA ŠTIRILISTNA SETA
PRILOGA 33 ( 199 )
VZOREC DOPOLNILNIH OBRAZCEV ENOTNE UPRAVNE LISTINE
(set osmih listov)
PRILOGA 34 ( 200 )
VZOREC DOPOLNILNIH OBRAZCEV ENOTNE UPRAVNE LISTINE ZA TISKANJE Z RAČUNALNIŠKIMI SISTEMI CARINJENJA NA DVA ZAPOREDNA ŠTIRILISTNA SETA
PRILOGA 35
IZVODI, V KATERIH MORAJO BITI VSEBOVANI PODATKI IZ OBRAZCEV V PRILOGAH 31 IN 33 V SAMOKOPIRNI OBLIKI
(Zaporedni izvod 1)
|
Št. polja |
Izvodi |
Št. polja |
Izvodi |
|
I. POLJA ZA UPORABNIKE |
|||
|
1 |
1 do 8 |
27 |
1 do 5 (1) |
|
razen srednjega podpolja: |
28 |
1 do 3 |
|
|
1 do 3 |
29 |
1 do 3 |
|
|
2 |
1 do 5 (1) |
30 |
1 do 3 |
|
3 |
1 do 8 |
31 |
1 do 8 |
|
4 |
1 do 8 |
32 |
1 do 8 |
|
5 |
1 do 8 |
33 |
prvo podpolje na levi: |
|
6 |
1 do 8 |
1 do 8 |
|
|
7 |
1 do 3 |
preostalo: 1 do 3 |
|
|
8 |
1 do 5 (1) |
34a |
1 do 3 |
|
9 |
1 do 3 |
34b |
1 do 3 |
|
10 |
1 do 3 |
35 |
1 do 8 |
|
11 |
1 do 3 |
36 |
— |
|
12 |
— |
37 |
1 do 3 |
|
13 |
1 do 3 |
38 |
1 do 8 |
|
14 |
1 do 4 |
39 40 |
1 do 3 1 do 5 (1) |
|
15 |
1 do 8 |
41 |
1 do 3 |
|
15a |
1 do 3 |
42 |
— |
|
15b |
1 do 3 |
43 |
— |
|
16 |
1, 2, 3, 6, 7 in 8 |
44 |
1 do 5 (1) |
|
17 |
1 do 8 |
45 |
— |
|
17a |
1 do 3 |
46 |
1 do 3 |
|
17b |
1 do 3 |
47 |
1 do 3 |
|
18 |
1 do 5 (1) |
48 |
1 do 3 |
|
19 |
1 do 5 (1) |
49 |
1 do 3 |
|
20 |
1 do 3 |
50 |
1 do 8 |
|
21 |
1 do 5 (1) |
51 |
1 do 8 |
|
22 |
1 do 3 |
52 |
1 do 8 |
|
23 |
1 do 3 |
53 |
1 do 8 |
|
24 |
1 do 3 |
54 |
1 do 4 |
|
25 |
1 do 5 (1) |
55 |
— |
|
26 |
1 do 3 |
56 |
— |
|
II. UPRAVNA POLJA |
|||
|
A |
1 do 4 (2) |
C |
1 do 8 (2) |
|
B |
1 do 3 |
D |
1 do 4 |
|
(1) V nobenih okoliščinah ni mogoče zahtevati, naj uporabniki izpolnijo ta polja na izvodu št. 5 zaradi tranzita. (2) Odpremna država članica lahko izbere, ali se ti podatki navajajo na navedenih izvodih. |
|||
PRILOGA 36
IZVODI, V KATERIH MORAJO BITI VSEBOVANI PODATKI IZ OBRAZCEV V PRILOGAH 32 IN 34 V SAMOKOPIRNI OBLIKI
(Zaporedni izvod 1/6)
|
Št. polja |
Izvodi |
Št. polja |
Izvodi |
|
I. POLJA ZA UPORABNIKE |
|||
|
1 |
1 do 4 |
27 |
1 do 4 |
|
razen srednjega podpolja: |
28 |
1 do 3 |
|
|
1 do 3 |
|||
|
2 |
1 do 4 |
29 |
1 do 3 |
|
3 |
1 do 4 |
30 |
1 do 3 |
|
4 |
1 do 4 |
31 |
1 do 4 |
|
5 |
1 do 4 |
32 |
1 do 4 |
|
6 |
1 do 4 |
33 |
prvo podpolje na levi: 1 do 4 |
|
7 |
1 do 3 |
preostalo: 1 do 3 |
|
|
8 |
1 do 4 |
34a |
1 do 3 |
|
9 |
1 do 3 |
34b |
1 do 3 |
|
10 |
1 do 3 |
35 |
1 do 4 |
|
11 |
1 do 3 |
36 |
1 do 3 |
|
12 |
1 do 3 |
37 |
1 do 3 |
|
13 |
1 do 3 |
38 |
1 do 4 |
|
14 |
1 do 4 |
39 |
1 do 3 |
|
15 |
1 do 4 |
40 |
1 do 4 |
|
15a |
1 do 3 |
41 42 |
1 do 3 1 do 3 |
|
15b |
1 do 3 |
43 |
1 do 3 |
|
16 |
1 do 3 |
44 |
1 do 4 |
|
17 |
1 do 4 |
45 |
1 do 3 |
|
17a |
1 do 3 |
46 |
1 do 3 |
|
17b |
1 do 3 |
47 |
1 do 3 |
|
18 |
1 do 4 |
48 |
1 do 3 |
|
19 |
1 do 4 |
49 |
1 do 3 |
|
20 |
1 do 3 |
50 |
1 do 4 |
|
21 |
1 do 4 |
51 |
1 do 4 |
|
22 |
1 do 3 |
52 |
1 do 4 |
|
23 |
1 do 3 |
53 |
1 do 4 |
|
24 |
1 do 3 |
54 |
1 do 4 |
|
25 |
1 do 4 |
55 |
— |
|
26 |
1 do 3 |
56 |
— |
|
II. UPRAVNA POLJA |
|||
|
A |
1 do 4 (1) |
C |
1 do 4 |
|
B |
1 do 3 |
D/J |
1 do 4 |
|
(1) Odpremna država članica lahko izbere, ali se ti podatki navajajo na navedenih izvodih. |
|||
PRILOGA 37
POJASNILA O ENOTNI UPRAVNI LISTINI ( 201 )
NASLOV I SPLOŠNE PRIPOMBE
A. SPLOŠNI OPIS
Obrazci in dopolnilni obrazci se uporabijo:
(a) če se zakonodaja Skupnosti sklicuje na deklaracijo za dajanje blaga v carinski postopek ali ponovni izvoz;
(b) če v prehodnem obdobju, ki ga določa Akt o pristopu k Skupnosti, pri trgovanju med Skupnostjo v sestavi pred pristopom in novimi državami članicami ter pri trgovanju med slednjimi za blago, za katero carinske dajatve in dajatve z enakim učinkom še niso bile povsem odpravljene, ali za blago, ki je predmet drugih ukrepov iz Akta o pristopu;
(c) kadar pravila Skupnosti izrecno določajo njihovo uporabo, zlasti v okviru skupnostnega tranzitnega postopka za tranzitno deklaracijo za potnike ter za pomožni postopek.
V ta namen uporabljene obrazce in dopolnilne obrazce sestavljajo posamezni listi osemlistnega kompleta, ki jih je treba izpolniti pri opravljanju formalnosti glede enega ali več carinskih postopkov:
— izvod 1 zadržijo organi države članice, v kateri se opravijo izvozne (odpremne) formalnosti ali formalnosti skupnostnega tranzita,
— izvod 2 uporablja izvozna država članica za statistične namene. Ta izvod lahko za statistične namene uporabi tudi država članica odpreme v primerih trgovanja med deli carinskega območja Skupnosti z različnimi fiskalnimi režimi,
— izvod 3 se vrne izvozniku z žigom carinskega organa,
— izvod 4 zadrži namembni urad ob zaključku skupnostne tranzitne operacije ali kot dokazilo skupnostnega statusa blaga,
— izvod 5 je izvod za postopek skupnostnega tranzita, ki se vrne,
— izvod 6 zadržijo organi države članice, v kateri se opravijo uvozne formalnosti,
— izvod 7 uporablja uvozna država članica za statistične namene. Ta izvod lahko za statistične namene uporabi tudi uvozna država članica v primerih trgovanja med deli carinskega območja Skupnosti z različnimi fiskalnimi režimi,
— izvod 8 se vrne prejemniku.
Možne so različne kombinacije, na primer:
— izvoz, pasivno oplemenitenje ali ponovni izvoz: izvodi 1, 2 in 3,
— skupnostni tranzit: izvodi 1, 4 in 5,
— carinski postopki ob uvozu: izvodi 6, 7 in 8.
Poleg tega obstajajo okoliščine, ko je treba skupnostni status blaga dokazati v kraju namembnosti. V takih primerih je treba izvod 4 uporabiti kot dokument T2L.
Podjetja lahko, če želijo, uporabijo lastne tiskane podsete z ustreznimi izvodi, če ti ustrezajo uradnemu vzorcu.
Vsak podset mora biti oblikovan tako, da v polja, ki morajo vsebovati enake podatke v dveh vključenih državah članicah, te podatke izvoznik ali glavni zavezanec lahko neposredno vpiše na izvod 1 in bodo zaradi kemične obdelave papirja vidni na vseh izvodih. Če se iz kakršnega koli razloga (zlasti če se vsebina podatkov razlikuje glede na stopnjo zadevnega postopka) podatki ne smejo prenašati iz ene države članice v drugo, je treba z desenzibilizacijo samokopirnega papirja omejiti razmnoževanje na zadevne izvode.
Kadar se uporablja računalniški sistem obdelave deklaracij, se lahko uporabi podset, v katerem ima vsak izvod dvojno funkcijo: 1/6, 2/7, 3/8, 4/5.
V tem primeru je treba na uporabljenih izvodih v vsakem podsetu prečrtati številko v okvirčku za izvod, ki se ne uporablja.
Vsak tako opredeljen podset mora biti izdelan tako, da se podatki, ki morajo biti vidni na vsakem izvodu, kopirajo s kemičnim premazom na papirju.
Če so po členu 205(3) te uredbe deklaracije za dajanje blaga v carinski postopek, deklaracije za ponovni izvoz ali dokazila o skupnostnem statusu blaga, ki se ne pošilja v okviru postopka notranjega skupnostnega tranzita, spisana na navadnem papirju z uradnimi ali zasebnimi sistemi obdelave podatkov, mora format navedenih deklaracij ali dokumentov izpolnjevati pogoje iz tega pravilnika ali te uredbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na hrbtno stran obrazca (za obrazce, uporabljene v skupnostnem tranzitnem postopku), razen:
— barve, uporabljene za tiskanje,
— uporabe poševnega tiska,
— tiskanja ozadja za polja skupnostnega tranzita.
Če se tranzitna deklaracija izdela z računalniškim sistemom v uradu odhoda, mora en izvod deklaracije zadržati ta urad.
B. ZAHTEVANI PODATKI
Obrazci vsebujejo mnogo polj, vendar se uporabijo le nekatera, odvisno od zadevnega carinskega postopka.
Brez vpliva na uporabo poenostavljenih postopkov so v spodnji tabeli navedena polja, ki se lahko izpolnijo za vsak postopek. Posebne določbe za vsako polje posebej, kakor so navedene v naslovu II, veljajo ne glede na status polj, kakor kaže tabela.
Upoštevati je treba, da spodaj navedeni status ne vpliva na dejstvo, da se nekateri podatki zahtevajo le, če okoliščine to upravičujejo. Dodatne postavke v polju 41 (status „A“) se navedejo le, če to zahteva sistem TARIC.
|
Številke polj |
A |
B |
C |
D |
E |
F |
G |
H |
I |
J |
K |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
1(1) |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1(2) |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1(3) |
A |
A |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
2 |
B [1] |
A |
B |
B |
B |
B |
A |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
2 (Nr.) |
A |
A |
A |
A |
A |
B |
A |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
3 |
A [2][3] |
A [2][3] |
A [2][3] |
A [2][3] |
A [2][3] |
A [2][3] |
A [2][3] |
A [2][3] |
A [2][3] |
A [2][3] |
A [2][3] |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
4 |
B |
B |
B |
A [4] |
A |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
5 |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
6 |
B |
B |
B |
B |
B [4] |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
7 |
C |
C |
C |
C |
C |
A [5] |
C |
C |
C |
C |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
8 |
B |
B |
B |
B |
B |
A [6] |
B |
B |
B |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
8 (št.) |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
A |
A |
A |
A |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
12 |
B |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
14 |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
14 (št.) |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
15 |
A [2] |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
15a |
B |
B |
B |
B |
B |
A [5] |
A |
A |
B |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
17 |
A [2] |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
17a |
A |
A |
A |
B |
A |
A [5] |
B |
B |
B |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
17b |
B |
B |
B |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
18 (Registracija) |
B [1][7] |
B [7] |
B [7] |
A [7] ►M26 [24] ◄ |
B [7] |
B [7] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
18 (Država) |
A [8] ►M26 [24] ◄ |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
19 |
A [9] |
A [9] |
A [9] |
A [9] |
A [9] |
B [4] |
A [9] |
A [9] |
A [9] |
A [9] |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
20 |
B [10] |
B [10] |
B [10] |
B [10] |
B [10] |
B [10] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
21 (Registracija) |
A [1] |
B [8] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
21 (Država) |
A [8] |
A [8] |
A [8] |
A [8] |
A [8] |
A [8] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
22 (Valuta) |
B |
B |
B |
A |
A |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
22 (Znesek) |
B |
B |
B |
C |
C |
C |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
23 |
Β [H] |
B [H] |
B [H] |
B [H] |
B [H] |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
24 |
B |
B |
B |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
25 |
A |
B |
A |
B |
A |
B |
A |
A |
B |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
26 |
A [12] |
B 12] |
A [12] |
B [12] |
A [12] |
B [12] |
A [13] |
A [13] |
B [13] |
B [13] |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
27 |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
29 |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
30 |
B |
B[l] |
B |
B |
B |
B [14] |
B |
B |
B |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
31 |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
32 |
A [3] |
A [3] |
A [3] |
A [3] |
A [3] |
A [3] |
A [3] |
A [3] |
A [3] |
A [3] |
A [3] |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
33(1) |
A |
A |
A |
A [15] |
A |
A[16] |
A[17] |
A |
A |
B |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
33(2) |
A |
A |
B |
A |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
33(3) |
A |
A |
A |
A |
B |
A |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
33(4) |
A |
A |
A |
A |
B |
A |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
33(5) |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
34a |
C [1] |
A |
C |
C |
C |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
34b |
B |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
35 |
B |
A |
B |
A |
B |
A |
A |
B |
B |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
36 |
A |
A [17] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
37(1) |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
37(2) |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
38 |
A |
A |
A |
A |
A |
A [17] |
A[17] |
A [18] |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
39 |
B [19] |
B |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
40 |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
41 |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
42 |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
43 |
B |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
44 |
A |
A |
A |
A |
A |
A [4] |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
45 |
B |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
46 |
A |
B |
A |
B |
A |
A |
A |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
47 (Vrsta) |
BC [20] |
BC [20] |
BC [20] |
A [18][21][22] |
A [18] [21][22] |
A [18] [21] [22] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
47 (Osnova) |
B |
B |
B |
B |
A [18][21][22] |
A [18][21][22] |
B |
A [18] [21] [22] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
47 (Stopnja) |
BC [20] |
BC [20] |
BC [20] |
BC [18][20][22] |
BC [20] |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
47 (Znesek) |
BC [20] |
BC [20] |
BC [20] |
BC [18][20][22] |
BC [20] |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
47 (Skupaj) |
BC [20] |
BC [20] |
BC [20] |
BC [18][20][22] |
BC [20] |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
47 (NP) |
B |
B |
B |
B [18][22] |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
48 |
B |
B |
B |
B |
B |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
49 |
B [23] |
A |
B [23] |
A |
B [23] |
B [23] |
B [23] |
A |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
50 |
C |
C |
C |
A |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
51 |
A [4] |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
52 |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
53 |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
54 |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
55 |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
56 |
A |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Legenda
Simboli v poljih A: Obvezno: podatki, ki jih zahteva vsaka država članica. B: Neobvezno za države članice: podatki, ki se jim država članica lahko odreče. C: Neobvezno za gospodarske subjekte: podatki, ki jih gospodarski subjekti lahko vpišejo, vendar jih države članice od njih ne morejo zahtevati. Opombe [1] To polje je obvezno za kmetijske izdelke z izvoznimi nadomestili. [2] Ta navedba se lahko zahteva le za postopke, ki niso računalniško podprti. [3] Če deklaracija zajema le eno postavko blaga, države članice lahko odločijo, da se polje pusti prazno in se v polje 5 vpiše številka „1“. [4] To polje se obvezno izpolni pri uporabi NCTS, kakor določa Priloga 37a. [5] Ta navedba se lahko zahteva le za računalniško podprte postopke. [6] To polje je neobvezno za države članice, če prejemnik nima sedeža v Skupnosti ali v državi članici Efte. [7] Ne uporablja se za pošiljke v poštnem prometu ali po transportnih napeljavah. [8] Ne uporablja se za pošiljke v poštnem prometu ali po transportnih napeljavah ali železnicah. [9] Ta navedba se lahko zahteva le za postopke, ki niso računalniško podprti. Pri računalniško podprtih postopkih državam članicam ni treba pridobiti tega podatka, če ga lahko izpeljejo iz drugih podatkov na deklaraciji in ga v skladu s predpisi o vodenju zunanjetrgovinske statistike pošljejo Komisiji. [10] Država članica lahko izpolnitev tretjega podpolja zahteva le, kadar carinska uprava obračuna carinsko vrednost v imenu gospodarskega subjekta. [11] Država članica lahko ta podatek zahteva le v tistih primerih, pri katerih ne veljajo pravila o mesečnem določanju valutnih tečajev iz poglavja 6 naslova V. [12] Polje se ne sme izpolniti, če se izvozne formalnosti opravijo na točki izstopa iz Skupnosti. [13] Polje se ne sme izpolniti, če se izvozne formalnosti opravijo na vstopni točki v Skupnost. [14] To polje se lahko uporabi pri uporabi NCTS, kakor določa Priloga 37a. [15] Obvezno v primeru ponovnega izvoza po postopku skladiščenja v carinskem skladišču tipa D. [16] To podpolje je treba izpolniti, če: — tranzitno deklaracijo izdela ista oseba in ob istem času, kakor ali potem ko je izdelala carinsko deklaracijo, ki vsebuje tarifno oznako, ali — tranzitna deklaracija zajema blago s seznama v Prilogi 44c, ali — tako določa zakonodaja Skupnosti. [17] Izpolni se le, če tako zahteva zakonodaja Skupnosti. [18] Ta podatek se ne zahteva za blago, upravičeno do oprostitve carinskih dajatev, razen če ga carinski organi štejejo za potrebnega za izvajanje določb o sprostitvi zadevnega blaga v prosti promet. [19] Države članice lahko odstopijo od te obveznosti, če jim njihovi sistemi omogočajo avtomatično in nedvoumno izpeljavo tega podatka iz drugih navedb v deklaraciji. [20] Ta podatek se ne vpiše, če carinske uprave obračunajo dajatve v imenu gospodarskih subjektov na podlagi drugih podatkov v deklaraciji. Drugače je ta navedba neobvezna za države članice. [21] Ta podatek se ne vpiše, če carinske uprave obračunajo dajatve v imenu gospodarskih subjektov na podlagi drugih podatkov v deklaraciji. [22] Če deklaracijo spremlja dokument, naveden v členu 178(1), države članice lahko odstopijo od izpolnitve tega polja. [23] To polje se izpolni, če se deklaracija o dajanju blaga v carinski postopek uporabi za zaključek postopka carinskega skladiščenja. [24] Kadar se za prevoz blaga uporabijo zabojniki, ki se jih prevaža s cestnimi vozili, lahko carinski organi glavnemu zavezancu dovolijo, da pusti to polje prazno, kadar bi logistični model ob odhodu lahko povzročil, da registracija in država prevoznega sredstva ne bi bili znani ob sestavi tranzitne deklaracije, in kadar ti organi lahko zagotovijo, da bodo zahtevani podatki v zvezi s prevoznimi sredstvi naknadno vpisani v polje št. 55. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
C. NAVODILA ZA UPORABO OBRAZCA
V vseh primerih, ko uporabljeni set vsebuje en izvod ali več, ki se lahko uporabijo v drugi državi članici kakor v tisti, v kateri je bil prvotno izpolnjen, je obrazce treba izpolniti s pisalnim strojem ali po drugem mehanografskem ali podobnem postopku. Za lažje izpolnjevanje obrazcev se obrazec vstavi v pisalni stroj tako, da se prva črka v polju 2 vpiše v malo polje v levem zgornjem kotu tega polja.
Če so vsi izvodi podseta namenjeni za uporabo v isti državi članici, so lahko izpolnjeni v čitljivem rokopisu, s črnilom in v velikih tiskanih črkah, pod pogojem, da je to dovoljeno v državi članici. Enako velja za podatke, navedene na izvodih, ki se uporabijo za postopek skupnostnega tranzitnega postopka.
Obrazec ne sme vsebovati nobenih izbrisov ali pisanja prek besedila. Morebitni popravki morajo biti izdelani tako, da se napačne navedbe prečrtajo in dodajo pravilne. Ob vsakem takem popravku je treba vpisati začetnice osebe, ki je spremembo opravila, in zaznamek pristojnih organov. Ta lahko zahteva predložitev nove deklaracije, če je potrebno.
Poleg zgoraj navedenih načinov se obrazci lahko izpolnijo tudi samokopirno. Tako jih je mogoče izpolniti tudi pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve glede vzorcev obrazcev, papirja, velikosti obrazcev, uporabljenega jezika, berljivosti, prepovedi brisanja ter popravljanja in sprememb.
Gospodarski subjekti izpolnjujejo le ustrezna številčna polja. Druga polja, označena z velikimi tiskanimi črkami, so namenjena upravni rabi.
Brez vpliva na določbe člena 205 morajo biti izvodi, ki jih zadrži urad odpreme/izvoza ali urad odhoda opremljeni z izvirnim podpisom zadevne osebe ali oseb.
Ko se pri carinskem uradu vloži deklaracija, ki jo podpiše deklarant ali njegov zastopnik, se šteje, da udeleženec prijavlja zadevno blago za postopek, ki ga zahteva, in je, brez poseganja v morebitno uporabo kazenskih določb, v skladu z določbami, ki veljajo v pogodbenicah, odgovoren za:
— točnost podatkov v deklaraciji,
— pristnost priloženih listin,
— izpolnjevanje vseh obveznosti, povezanih z vnosom blaga v postopek.
Podpis glavnega zavezanca ali, če je to primerno, njegovega pooblaščenega zastopnika zavezuje v zvezi z vsemi podrobnimi podatki, nanašajočimi se na skupnostno tranzitno operacijo, ki je posledica izvajanja ustreznih določb glede skupnostnega tranzita, opisanih v zakoniku ter v tej uredbi in v oddelku B zgoraj.
V zvezi s skupnostnimi tranzitnimi formalnostmi in formalnostmi v kraju namembnosti je treba navesti, da je v interesu vseh udeležencev preveriti vsebino deklaracije, preden jo podpišejo in vložijo na carinskem uradu. Vsa neskladja, ki jih udeleženec odkrije med blagom, ki ga mora prijaviti, in podatki, ki so že vneseni v obrazce, mora navedeni udeleženec nemudoma sporočiti carinskemu organu. V takih primerih je treba deklaracijo izpolniti na novih obrazcih.
Polje, ki se ne uporabi, je treba pustiti popolnoma prazno, razen če ni v naslovu III drugače določeno.
NASLOV II NAVEDBE, KI SE VPIŠEJO V RAZLIČNA POLJA
A. FORMALNOSTI V ZVEZI Z IZVOZOM/ODPREMO, PONOVNIM IZVOZOM, CARINSKIM SKLADIŠČENJEM ALI PROIZVODNJO POD CARINSKIM NADZOROM IN CARINSKO KONTROLO BLAGA, ZA KATERO VELJAJO IZVOZNA NADOMESTILA, PASIVNIM OPLEMENITENJEM, SKUPNOSTNIM TRANZITOM IN/ALI DOKAZOVANJEM SKUPNOSTNEGA STATUSA BLAGA
Polje 1: Deklaracija
V prvo podpolje se vpiše šifra Skupnosti iz Priloge 38.
V drugo podpolje se vpiše ustrezna šifra za tip deklaracije iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38.
V tretje podpolje se vpiše ustrezna šifra iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38.
Polje 2: Pošiljatelj/izvoznik
Vpiše se številka EORI iz člena 1(16). Kadar pošiljatelj/izvoznik nima številke EORI, mu lahko carinska uprava dodeli ad hoc številko za zadevno deklaracijo.
Za namene te priloge je opredelitev izraza „izvoznik“ enaka opredelitvi iz carinske zakonodaje Skupnosti. V tem smislu „pošiljatelj“ pomeni podjetje, ki deluje kot izvoznik v primerih, navedenih v tretjem odstavku člena 206.
V polje se vpiše popolno ime in priimek oziroma za pravne osebe naziv in naslov zadevne osebe.
Če gre ►C3 za zbirno pošiljko, ◄ lahko države članice predpišejo, da se v to polje vpiše beseda „razno“, deklaraciji pa se priloži seznam pošiljateljev/izvoznikov.
Polje 3: Obrazci
Vpiše se številka podseta glede na skupno število uporabljenih podsetov in dopolnilnih setov. Če se uporabi en obrazec EX in dva obrazca EX/c, se na obrazec EX vpiše 1/3, na prvi obrazec EX/c se vpiše 2/3 in na drugi obrazec EX/c 3/3.
Če deklaracijo sestavljata dva seta štirih namesto enega seta osmih listov, se za določitev števila obrazcev dva seta obravnavata kot eden.
Polje 4: Nakladnice
Vpiše se število priloženih nakladnic, če so priložene, ali število seznamov z opisom blaga, ki jih je potrdil pristojni organ.
Polje 5: Postavke
Vpiše se število postavk, ki jih zadevna oseba prijavlja na vseh uporabljenih obrazcih in dopolnilnih obrazcih (ali na nakladnicah ali seznamih z opisom blaga). Število postavk mora ustrezati številu polj 31, ki se izpolnijo.
Polje 6: Število tovorkov
Vpiše se število tovorkov, ki sestavljajo zadevno pošiljko.
Polje 7: Opravilna številka
Vpis navaja trgovsko referenčno številko, ki jo zadevna oseba dodeli pošiljki. Lahko je v obliki enotne referenčne številke pošiljke (UCR) ( 202 ).
Polje 8: Prejemnik
V polje se vpiše popolno ime in naslov zadevne osebe ali oseb, ki se ji(-m) blago pošilja. ►M35 ————— ◄
Kadar se zahteva identifikacijska številka, se vpiše številka EORI iz člena 1(16). Če prejemniku ni bila dodeljena številka EORI, se vpiše številka, ki jo zahteva zakonodaja zadevne države članice.
Če gre ►C3 za zbirno pošiljko, ◄ lahko države članice predpišejo, da se v to polje vpiše beseda „razno“, deklaraciji pa se priloži seznam prejemnikov.
Polje 14: Deklarant/zastopnik
Vpiše se številka EORI iz člena 1(16). Kadar deklarant/zastopnik nima številke EORI, mu lahko carinska uprava dodeli ad hoc številko za zadevno deklaracijo.
Vpiše se popolno ime in priimek oziroma za pravne osebe naziv in naslov zadevne osebe.
Če sta deklarant in izvoznik/pošiljatelj ista oseba, se v polje vpiše „izvoznik“ ali „pošiljatelj“.
Za določitev deklaranta ali statusa zastopnika se uporabi ustrezni šifrant Skupnosti iz Priloge 38.
Polje 15: Država odpreme/izvoza
Za namene izvoznih formalnosti je „država članica dejanskega izvoza“ tista država članica, iz katere je bilo blago prvotno odpremljeno za namen izvoza, če izvoznik nima sedeža v državi članici izvoza. Država članica izvoza je enaka državi članici dejanskega izvoza, če ni vključena nobena druga država članica.
V polje 15a se vpiše ustrezna šifra Skupnosti iz Priloge 38 za državo članico izvoza/odpreme blaga. V primeru tranzita se v polje 15 vpiše država članica, v kateri je blago odpremljeno.
Polje 17: Namembna država
V polje 17a se vpiše ustrezna šifra Skupnosti iz Priloge 38 za zadevno državo, kamor se blago pošilja, kot je znano v času izvoza.
Polje 18: Registracija in država prevoznega sredstva ob odhodu
V polje se vpišejo podatki o prevoznem sredstvu, na katero je blago neposredno naloženo ob zaključku izvoznih ali tranzitnih formalnosti, ki jim sledi država prevoznega sredstva (ali vozila, ki poganja druga prevozna sredstva, če je prevoznih sredstev več) v obliki ustrezne šifre iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38. Če imata vlečno vozilo in priklopnik različni registrski številki, se registrske številke vlečnega vozila in priklopnika vpišejo skupaj s šifro države vlečnega vozila.
Odvisno od zadevnega prevoznega sredstva, se lahko vpišejo naslednji podatki:
|
Prevozno sredstvo |
Identifikacijska metoda |
|
Promet po morju ali celinskih vodnih poteh |
Ime plovila |
|
Zračni promet |
Številka in datum leta (če številke leta ni, se vpiše registrska številka letala) |
|
Cestni promet |
Registrska številka vozila |
|
Železniški promet |
Številka vagona |
Vendar pa za tranzitno operacijo, kadar se za prevoz blaga uporabijo zabojniki, ki se jih prevaža s cestnimi vozili, lahko carinski organi glavnemu zavezancu dovolijo, da pusti to polje prazno, kadar bi logistični model ob odhodu lahko povzročil, da registracija in država prevoznega sredstva ne bi bili znani ob sestavi tranzitne deklaracije, in kadar ti organi lahko zagotovijo, da bodo zahtevani podatki v zvezi s prevoznimi sredstvi naknadno vpisani v polje št. 55.
Polje 19: Zabojnik (Zbk)
V polje se vpiše ustrezna šifra iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38, glede na predvideno stanje ob prečkanju zunanjih meja Skupnosti in na podlagi podatkov, ki so na voljo ob zaključku izvoznih formalnosti.
Polje 20: Dobavni pogoji
V polje se vpiše ustrezna šifra iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38, ki navaja pogoje gospodarske pogodbe.
Polje 21: Registracija in država aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje
V polje se vpiše ustrezna šifra iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 za državo aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu zunanje meje Skupnosti, znano ob zaključku formalnosti.
Če gre za kombinirani prevoz ali če se uporabi več prevoznih sredstev, je aktivno prevozno sredstvo tisto, ki poganja celotno kombinacijo. Na primer, če je to tovornjak na morski ladji, je aktivno prevozno sredstvo ladja; če je to vlečno vozilo in priklopnik, je aktivno prevozno sredstvo vlečno vozilo.
Odvisno od zadevnega prevoznega sredstva, se lahko vpišejo naslednji podatki:
|
Prevozno sredstvo |
Identifikacijska metoda |
|
Promet po morju ali celinskih vodnih poteh |
Ime plovila |
|
Zračni promet |
Številka in datum leta (če številke leta ni, se vpiše registrska številka letala) |
|
Cestni promet |
Registrska številka vozila |
|
Železniški promet |
Številka vagona |
Polje 22: Valuta in skupni znesek računa
V prvo podpolje se vpiše šifra valute, v kateri je sestavljen račun, iz šifranta iz Priloge 38.
V drugo podpolje se vpiše znesek računa za vse deklarirano blago v valuti iz prvega podpolja.
Polje 23: Menjalni tečaj
V polje se vpiše veljavni menjalni tečaj med valuto računa in valuto zadevne države članice.
Polje 24: Vrsta posla
Z ustreznimi šiframi iz Priloge 38 se vpiše zadevna vrsta posla.
Polje 25: Vrsta prevoza na meji
Z ustreznimi šiframi iz šifranta Skupnosti za vrste prevoza iz Priloge 38 se vpiše vrsta predvidenega aktivnega prevoznega sredstva ob izstopu iz carinskega območja Skupnosti.
Polje 26: Vrsta prevoza v notranjosti
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se v polje vpiše vrsta prevoza ob odhodu.
Polje 27: Kraj natovarjanja
Vpiše se kraj ali šifra kraja, če je potrebno, znan ob zaključku formalnosti, kjer se blago naloži na aktivno prevozno sredstvo, s katerim bo prepeljano čez mejo Skupnosti.
Polje 29: Urad izstopa
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se v polje vpiše carinski urad, kjer bo blago predvidoma zapustilo carinsko območje Skupnosti.
Polje 30: Blago se nahaja v/na
Vpiše se natančna lokacija, kjer se blago lahko pregleda.
Polje 31: Tovorki in opis blaga; oznake in številke – številke zabojnikov – število in vrsta
V polje se vpišejo oznake, številke, količina in vrste tovorkov ►C3 oziroma v primeru nepakiranega blaga število takega blaga, vpisanega v deklaracijo ◄ in drugi ustrezni podatki, ki zagotavljajo prepoznavanje pošiljke. Opis blaga pomeni običajno trgovsko ime blaga. Če se izpolni tudi polje 33 (tarifna oznaka), mora biti opis blaga dovolj natančen, da zagotovi nedvoumno uvrstitev blaga. V to polje se vpišejo tudi navedbe, ki jih zahtevajo posebni predpisi. Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se vpiše ►C3 šifra vrst tovorkov. ◄
Pri uporabi zabojnikov je treba v polje vnesti tudi oznake za prepoznavanje.
Polje 32: Zaporedna številka postavke
Vpiše se zaporedna številka postavke od skupnega števila postavk blaga, deklariranega na obrazcih in dopolnilnih obrazcih, kot navajajo opombe za polje 5.
Polje 33: Tarifna oznaka
Vpiše se tarifna številka, ki ustreza zadevni postavki, kot določa Priloga 38.
Polje 34: Šifra države porekla
Podjetja, ki izpolnjujejo polje 34a, morajo uporabiti ustrezno šifro Skupnosti iz Priloge 38 za navedbo države porekla, kot določa naslov II zakonika.
V polje 34b se vpiše regija odpreme ali proizvodnje zadevnega blaga.
Polje 35: Bruto masa (v kg)
Vpiše se bruto masa blaga, opisanega v ustreznem polju 31 te postavke, izražena v kilogramih. Bruto masa je skupna masa blaga z vso embalažo, razen zabojnikov in druge prevozne opreme.
Če tranzitna deklaracija zajema več vrst blaga, se skupna bruto masa vpiše le v prvo polje 35, ostala polja pa ostanejo prazna. Države članice lahko to pravilo razširijo na vse postopke, navedene v stolpcih A do E in G tabele iz naslova I, B.
Če bruto masa, ki presega 1 kilogram, vsebuje del enote (kg), se lahko zaokroži na naslednji način:
— od 0,001 do 0,499: zaokroži se na najbližji kilogram,
— od 0,5 do 0,999: zaokroži se na naslednji kilogram.
Bruto masa, manjša od 1 kilograma, se vpiše kot 0,xyz (npr. 0,654 za paket, težak 654 gramov).
Polje 37: Postopek
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se vpiše vrsta postopka, za katerega se blago deklarira.
Polje 38: Neto masa (v kg)
Vpiše se neto masa blaga, opisanega v ustreznem polju 31, izražena v kilogramih. Neto masa je masa samega blaga brez embalaže.
Polje 40: Skupna deklaracija/predlistina
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se vpiše opravilna številka dokumentov, ki se nanašajo na postopek pred izvozom v tretjo državo/odpremo v državo članico.
Če deklaracija zadeva ponovno izvoženo blago ►C3 po zaključku postopka carinskega skladiščenja ◄ v carinskem skladišču tipa B, se vpišejo podatki o deklaraciji, po kateri se blago vnese v ta postopek.
V primeru deklaracije, po kateri se blago uvršča v skupnostni tranzitni postopek, se poda sklic na predhodne carinske destinacije ali ustrezne carinske dokumente. Če je treba v primeru tranzitnih postopkov, ki niso računalniško podprti, vnesti več kot en sklic, lahko države članice določijo, da se v to polje vpiše beseda „razno“, seznam zadevnih sklicev pa se priloži tranzitni deklaraciji.
Polje 41: Posebna merska enota
V polje se vpiše količina blaga v merski enoti le v primeru, če je posebna merska enota predpisana v kombinirani nomenklaturi.
Polje 44: ►C3 Dodatne informacije/ ◄ predložene listine/potrdila in dovoljenja
Z ustreznimi šiframi iz Priloge 38 se v polje vpišejo podatki, ki jih zahtevajo posebni veljavni predpisi, ter opravilne številke dokumentov, priloženih k deklaraciji, in zaporedne številke vseh kontrolnih izvodov T5 ali identifikacijske številke.
Podpolje „šifra D.I.“ (dodatne informacije) se ne sme uporabiti.
Če se deklaracija za ponovni izvoz ►C3 po zaključku postopka carinskega skladiščenja ◄ vloži pri carinskem uradu, ki ni isti kot nadzorni urad, je treba navesti še ime s popolnim naslovom nadzornega urada.
Deklaracije, izdane v državah članicah, ki v prehodnem obdobju uvajanja evra podjetjem dajejo možnost odločitve za uporabo enote evra pri izdaji njihovih carinskih deklaracij, morajo v tem polju oziroma, če je mogoče, v podpolju v spodnjem desnem kotu navesti uporabljeno enoto valute, nacionalno enoto ali evro enoto.
Države članice lahko določijo, da se ta navedba vpiše v polje 44 le za prvo postavko deklariranega blaga. V tem primeru se šteje, da je informacija veljavna za vse postavke blaga, ki ga zajema deklaracija.
Oznaka bo izdelana s šifro valute iso-alfa-3 (ISO 4217).
Polje 46: Statistična vrednost
V polje se vpiše statistična vrednost, izražena v enoti valute, šifra katere je lahko v polju 44, ali, če take šifre v polju 44 ni, v valuti države članice, ►C3 v kateri so opravljene izvozne formalnosti, ◄ v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti.
Polje 47: Obračun dajatev
Vpiše se veljavna osnova za obračun dajatev (vrednost, masa ali drugo). Kjer je potrebno, se z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 vpišejo naslednji podatki:
— vrsta dajatve (npr. trošarine),
— osnova za obračun dajatev,
— veljavna stopnja dajatve,
— plačljivi znesek dajatev,
— izbrani način plačila (NP).
Zneski v tem polju morajo biti izraženi v enoti valute, šifra katere je lahko navedena v polju 44, ali, če take šifre v polju 44 ni, v valuti države članice, ►C3 v kateri so opravljene izvozne formalnosti. ◄
Polje 48: Odloženo plačilo
Kjer je potrebno, se vpiše opravilna številka zadevnega dovoljenja; odlog plačila velja za odlog plačila carinskih dajatev ter za dobropis za že plačane davke.
Polje 49: Oznaka skladišča
Z uporabo ustrezne šifre iz šifranta skladišč Skupnosti iz Priloge 38 se vpiše navedba skladišča.
Polje 50: Glavni zavezanec
►M33 Navedejo se popolno ime oziroma naziv ter naslov oziroma sedež glavnega zavezanca, skupaj s številko EORI iz člena 1(16). Kadar je zagotovljena številka EORI, lahko države članice odstopijo od zahteve po zagotovitvi popolnega imena oziroma naziva ter naslova oziroma sedeža. ◄ Če je potrebno, se vpiše tudi popolno ime oziroma naziv ter naslov oziroma sedež pooblaščenega zastopnika, ki podpisuje v imenu glavnega zavezanca.
Ob upoštevanju posebnih določb, ki veljajo za deklaracije, oddane z uporabo sredstev za elektronsko izmenjavo podatkov, mora izvod, ki ostane na uradu odhoda, deklarant lastnoročno podpisati. Če gre za deklaranta, ki je pravna oseba, morajo biti poleg lastnoročnega podpisa navedeni še ime in priimek ter funkcija osebe v podjetju, ki je deklaracijo podpisala.
Pri izvoznih dejavnostih lahko deklarant ali njegov zastopnik vpišeta ime in naslov osebe, ki ima sedež na območju urada izstopa, ki se mu lahko da izvod 3 deklaracije, ki jo je potrdil navedeni organ.
Polje 51: Predvideni uradi tranzita (in država)
Vpiše se šifra predvidenega urada vstopa v vsako državo EFTA, ki se prečka, in organ vstopa, prek katerega blago ponovno vstopa na carinsko območje Skupnosti po prečkanju ozemlja države Efte, ali, če transport prečka ozemlje, ki ni ozemlje Skupnosti ali države Efte, urad izstopa, prek katerega transport zapušča Skupnost, in urad vstopa, prek katerega ponovno vstopa v Skupnost.
Z uporabo ustreznih šifer iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se navedejo zadevni carinski uradi.
Polje 52: Zavarovanje
Z uporabo ustreznih šifer iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se vpiše šifra vrste zavarovanja ali opustitve zavarovanja ter evidenčna številka zavarovanja iz potrdila o zavarovanju ali iz potrdila o opustitvi zavarovanja ali posameznega zavarovanja v obliki kuponov in urad zavarovanja.
Če skupno zavarovanje, opustitev zavarovanja ali posamezno zavarovanje ne velja za eno ali več spodaj omenjenih držav, se v polju „ne velja za“ z ustrezno šifro navede država oziroma države, za katere zavarovanje ne velja, iz šifranta držav v Prilogi 38:
— pogodbenice, ki niso članice EU, so pa podpisnice konvencij o skupnem tranzitnem postopku in o poenostavitvi formalnosti v blagovni menjavi,
— Andoro,
— San Marino.
Če se uporabi posamezno zavarovanje v obliki gotovinskega pologa ali kuponov, velja za vse pogodbenice, ki so podpisnice konvencij o skupnem tranzitnem postopku in o poenostavitvi formalnosti v blagovni menjavi.
Polje 53: Namembni urad (in država)
Vpiše se šifra urada iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38, pri katerem se predloži blago ►C3 zaradi konca skupnostnega tranzita. ◄
Polje 54: Kraj in datum, podpis in ime deklaranta ali njegovega zastopnika
V polje se vpišeta kraj in datum vložitve deklaracije.
Ob upoštevanju posebnih določb, ki veljajo za deklaracije, oddane z uporabo sredstev za elektronsko izmenjavo podatkov, mora izvod, ki ostane pri uradu izvoza/odpreme, deklarant lastnoročno podpisati. Če gre za deklaranta, ki je pravna oseba, morajo biti poleg lastnoročnega podpisa navedeni še ime in priimek ter funkcija osebe v podjetju, ki je deklaracijo podpisala.
B. FORMALNOSTI MED PREVOZOM
Med trenutkom, ko blago zapusti urad izvoza in/ali odhoda, in trenutkom, ko blago prispe v namembni urad, je mogoče treba na liste enotne upravne listine, ki blago spremlja, vpisati nekatere podatke. Ti podatki se nanašajo na prevozne dejavnosti in jih mora na dokument med izvajanjem dejavnosti vpisati prevoznik, odgovoren za prevozno sredstvo, na katero je blago neposredno naloženo. Podatki so lahko izpolnjeni ročno, vendar morajo biti izpisani berljivo; v tem primeru mora biti obrazec izpolnjen s črnilom in velikimi tiskanimi črkami.
Te navedbe, ki se vpisujejo le na izvoda 4 in 5, se nanašajo na naslednja polja:
— Pretovor: uporabi se polje 55.
Polje 55: Pretovor
Prve tri vrstice tega polja izpolni prevoznik, pri katerem se med zadevnim prevozom blago pretovarja z enega prevoznega sredstva na drugo ali iz enega zabojnika v drugega.
Prevoznik lahko pretovori blago le ob predhodnem dovoljenju carinskih organov države članice, v kateri se pretovor opravi.
Če carinski organi menijo, da se prevoz lahko nadaljuje po normalni poti, potrdijo izvoda 4 in 5 tranzitne deklaracije, potem ko so izvedli vse potrebne ukrepe.
— Drugi dogodki: uporabi se polje 56.
Polje 56: Drugi dogodki med prevozom
Polje se izpolni v skladu z obstoječimi obveznostmi iz skupnostnega tranzitnega postopka. Če je bilo blago naloženo na polpriklopnik in se med prevozom zamenja samo vlečno vozilo (ne da bi se blago pretovorilo), se poleg tega v to polje vpiše registrska številka novega vlečnega vozila. V takih primerih uradni zaznamek pristojnih organov ni potreben.
C. FORMALNOSTI PRI SPROSTITVI BLAGA V PROSTI PROMET, AKTIVNEM OPLEMENITENJU, ZAČASNEM UVOZU, POSTOPKU PREDELAVE POD CARINSKIM NADZOROM, CARINSKEM SKLADIŠČENJU ►C3 IN VNOSU BLAGA V PROSTE CONE KONTROLNE VRSTE II ◄
Polje 1: Deklaracija
V prvo podpolje se vpiše ustrezna šifra Skupnosti iz Priloge 38.
V drugo podpolje se vpiše ustrezna šifra za tip deklaracije iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38.
Polje 2: Pošiljatelj/izvoznik
V polje se vpiše popolno ime in naslov ali naziv in sedež zadnjega prodajalca blaga pred uvozom v Skupnost.
Če se zahteva identifikacijska številka, lahko države članice odstopijo od navedbe polnega imena in naslova zadevne osebe.
Kadar se zahteva identifikacijska številka, se vpiše številka EORI iz člena 1(16). Če pošiljatelju/izvozniku ni bila dodeljena številka EORI, se vnese številka, ki jo zahteva zakonodaja zadevne države članice.
Če gre ►C3 za zbirno pošiljko ◄ , lahko države članice predpišejo, da se v to polje vpiše beseda „razno“, deklaraciji pa se priloži seznam pošiljateljev/izvoznikov.
Polje 3: Obrazci
Vpiše se številka podseta v odnosu do skupnega števila uporabljenih podsetov in dopolnilnih setov. Če se uporabi en obrazec IM in dva obrazca IM/c, se na obrazec IM vpiše „1/3“, na prvi obrazec IM/c se vpiše „2/3“ in na drugi obrazec IM/c „3/3“.
Polje 4: Nakladnice
Vpiše se število priloženih nakladnic, če so priložene, ali število seznamov z opisom blaga, ki jih je potrdil pristojni organ.
Polje 5: Postavke
Vpiše se skupno število postavk, ki jih zadevna oseba prijavlja na vseh uporabljenih obrazcih in dopolnilnih obrazcih (ali na nakladnicah ali seznamih z opisom blaga). Število postavk mora ustrezati številu polj 31, ki se izpolnijo.
Polje 6: Število tovorkov
Vpiše se število tovorkov, ki sestavljajo zadevno pošiljko.
Polje 7: Opravilna številka
Vpis navaja trgovsko referenčno številko, ki jo zadevna oseba dodeli pošiljki. Lahko je v obliki enotne referenčne številke pošiljke (UCR) ( 203 ).
Polje 8: Prejemnik
Vpiše se številka EORI iz člena 1(16). Kadar prejemnik nima številke EORI, mu lahko carinska uprava dodeli ad hoc številko za zadevno deklaracijo.
Vpiše se popolno ime in priimek oziroma za pravne osebe naziv in naslov zadevne osebe.
V primeru dajanja blaga v postopek carinskega skladiščenja v zasebnem skladišču (tip C, D ali E) se vpiše popolno ime in naslov deponenta, če ni isti kakor pošiljatelj.
Če gre ►C3 za zbirno pošiljko ◄ , lahko države članice predpišejo, da se v to polje vpiše beseda„razno“, deklaraciji pa se priloži ►C3 seznam prejemnikov. ◄
Polje 12: Podatki o vrednosti
V to polje se vpišejo podatki o vrednosti, npr. sklic na dovoljenje, če carinski organi odstopijo od zahteve, da se vsaki deklaraciji ali podrobnim podatkom o spremembah priloži obrazec DV1.
Polje 14: Deklarant/zastopnik
Vpiše se številka EORI iz člena 1(16). Kadar deklarant/zastopnik nima številke EORI, mu lahko carinska uprava dodeli ad hoc številko za zadevno deklaracijo.
Vpiše se popolno ime in priimek oziroma za pravne osebe naziv in naslov zadevne osebe.
Če sta deklarant in prejemnik ista oseba, se v polje vpiše „prejemnik“.
Za določitev deklaranta ali statusa zastopnika se uporabi ustrezna šifra iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38.
Polje 15: Država odpreme/izvoza
Če blago v vmesni državi ni bilo predmet zadrževanj ali pravnih poslov, ki niso povezani s prevozom, se v polje 15a vpiše ustrezna šifra iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 za državo, v kateri je bilo blago prvotno odpremljeno v državo članico uvoza. Če je bilo blago predmet takega zadrževanja ali pravnih poslov, velja za državo odpreme/izvoza zadnja vmesna država takega zadrževanja ali pravnega posla.
Polje 17: Namembna država
V polje 17a se vpiše šifra države iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 ►C3 za državo članico, ki je v času uvoza znana kot država končne destinacije blaga. ◄
V polje 17b se vpiše ►C3 namembna regija zadevne države. ◄
Polje 18: Registracija in država prevoznega sredstva ob prihodu
Vpiše se registracija prevoznega sredstva, na katero se neposredno naloži blago v času predložitve na carinskem uradu, na katerem se opravijo carinske formalnosti. Če imata vlečno vozilo in priklopnik različni registrski številki, se vpišejo registrske številke vlečnega vozila in priklopnika.
Odvisno od zadevnega prevoznega sredstva, se lahko vpišejo naslednji podatki:
|
Prevozno sredstvo |
Identifikacijska metoda |
|
Promet po morju ali celinskih vodnih poteh |
Ime plovila |
|
Zračni promet |
Številka in datum leta (če številke leta ni, se vpiše registrska številka letala) |
|
Cestni promet |
Registrska številka vozila |
|
Železniški promet |
Številka vagona |
Polje 19: Zabojnik (Zbk)
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se v polje vpiše stanje ob prečkanju zunanjih meja Skupnosti.
Polje 20: Dobavni pogoji
V polje se vpiše ustrezna šifra iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38, ki navaja pogoje gospodarske pogodbe.
Polje 21: Registracija in država aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje
V polje se vpiše ustrezna šifra iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 za državo aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu zunanje meje Skupnosti.
Če gre za kombinirani prevoz ali če se uporabi več prevoznih sredstev, je aktivno prevozno sredstvo tisto, ki poganja celotno kombinacijo. Na primer, če je to tovornjak na morski ladji, je aktivno prevozno sredstvo ladja. Če je to vlečno vozilo in priklopnik, je aktivno prevozno sredstvo vlečno vozilo.
Polje 22: Valuta in skupni znesek računa
V prvo podpolje se vpiše ustrezna šifra valute, v kateri je sestavljen račun, iz šifranta v Prilogi 38.
V drugo podpolje se vpiše znesek računa za vse deklarirano blago v valuti iz prvega podpolja.
Polje 23: Menjalni tečaj
V polje se vpiše veljavni menjalni tečaj med valuto računa in valuto zadevne države članice.
Polje 24: Vrsta posla
Z ustreznimi šiframi iz Priloge 38 se vpiše zadevna vrsta posla.
Polje 25: Vrsta prevoza na meji
Z ustreznimi šiframi iz šifranta Skupnosti za vrste prevoza iz Priloge 38 se vpiše vrsta prevoza, ki ustreza aktivnemu prevoznemu sredstvu, na katerem je blago vstopilo na carinsko območje Skupnosti.
Polje 26: Vrsta prevoza v notranjosti
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se v polje vpiše vrsta prevoza ob prihodu.
Polje 29: Urad vstopa
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se v polje vpiše carinski urad, kjer je blago vstopilo na carinsko območje Skupnosti.
Polje 30: Blago se nahaja v/na
Vpiše se natančna lokacija, kjer se blago lahko pregleda.
Polje 31: Tovorki in opis blaga; oznake in številke – številke zabojnikov – število in vrsta
V polje se vpišejo oznake, številke, količina in vrste tovorkov ►C3 oziroma v primeru nepakiranega blaga število takega blaga, vpisanega v deklaracijo ◄ in drugi ustrezni podatki, ki zagotavljajo prepoznavanje pošiljke. Opis blaga pomeni običajno trgovsko ime blaga. Razen v primeru neskupnostnega blaga, vnesenega v postopek carinskega skladiščenja v skladiščih tipa A, B, C, E ali F, mora ta opis biti dovolj natančen, da zagotavlja takojšnje in nedvoumno prepoznavanje in uvrstitev blaga. V to polje se vpišejo tudi navedbe, ki jih zahtevajo posebni predpisi (npr. DDV, trošarine). Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se vpiše ►C3 šifra vrst tovorkov. ◄
Pri uporabi zabojnikov je treba v polje vnesti tudi oznake za prepoznavanje.
Polje 32: Zaporedna številka postavke
Vpiše se zaporedna številka postavke od skupnega števila postavk blaga, deklariranega na obrazcih in dopolnilnih obrazcih, kot navajajo opombe za polje 5.
Polje 33: Tarifna oznaka
Vpiše se tarifna številka, ki ustreza zadevni postavki, kot določa Priloga 38. Države članice lahko predpišejo vpis posebne nomenklature za trošarine v peto podpolje.
Polje 34: Šifra države porekla
V polje 34a se vpiše ustrezna šifra Skupnosti iz Priloge 38 za državo porekla, kot je določeno v naslovu II zakonika.
Polje 35: Bruto masa (v kg)
Vpiše se bruto masa blaga, opisanega v ustreznem polju 31 te postavke, izražena v kilogramih. Bruto masa je skupna masa blaga z vso embalažo, razen zabojnikov in druge prevozne opreme.
Če deklaracija zajema več vrst blaga, države članice lahko določijo, da se za postopke iz stolpcev H do K tabele v naslovu I, B, skupna bruto masa vnese le v prvo polje 35, ostala polja 35 pa ostanejo prazna.
Če bruto masa, ki presega 1 kilogram, vsebuje del enote (kg), se lahko zaokroži na naslednji način:
— od 0,001 do 0,499: zaokroži se na najbližji kilogram,
— od 0,5 do 0,999: zaokroži se na naslednji kilogram,
— bruto masa, manjša od 1 kilograma, se vpiše kot 0,xyz (npr. 0,654 za paket, težak 654 gramov).
Polje 36: Ugodnosti
V to polje se vpišejo podatki o ►C3 tarifni obravnavi ◄ blaga. Če je uporaba ugodnosti določena v matrici v naslovu I, oddelek B, jo je treba uporabiti, tudi če ►C3 ugodnejša tarifna obravnava ◄ ni zahtevana. Vendar se to polje ne sme uporabiti v okviru menjave med deli carinskega območja Skupnosti, v katerih veljajo določbe Direktive 77/388/EGS, in deli tega območja, v katerih ta določila ne veljajo, ali v okviru menjave med deli tega območja, v katerih te določbe ne veljajo. Vpiše se ustrezna šifra iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38.
Komisija v seriji C Uradnega lista Evropske unije redno objavlja seznam kombinacij šifer, ki se lahko uporabljajo, skupaj s primeri in pojasnili.
Polje 37: Postopek
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se vpiše vrsta postopka, za katerega se blago prijavi.
Polje 38: Neto masa (v kg)
Vpiše se neto masa blaga, opisanega v ustreznem polju 31, izražena v kilogramih. Neto masa je masa samega blaga brez embalaže.
Polje 39: Kvota
Vpiše se ►C3 številka kvote, ◄ za katero zaproša deklarant.
Polje 40: Skupna deklaracija/predlistina
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se vpišejo podatki carinske vknjižbe vseh skupnih deklaracij, ki jih uporablja država članica uvoza, ali vseh predlistin.
Polje 41: Posebna merska enota
V polje se vpiše količina blaga v merski enoti le, če je posebna merska enota predpisana v kombinirani nomenklaturi.
Polje 42: Vrednost postavke
Vpiše se vrednost zadevne postavke.
Polje 43: Šifra vrednotenja
Z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 se v polje vpiše šifra uporabljene metode vrednotenja.
Polje 44: ►C3 Dodatne informacije/ ◄ predložene listine/potrdila in dovoljenja
Z ustreznimi šiframi iz priloge 38 se v polje vpišejo podatki, ki jih zahtevajo posebni veljavni predpisi, ter opravilne številke dokumentov, priloženih k deklaraciji, in zaporedne številke vseh kontrolnih izvodov T5 ali identifikacijske številke.
Podpolje „šifra D.I.“ se ne uporabi.
Če se deklaracija za vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja vloži pri carinskem uradu, ki ni isti kakor nadzorni urad, je treba navesti še ime in popoln naslov nadzornega urada.
Deklaracije, izdane v državah članicah, ki v prehodnem obdobju uvajanja evra podjetjem dajejo možnost odločitve za uporabo enote evra pri izdaji njihovih carinskih deklaracij, morajo v tem polju oziroma, če je mogoče, v podpolju v spodnjem desnem kotu navesti uporabljeno enoto valute, nacionalno enoto ali enoto evra.
Države članice lahko določijo, da se ta navedba vpiše v polje 44 le za prvo postavko prijavljenega blaga. V tem primeru se šteje, da je informacija veljavna za vse postavke blaga, ki ga zajema deklaracija.
Oznaka bo izdelana s šifro valute iso-alfa-3 (ISO 4217).
Kadar je blago oproščeno DDV pri dobavi v drugo državo članico, je informacije iz člena 143(2) Direktive 2006/112/ES treba vnesti v polje 44, vključno z, na zahtevo države članice, dokazi, da je uvoženo blago namenjeno za prevoz ali odpošiljanje iz države članice uvoza v drugo državo članico.
Polje 45: Popravek
V to polje se vpišejo podatki o kakršnih koli popravkih, če deklaracije ne spremlja obrazec DV1. Zneski v tem polju so izraženi v enoti valute, šifra katere je lahko navedena v polju 44, ali, če take šifre v polju 44 ni, v valuti države članice, v kateri ►C3 so opravljene uvozne formalnosti. ◄
Polje 46: Statistična vrednost
Vpiše se statistična vrednost, izražena v enoti valute, šifra katere je lahko v polju 44, ali, če take šifre v polju 44 ni, v valuti države članice, v kateri ►C3 so opravljene uvozne formalnosti, ◄ v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti.
Polje 47: Obračun dajatev
Vpiše se veljavna osnova za obračun dajatev (vrednost, masa ali drugo). Kjer je potrebno, se z ustrezno šifro iz šifranta Skupnosti iz Priloge 38 vpišejo naslednji podatki:
— vrsta dajatve (npr. uvozne dajatve, DDV),
— osnova za obračun dajatev,
— veljavna stopnja dajatve,
— izračunani znesek dajatev,
— izbrani način plačila (NP).
Zneski v tem polju so izraženi v enoti valute, šifra katere je lahko navedena v polju 44, ali, če take šifre v polju 44 ni, v valuti države članice, v kateri ►C3 so opravljene uvozne formalnosti. ◄
Polje 48: Odloženo plačilo
Kjer je potrebno, se vpiše opravilna številka zadevnega dovoljenja; odlog plačila velja za odlog plačila carinskih dajatev in za dobropis dajatev.
Polje 49: Oznaka skladišča
Z uporabo ustrezne šifre iz šifranta skladišč Skupnosti iz Priloge 38 se vpiše navedba skladišča.
Polje 54: Kraj in datum, podpis in ime deklaranta ali njegovega zastopnika
V polje se vpišeta kraj in datum vložitve deklaracije.
Ob upoštevanju posebnih določb, ki veljajo za deklaracije, oddane z uporabo sredstev za elektronsko izmenjavo podatkov, mora izvod, ki ostane pri uradu uvoza, deklarant lastnoročno podpisati. Če gre za deklaranta, ki je pravna oseba, morajo biti poleg lastnoročnega podpisa navedeni še ime in priimek ter funkcija osebe v podjetju, ki je deklaracijo podpisala.
NASLOV III OPOMBE V ZVEZI Z DOPOLNILNIMI OBRAZCI
|
A. |
Dopolnilni obrazci se uporabijo le, če deklaracija zajema več kakor eno postavko (glej polje 5). Predložijo se skupaj z obrazcem IM, EX, EU ali CO. |
|
B. |
Navodila iz naslovov I in II veljajo tudi za dopolnilne obrazce. Vendar: — ►C3 v prvo podpolje polja 1 je treba vnesti ◄ simbole „IM/c“, „EX/c“ ali „EU/c“ (ali „CO/c“, kjer je to ustrezno), to polje se pusti prazno le v naslednjih primerih: — če se obrazec uporabi samo za skupnostni tranzit, saj se v tem primeru, odvisno od postopka skupnostnega tranzita, ki se uporabi za zadevno blago, v tretje podpolje polja 1 vnese „T1bis“, „T2bis“, „T2Fbis“ ali „T2SMbis“, — če se obrazec uporabi samo kot predložitev dokaza skupnostnega statusa blaga, saj se v tem primeru, odvisno od statusa zadevnega blaga, v tretje podpolje polja 1 vnese „T2Lbis“, „T2LFbis“ ali „T2LSMbis“, — če je polje 2/8 neobvezno za države članice in se v njem navede le ime in identifikacijska številka zadevne osebe, če ta obstaja, — prostor „seštevek“ v polju 47 se nanaša na končni seštevek vseh postavk, ki jih zajemajo uporabljeni obrazci. Zato se uporabi le na zadnjem obrazcu IM/c, EX/c, EU/c ali CO/c, ki je priložen listini IM, EX, EU ali CO, zaradi prikaza skupnega zneska za plačilo po vrstah dajatev. |
|
C. |
Če se uporabijo dopolnilni obrazci: — je treba neuporabljena polja 31 (tovorki in opis blaga) prečrtati zaradi preprečitve poznejše uporabe, — če se v tretje podpolje polja 1 vnese simbol T, je treba prečrtati polja 32 (zaporedna številka postavke), 33 (tarifna oznaka), 35 (bruto masa (v kg)), 38 (neto masa (v kg)), 40 (skupna deklaracija/predlistina) in 44 (posebni zaznamki/predložene listine/potrdila in dovoljenja) za prvo postavko blaga na uporabljeni tranzitni deklaraciji, prvo polje 31 (tovorki in opis blaga) te listine pa se ne sme uporabiti za vnos oznak, številk in vrste tovorkov ali opis blaga. V prvo polje 31 tega dokumenta se vnese ustrezen sklic na število dopolnilnih obrazcev, označenih z ustreznim simbolom T1bis, T2bis ali T2Fbis. |
PRILOGA 37a
POJASNJEVALNA OPOMBA O UPORABI TRANZITNE DEKLARACIJE PRI IZMENJAVI STANDARDNIH SPOROČIL Z ELEKTRONSKO IZMENJAVO PODATKOV (EDI)
(ELEKTRONSKA TRANZITNA DEKLARACIJA (EDI))
NASLOV I
SPLOŠNO
Elektronska tranzitna deklaracija (EDI) temelji na podatkih, vnesenih v različna polja enotne upravne listine, kakor je določena v prilogah 37 in 38, v zvezi z oznako ali nadomeščenih z njo.
Ta priloga vsebuje samo osnovne posebne zahteve, ki se uporabljajo, če se formalnosti opravljajo z izmenjavo standardnih elektronskih sporočil (EDI). Poleg tega se uporabljajo dodatne oznake, navedene v Prilogi 37c. Prilogi 37 in 38 se uporabljata za elektronsko tranzitno deklaracijo, razen če je v tej prilogi ali v Prilogi 37c določeno drugače.
Natančna sestava in vsebina elektronske tranzitne deklaracije je skladna s tehničnimi specifikacijami, ki jih pristojni organi sporočijo glavnemu zavezancu, da bi zagotovili pravilno delovanje sistema. Te specifikacije temeljijo na zahtevah iz te priloge.
Ta priloga opisuje strukturo izmenjave podatkov. Tranzitna deklaracija je razdeljena na dve podatkovni skupini, ki vsebujeta atribute podatkov. Atributi so povezani v skupine tako, da sestavljajo skladne logične bloke v okviru sporočila. Zamik podatkovne skupine kaže, da je podatkovna skupina odvisna od zamaknjene podatkovne skupine, ki ji sledi.
Če obstaja, se zabeleži ustrezna številka polja na enotni upravni listini.
Izraz „številka“ v razlagi podatkovne skupine navaja, kolikokrat se podatkovna skupina lahko uporabi v tranzitni deklaraciji.
Izraz „vrsta/dolžina“ v razlagi atributa navaja zahteve po vrsti in dolžini podatkov. Oznake za vrste podatkov so naslednje:
|
č |
črkovna |
|
š |
številčna |
|
čš |
črkovno-številčna |
Številka za oznako kaže dovoljeno dolžino podatkov. Uporablja se naslednje.
Neobvezni piki pred kazalcem dolžine pomenita, da dolžina podatkov ni določena, lahko pa imajo največ toliko znakov, kolikor jih navaja kazalec dolžine. Vejica v dolžini podatkov pomeni, da atributi lahko vsebujejo decimalne številke, znak pred vejico navaja skupno dolžino atributa, znak za vejico pa navaja največje dovoljeno število znakov za decimalno vejico.
NASLOV II
SESTAVA ELEKTRONSKE TRANZITNE DEKLARACIJE (EDI)
A. Seznam podatkovnih skupin
TRANZITNA OPERACIJA
GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj
GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik
BLAGOVNA POSTAVKA
— GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj
— GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik
— ZABOJNIKI
— OZNAKE ZA OBČUTLJIVO BLAGO (SGI)
— TOVORKI
— PREDLISTINE
— PREDLO ENA DOKUMENTACIJA/POTRDILA
— POSEBNE NAVEDBE
URAD ODHODA
GOSPODARSKI SUBJEKT glavni zavezanec
ZASTOPNIK
URAD TRANZITA
NAMEMBNI URAD
GOSPODARSKI SUBJEKT pooblaščeni prejemnik
REZULTATI KONTROLE
PODATKI O CARINSKIH OZNAKAH
— IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA CARINSKE OZNAKE
ZAVAROVANJE
— REFERENCA ZAVAROVANJA
— OMEJITEV VELJAVNOSTI (ES)
— OMEJITEV VELJAVNOSTI (NE ES)
B. Podrobnosti o podatkih na tranzitni deklaraciji
TRANZITNA OPERACIJA
Število: 1
Podatkovna skupina se uporabi.
(LRN)
Vrsta/dolžina: an..22
Uporablja se lokalna referenčna številka (LRN). Določena je nacionalno, dodeli pa jo uporabnik za identifikacijo posamezne deklaracije sporazumno s pristojnimi organi.
Vrsta deklaracije
(polje 1)
Vrsta/dolžina: an..5
Uporabi se atribut.
▼M22 —————
Skupno število postavk
(polje 5)
Vrsta/dolžina: n..5
Uporabi se atribut.
Skupno število tovorkov
(polje 6)
Vrsta/Dolžina: n..7
Uporaba oznake je neobvezna. Skupno število tovorkov je enako vsoti vseh navedb „Število tovorkov,“ Število kosov „in vrednosti“ 1 „za vsako navedbo“ razsuto.
Država odpreme
(polje 15a)
Vrsta/dolžina: a2
Atribut se uporabi, če je prijavljena samo ena država odpreme. Uporabijo se oznake za države iz Priloge 37c. V tem primeru se ne uporabi atribut „Država odpreme“ iz podatkovne skupine „BLAGOVNA POSTAVKA“. Če je prijavljenih več držav odpreme, se ta atribut iz podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“ ne uporablja. V tem primeru se uporabi atribut „Država odpreme“ iz podatkovne skupine „BLAGOVNA POSTAVKA“.
Namembna država
(polje 17a)
Vrsta/dolžina: a2
Atribut se uporabi, če je prijavljena samo ena namembna država. Uporabijo se oznake za države iz Priloge 37c. V tem primeru se ne uporabi atribut „Namembna država“ iz podatkovne skupine „BLAGOVNA POSTAVKA“. Če je prijavljenih več namembnih držav, se ta atribut iz podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“ ne uporablja. V tem primeru se uporabi atribut „Namembna država“ iz podatkovne skupine „BLAGOVNA POSTAVKA“.
Identiteta ob odhodu
(polje 18)
Vrsta/dolžina: an..27
Atribut se uporablja v skladu s Prilogo 37.
Jezikovna identiteta ob odhodu (LNG)
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.
Država prevoznega sredstva ob odhodu
(polje 18)
Vrsta/dolžina: a2
Oznake za države iz Priloge 37c se uporabijo v skladu s Prilogo 37.
Zabojnik
(polje 19)
Vrsta/dolžina: nl
Uporabijo se naslednje oznake
0 : ne
1 : da.
Država prevoznega sredstva ob prehodu meje
(polje 21)
Vrsta/dolžina: a2
Oznake za države iz priloge 37c se uporabijo v skladu s Prilogo 37.
Identiteta ob prehodu meje
(polje 21)
Vrsta/dolžina: an ..27
Uporaba tega atributa za države članice ni obvezna v skladu s Prilogo 37.
Jezikovna identiteta ob prehodu meje(LNG)
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.
Vrsta prevoza ob prehodu meje
(polje 21)
Vrsta/dolžina: n..2
Uporaba atributa za države članice ni obvezna v skladu s Prilogo 37.
Vrsta prevoznega sredstva na meji
(polje 25)
Vrsta/dolžina: n..2
Uporaba atributa za države članice ni obvezna v skladu s Prilogo 37.
Vrsta notranjega prevoza
(polje 26)
Vrsta/dolžina: n..2
Uporaba atributa za države članice ni obvezna. Uporablja se v skladu s pojasnjevalno opombo o polju 25 iz Priloge 38.
Kraj natovarjanja
(polje 27)
Vrsta/dolžina: an..17
Uporaba atributa za države članice ni obvezna.
Oznaka dogovorjene lokacije
(polje 30)
Vrsta/dolžina: an..17
Atribut se ne uporablja, če je uporabljena podatkovna skupina „REZULTATI KONTROLE“. Če se ta podatkovna skupina ne uporablja, potem je atribut neobvezen. Če je atribut uporabljen, je treba v obliki oznak natančno navesti kraj, kjer je mogoče blago po potrebi pregledati. Atributi „Dogovorjena lokacija blaga“/„Oznaka dogovorjene lokacije“, „Odobrena lokacija blaga“ in „Drug carinski prostor“ se ne uporabljajo hkrati.
Dogovorjena lokacija blaga
(polje 30)
Vrsta/dolžina: an..35
Atribut se ne uporablja, če je uporabljena podatkovna skupina „REZULTATI KONTROLE“. Če se ta podatkovna skupina ne uporablja, potem je atribut neobvezen. Če je atribut uporabljen, je treba natančno navesti kraj, kjer je mogoče blago po potrebi pregledati. Atributi „Dogovorjena lokacija blaga“/„Oznaka dogovorjene lokacije“, „Odobrena lokacija blaga“ in „Drug carinski prostor“ se ne uporabljajo hkrati.
Jezik dogovorjene lokacije blaga (LNG)
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.
Odobrena lokacija blaga
(polje 30)
Vrsta/dolžina: an..17
Atribut je neobvezen, če je uporabljena podatkovna skupina „REZULTATI KONTROLE“. Če je atribut uporabljen, je treba natančno navesti kraj, kjer je mogoče blago po potrebi pregledati. Če ni uporabljena podatkovna skupina „REZULTATI KONTROLE“, se atribut ne uporablja. Atributi „Dogovorjena lokacija blaga“/„Oznaka dogovorjene lokacije“, „Odobrena lokacija blaga“ in „Drug carinski prostor“ se ne uporabljajo hkrati.
Drug carinski prostor
(polje 30)
Vrsta/dolžina: an..17
Atribut se ne uporablja, če je uporabljena podatkovna skupina „REZULTATI KONTROLE“. Če se ta podatkovna skupina ne uporablja, potem je atribut neobvezen. Če je atribut uporabljen, je treba natančno navesti kraj, kjer je mogoče blago po potrebi pregledati. Atributi „Dogovorjena lokacija blaga“/„Oznaka dogovorjene lokacije“, „Odobrena lokacija blaga“ in „Drug carinski prostor“ se ne uporabljajo hkrati.
Skupna bruto masa
(polje 35)
Vrsta/dolžina: n..11,3
Uporabi se atribut.
Jezikovna oznaka spremne listine za NCTS
Vrsta/dolžina: a2
Za določitev jezika spremne tranzitne listine (spremni dokument za NCTS) se uporabljajo jezikovne oznake iz Priloge 37c.
Navedba pogovornega jezika ob odhodu
Vrsta/dolžina: a2
Uporaba jezikovnih oznak iz Priloge 37c je neobvezna. Če ta atribut ni uporabljen, bo sistem uporabljal uradni jezik urada odhoda.
Datum deklaracije
(polje 50)
Vrsta/dolžina: n8
Uporabi se atribut.
Kraj deklaracije
(polje 50)
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Jezik kraja deklaracije (LNG)
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) ustreznega prostora za prosto besedilo se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c.
GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj
(polje 2)
Številka: 1
Ta podatkovna skupina se uporablja, če je prijavljen samo en pošiljatelj. V tem primeru se podatkovna skupina „GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj“ iz skupine „BLAGOVNA POSTAVKA“ ne uporablja.
Ime/Naziv
(polje 2)
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Ulica in številka
(polje 2)
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Država
(polje 2)
Vrsta/dolžina: a2
Uporabijo se oznake za države iz Priloge 37c.
Poštna številka
(polje 2)
Vrsta/dolžina: an..9
Uporabi se atribut.
Kraj
(polje 2)
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
JEZIK IMENA/NAZIVA IN NASLOVA/SEDEŽA (NAD LNG)
Vrsta/dolžina: a2
Za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG) se uporabijo jezikovne oznake iz Priloge 37c.
Identifikacijska številka gospodarskega subjekta (TIN)
(polje 2)
Vrsta/dolžina: an..17
Uporaba atributa za vnos identifikacijske številke gospodarskega subjekta (TIN) je za države članice neobvezna.
GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik
(polje 8)
Številka: 1
Podatkovna skupina se uporablja, če je prijavljen samo en prejemnik in atribut „Namembna država“ podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“ vsebuje državo članico ali državo Efte. V tem primeru se podatkovna skupina „GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik“ iz skupine „BLAGOVNA POSTAVKA“ ne uporablja.
Ime/Naziv
(polje 8)
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Ulica in številka
(polje 8)
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Država
(polje 8)
Vrsta/dolžina: a2
Uporabijo se oznake za države iz Priloge 37c.
Poštna številka
(polje 8)
Vrsta/dolžina: an..9
Uporabi se atribut.
Kraj
(polje 8)
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
JEZIK IMENA/NAZIVA IN NASLOVA/SEDEŽA (NAD LNG)
Vrsta/dolžina: a2
Za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG) se uporabijo jezikovne oznake iz Priloge 37c.
Identifikacijska številka gospodarskega subjekta (TIN)
(polje 8)
Vrsta/dolžina: an..17
Uporaba atributa za vnos identifikacijske številke gospodarskega subjekta (TIN) je za države članice neobvezna.
BLAGOVNA POSTAVKA
Število: 999
Uporabi se podatkovna skupina.
Vrsta deklaracije
(prej polje 1)
Vrsta/dolžina: an..5
Atribut se uporabi, če je bila oznaka „T-“ uporabljena za atribut „Vrsta deklaracije“ iz podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“. V drugih primerih se ta atribut ne uporablja.
Država odpreme
(prej polje 15a)
Vrsta/dolžina: a2
Atribut se uporabi, če je prijavljena več kakor ena država odpreme. Uporabijo se oznake za države iz Priloge 37c. V tem primeru se ne uporabi atribut „Država odpreme“ iz podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“. Če je prijavljena samo ena država odpreme, se uporablja ustrezen atribut iz podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“.
Namembna država
(prej polje 17a)
Vrsta/dolžina: a2
Atribut se uporabi, če je prijavljena več kakor ena namembna država. Uporabijo se oznake za države iz Priloge 37c. V tem primeru se ne uporabi atribut „Namembna država“ iz podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“. Če je prijavljena samo ena namembna država, se uporablja ustrezen atribut iz podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“.
Tekstovni opis
(polje 31)
Vrsta/dolžina: an..140
Uporabi se atribut.
Jezik tekstovnega opisa (LNG)
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) ustreznega prostora za prosto besedilo se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c.
Zaporedna številka postavke
(polje 32)
Vrsta/dolžina: n..5
Atribut se uporabi, četudi je bila uporabljena številka „1“ za atribut „Skupno število postavk“ iz podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“. V tem primeru se za ta atribut uporablja številka „1“. Vsaka zaporedna številka postavke je edina v celotni deklaraciji.
Tarifna oznaka
(polje 33)
Vrsta/dolžina: n..8
Atributi se uporabljajo z najmanj štirimi in največ osmimi znaki v skladu s Prilogo 37.
Bruto masa
(polje 35)
Vrsta/dolžina: n..11,3
Ta atribut je neobvezen, če je blago različnih vrst, ki je zajeto v eno deklaracijo, pakirano skupaj tako, da ni mogoče določiti bruto mase za vsako vrsto blaga.
Neto masa
(polje 38)
Vrsta/dolžina: n..11,3
Uporaba atributa je neobvezna v skladu s Prilogo 37.
GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj
(prej polje 2)
Številka: 1
Podatkovna skupina „GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj“ se ne uporablja, če je prijavljen samo en pošiljatelj. V tem primeru se uporablja podatkovna skupina „GOSPODARSKI SUBJEKT pošiljatelj“ na ravni „TRANZITNA OPERACIJA“.
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Vrsta/dolžina: a2
Uporabijo se oznake za države iz Priloge 37c.
Vrsta/dolžina: an..9
Uporabi se atribut.
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Vrsta/dolžina: a2
Za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG) se uporabijo jezikovne oznake iz Priloge 37c.
Vrsta/dolžina: an..17
Uporaba atributa za vnos identifikacijske številke gospodarskega subjekta (TIN) je za države članice neobvezna.
GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik
(prej polje 8)
Številka: 1
Podatkovna skupina se uporablja, če je prijavljenih več prejemnikov in atribut „Namembna država“ podatkovne skupine „BLAGOVNA POSTAVKA“ vsebuje državo članico ali državo Efte. Če je prijavljen samo en prejemnik, se podatkovna skupina „GOSPODARSKI SUBJEKT prejemnik“ iz skupine „BLAGOVNA POSTAVKA“ ne uporablja.
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Vrsta/dolžina: a2
Uporabijo se oznake za države iz Priloge 37c.
Vrsta/dolžina: an..9
Uporabi se atribut.
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Vrsta/dolžina: a2
Za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG) se uporabijo jezikovne oznake iz Priloge 37c.
Vrsta/dolžina: an..17
Uporaba atributa za vnos identifikacijske številke gospodarskega subjekta (TIN) je za države članice neobvezna.
ZABOJNIKI
(polje 31)
Številka: 99
Če atribut „Zabojnik“ iz podatkovne skupine „TRANZITNA OPERACIJA“ vsebuje oznako „1“, se uporablja ta podatkovna skupina.
Vrsta/dolžina: an..11
Uporabi se atribut.
Oznake občutljivega blaga
(polje 31)
Številka: 9
Podatkovna skupina se uporabi, če tranzitna deklaracija zadeva blago s seznama iz Priloge 44c.
Vrsta/dolžina: n ..2
Oznaka iz Priloge 37c se uporablja, če tarifna oznaka ne zadostuje za nedvoumno identificiranje blaga s seznama iz Priloge 44c.
Vrsta/dolžina: n ..11,3
Ta atribut se uporablja, kadar tranzitna deklaracija zadeva blago s seznama iz Priloge 44c.
TOVORKI
(polje 31)
Številka: 99
Podatkovna skupina se uporabi.
Vrsta/dolžina: an ..42
Atribut se uporablja, če atribut „Vrsta tovorkov“ vsebuje druge oznake iz Priloge 38, ki niso oznake za razsuti tovor (VQ, VG, VL, VY, VR ali VO) ali za „Nepakirano“ (NE, NF, NG). Neobvezen je, če atribut „Vrsta tovorkov“ vsebuje eno od prej navedenih oznak.
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.
Vrsta/dolžina: an2
Uporabijo se oznake za embalaže, navedene v polju 31 Priloge 38.
Vrsta/dolžina: n ..5
Atribut se uporablja, če atribut „Vrsta tovorkov“ vsebuje druge oznake iz Priloge 38, ki niso oznake za razsuti tovor (VQ, VG, VL, VY, VR ali VO) ali za „Nepakirano“ (NE, NF, NG). Ne sme se uporabljati, če atribut „Vrsta tovorkov“ vsebuje eno od prej navedenih oznak.
Vrsta/dolžina: n..5
Atribut se uporablja, če atribut „Vrsta tovorkov“ vsebuje oznako iz Priloge 37c za „Nepakirano“ (NE). V drugih primerih se ta atribut ne uporablja.
PREDLISTINE
(polje 40)
Številka: 9
Podatkovna skupina se uporablja v skladu s Prilogo 37.
Vrsta/dolžina: an..6
Če je podatkovna skupina uporabljena, se uporablja vsaj ena vrsta prejšnjega dokumenta.
Vrsta/dolžina: an..20
Uporablja se referenca prejšnjega dokumenta.
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) ustreznega prostora za prosto besedilo se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c.
Vrsta/dolžina: an..26
Uporaba atributa za države članice ni obvezna.
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.
PREDLOŽENA DOKUMENTACIJA/POTRDILA
(polje 44)
Številka: 99
Podatkovna skupina se uporabi za obvestila TIR. V drugih primerih se uporabi v skladu s Prilogo 37. Če se uporabi podatkovna skupina, se uporabi vsaj eden izmed naslednjih atributov.
Vrsta/dolžina: an..3
Uporabijo se oznake iz Priloge 37c.
Vrsta/dolžina: an..20
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.
Vrsta/dolžina: an..26
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.
POSEBNE NAVEDBE
(polje 44)
Številka: 99
Podatkovna skupina se uporablja v skladu s Prilogo 37. Če je podatkovna skupina uporabljena, se uporablja atribut „Identifikacija dodatnih podatkov“ ali „Besedilo“.
Vrsta/dolžina: an..3
Za vnos identifikacije dodatnih podatkov se uporablja oznaka iz Priloge 37c.
Vrsta/dolžina: nl
Če atribut „Identifikacija dodatnih podatkov“ vsebuje oznako „DG0“ ali „DG1“ se uporablja atribut „Izvoz iz ES“ ali „Izvoz iz države“. Atributa se ne uporabljata hkrati. V drugih primerih se ta atribut ne uporablja. Če se uporablja ta atribut, se uporabljajo naslednje oznake:
0 = ne
1 = da.
Vrsta/dolžina: a2
Če atribut „Identifikacija dodatnih podatkov“ vsebuje oznako „DG0“ ali „DG1“, se uporablja atribut „Izvoz iz ES“ ali „Izvoz iz države“. Atributa se ne uporabljata hkrati. V drugih primerih se ta atribut ne uporablja. Če se uporablja ta atribut, se uporablja oznaka države iz Priloge 37c.
Vrsta/dolžina: an.70
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.
URAD ODHODA
(polje C)
Številka: 1
Podatkovna skupina se uporabi.
Referenčna številka
(polje C)
Vrsta/dolžina: an8
Uporabijo se oznake iz Priloge 37c.
GOSPODARSKI SUBJEKT glavni zavezanec
(polje 50)
Številka: 1
Podatkovna skupina se uporabi.
Identifikacijska številka gospodarskega subjekta (TIN)
(polje 50)
Vrsta/dolžina: an .. 17
Ta atribut se uporabi, kadar podatkovna skupina „REZULTATI KONTROLE“ vsebuje oznako A3 ali kadar se uporabi atribut „GRN“..
Ime/Naziv
(polje 50)
Vrsta/dolžina: an..35
Atribut se uporablja, če se uporablja atribut „Identifikacijska številka gospodarskega subjekta“ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.
Ulica in številka
(polje 50)
Vrsta/dolžina: an..35
Atribut se uporablja, če se uporablja atribut „Identifikacijska številka gospodarskega subjekta“ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.
Država
(polje 50)
Vrsta/dolžina: a2
Oznaka države iz Priloge 37c se uporablja, če se uporablja atribut „Identifikacijska številka gospodarskega subjekta“ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.
Poštna številka
(polje 50)
Vrsta/dolžina: an..9
Atribut se uporablja, če se uporablja atribut „Identifikacijska številka gospodarskega subjekta“ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.
Kraj
(polje 50)
Vrsta/dolžina: an..35
Atribut se uporablja, če se uporablja atribut „Identifikacijska številka gospodarskega subjekta“ in če sistem še ne pozna drugih atributov iz te podatkovne skupine.
JEZIK IMENA/NAZIVA IN NASLOVA/SEDEŽA (NAD LNG)
Vrsta/dolžina: a2
Jezikovna oznaka iz Priloge 37c se uporablja za določitev jezika imena/naziva in naslova/sedeža (NAD LNG), če se uporablja ustrezni prostor za prosto besedilo.
ZASTOPNIK
(polje 50)
Številka: 1
Podatkovna skupina se uporablja, če glavni zavezanec uporabi pooblaščenega zastopnika.
Ime/Naziv
(polje 50)
Vrsta/dolžina: an..35
Uporabi se atribut.
Pristojnost zastopnika
(polje 50)
Vrsta/dolžina: a..35
Uporaba atributa je neobvezna.
Jezik pristojnosti zastopnika (LNG)
Vrsta/dolžina: a2
Jezik (LNG) se določi z jezikovno oznako iz Priloge 37c, če je uporabljen prostor za prosto besedilo.
URAD TRANZITA
(polje 51)
Številka: 9
Podatkovna skupina se uporablja v skladu s Prilogo 37.
Referenčna številka
(polje 51)
Vrsta/dolžina: an8
Uporabijo se oznake iz Priloge 37c.
NAMEMBNI URAD
(polje 53)
Številka: 1
Podatkovna skupina se uporabi.
Referenčna številka
(polje 53)
Vrsta/dolžina: an8
Uporabijo se oznake iz Priloge 37c.
GOSPODARSKI SUBJEKT pooblaščeni prejemnik
(polje 53)
Številka: 1
Podatkovna skupina se lahko uporablja za navajanje, da bo blago dostavljeno pooblaščenemu prejemniku.
Identifikacijska številka (TIN) pooblaščenega prejemnika
(polje 53)
Vrsta/dolžina: an..17
Atribut se uporablja za vnos identifikacijske številke gospodarskega subjekta (TIN).
REZULTATI KONTROLE
(polje D)
Številka: 1
Podatkovna skupina se uporablja, če deklaracijo vloži pooblaščeni pošiljatelj.
Oznaka rezultatov kontrole
(polje D)
Vrsta/dolžina: an2
Uporablja se oznaka A3.
Skrajni rok
(polje D)
Vrsta/dolžina: n8
Uporabi se atribut.
PODATKI O CARINSKIH OZNAKAH
(polje D)
Številka: 1
Podatkovna skupina se uporablja, če pooblaščeni pošiljatelj vloži deklaracijo, za katero njegovo dovoljenje zahteva uporabo carinskih oznak, ali če ima glavni zavezanec dovoljenje za uporabo posebnih carinskih oznak.
Število carinskih oznak
(polje D)
Vrsta/dolžina: n..4
Uporabi se atribut.
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA CARINSKE OZNAKE
(polje D)
Številka: 99
Podatkovna skupina se uporablja za identifikacijo carinskih oznak.
Vrsta/dolžina: an..20
Uporabi se atribut.
Vrsta/dolžina: a2
Uporabijo se jezikovne oznake iz Priloge 37c.
ZAVAROVANJE
Številka: 9
Podatkovna skupina se uporabi.
Vrsta zavarovanja
(polje 52)
Vrsta/dolžina: an .. 1
Uporabijo se oznake iz Priloge 38.
REFERENCA ZAVAROVANJA
(polje 52)
Številka: 99
Podatkovna skupina se uporabi, če oznaka, „Vrsta zavarovanja“ vsebuje oznako, „0“, „1“, „2“, „4“ ali, „9“.
Vrsta/dolžina: an .. 24
Oznaka se uporabi za vstavljanje številke sklica na zavarovanje (ŠSZ), če oznaka, „Vrsta zavarovanja“ vsebuje oznako, „0“, „1“, „2“, „4“ ali, „9“. V tem primeru se oznake; „Drug sklic na zavarovanje“ ne more uporabiti.
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Primeri |
|
1 |
Zadnji dve številki leta sprejetja zavarovanja (LL) |
Številčno 2 |
97 |
|
2 |
Identifikacijska oznaka države, kjer je vloženo zavarovanje (šifra za državo ISO alpha-2) |
Črkovno 2 |
IT |
|
3 |
Enotna indentifikacijska oznaka o sprejetju, ki jo da urad zavarovanja za leto in državo |
Črkovno-številčno 12 |
1234AB788966 |
|
4 |
Kontrolna številka |
Črkovno-številčno 1 |
8 |
|
5 |
Identifikacijska oznaka za posamezno zavarovanje s kuponom (1 črka in 6 številk) ali NIČ za druge vrste zavarovanja |
Črkovno-številčno 7 |
A001017 |
Polji 1 in 2 kot razloženo zgoraj.
Polje 3 je treba izpolniti z enotnim identifikatorjem za leto in državo za sprejem zavarovanja, ki ga daje urad zavarovanja. Nacionalne uprave, ki želijo imeti referenčno številko carinskega urada za urad zavarovanja vključeno v ŠSZ, lahko uporabijo do šest prvih znakov za vstavljanje nacionalne številke urada zavarovanja.
Polje 4 je treba izpolniti z vrednostjo, ki je kontrolna številka za polja 1 do 3 ŠSZ. To polje omogoča odkritje napake, ko se zajamejo prva štiri polja ŠSZ.
Polje 5 se uporabi samo, kadar se ŠSZ nanaša na posamezno zavarovanje s kuponi, registriranimi v računalniškem tranzitnem sistemu. V tem primeru je treba v to polje vpisati identifikacijsko številko kupona.
Vrsta/trajanje: an..35
Oznaka se uporabi, če oznaka, „Vrsta zavarovanja“ vsebuje druge oznake kot, „0“, „1“, „2“, „4“ ali, „9“. V tem primeru se oznake; „ŠSZ“ ne more uporabiti.
Vrsta/dolžina: an4
Oznaka se uporabi pri uporabi oznake „ŠSZ“ sicer ta oznaka za države članice ni obvezna. V odvisnosti od vrste zavarovanja jo izda urad zavarovanja, garant ali glavni zavezanec in se uporabi za zaščito določenega zavarovanja.
OMEJITEV VELJAVNOSTI (ES)
Številka: 1
Vrsta/dolžina: nl
Oznaka 0 = ne se uporablja za skupnostni tranzit.
OMEJITEV VELJAVNOSTI (NE ES)
Številka: 99
Vrsta/dolžina: a2
Oznake države iz Priloge 37c se uporabljajo za navajanje zadevnih držav Efte.
▼M19 —————
PRILOGA 37c
DODATNE OZNAKE ZA RAČUNALNIŠKI TRANZITNI SISTEM
1. Oznake držav (CNT)
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Primer |
|
1 |
ISO Alpha-2 oznaka države. |
Črkovno 2 |
IT |
Uporablja se ISO Alpha-2 oznaka države (glej Prilogo 38).
2. Jezikovna oznaka
Uporablja se označevanje ISO Alpha-2, kakor je navedeno v standardu ISO - 639:1988.
3. Tarifna oznaka (COM)
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Primeri |
|
1 |
HS6 |
številčno 6 (poravnano po levi) |
010290 |
Vnesejo se šestmestna števila harmoniziranega sistema (HS6). Tarifna oznaka se lahko razširi na osem števil za nacionalno uporabo.
4. Oznake občutljivega blaga
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Primeri |
|
1 |
Dodaten identifikator za občutljivo blago |
številčno..2 |
2 |
Oznaka se uporablja poleg HS6, kakor je prikazano v Prilogi 44c, če s HS6 ni mogoče dovolj natančno določiti istovetnosti občutljivega blaga.
▼M26 —————
6. Oznake predložene dokumentacije/potrdil
|
certifikat o skladnosti |
2 |
|
certifikat kakovosti |
3 |
|
potrdilo o gibanju blaga A. TR.1 |
18 |
|
seznam zabojnikov |
235 |
|
seznam natovarjanja |
271 |
|
proforma faktura |
325 |
|
trgovska faktura |
380 |
|
interni tovorni list |
703 |
|
glavni tovorni list |
704 |
|
konosament |
705 |
|
interni konosament |
714 |
|
spremni list — SMGS |
722 |
|
tovorni list |
730 |
|
letalski tovorni list |
740 |
|
glavni letalski tovorni list |
741 |
|
poštna spremnica (paketna pošta) |
750 |
|
multimodalna/kombinirana prevozna listina (splošna) |
760 |
|
blagovni manifest |
785 |
|
specifikacija tovornega lista |
787 |
|
odpremnica, obrazec T |
820 |
|
odpremnica, obrazec T1 |
821 |
|
odpremnica, obrazec T2 |
822 |
|
kontrolna listina T5 |
823 |
|
odpremnica, obrazec T2L |
825 |
|
deklaracija blaga za izvoz |
830 |
|
fitosanitarno spričevalo |
851 |
|
zdravstveno spričevalo |
852 |
|
veterinarsko spričevalo |
853 |
|
potrdilo o poreklu |
861 |
|
deklaracija o poreklu |
862 |
|
preferenčno potrdilo o poreklu |
864 |
|
potrdilo o preferencialnem poreklu blaga |
865 |
|
uvozno potrdilo |
911 |
|
prijava tovora (ob prihodu) |
933 |
|
dovoljenje za izvoz nekega blaga |
941 |
|
obrazec TIF |
951 |
|
zvezek TIR |
952 |
|
potrdilo o poreklu blaga EUR 1 |
954 |
|
zvezek ATA |
955 |
|
drugo |
zzz |
7. Dodatni podatki/Posebna oznaka navedbe
Oznake se uporabljajo na naslednji način:
DG0 = izvoz iz države Efte, za katerega se uporabljajo omejitve, ali izvoz iz ES, za katerega se uporabljajo omejitve.
DG1 = izvoz iz države Efte, za katerega se uporabljajo dajatve, ali izvoz iz ES, za katerega se uporabljajo dajatve.
DG2 = izvoz.
Na nacionalni ravni se lahko uporabljajo dodatne posebne oznake za navedbe.
8. Referenčna številka carinskega urada (COR)
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Primer |
|
1 |
oznaka za državo carinskega urada (glej CNT) |
črkovno 2 |
IT |
|
2 |
nacionalna številka carinskega urada |
črkovno-številčno 6 |
0830AB |
Polje 1 je razloženo zgoraj.
Polje 2 se prosto izpolni s šestmestno črkovno-številčno oznako. Šestmestna oznaka omogoča državnim upravam, da po potrebi določijo hierarhijo carinskih uradov.
|
9. |
Za atribut „Vrsta deklaracije“ (polje 1): za deklaracije TIR uporabite oznako „TIR“. |
|
10. |
Za atribut „vrsta zavarovanja“ (polje 52): za obvestila TIR uporabite oznako „B“. |
PRILOGA 37d
(iz člena 353(2)(b))
DEL I
►C6 POMOŽNI POSTOPEK ◄
POGLAVJE I
Splošne določbe
1. ►C6 V tej prilogi so določene posebne določbe za uporabo pomožnega postopka iz člena 353(2) v naslednjih primerih: ◄
(a) za potnike:
— kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje;
(b) za glavne zavezance, vključno s pooblaščenimi pošiljatelji:
— kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje, ali
— kadar aplikacija glavnega zavezanca ne deluje, ali
— kadar omrežje med glavnim zavezancem in carinskimi organi ne deluje.
2. Del I, naslova VII, VIII, in del II, naslov II, poglavje 4, oddelki 1, 2 in 3, pododdelki 1 do 7, se uporabljajo za pomožni postopek, razen če ni drugače določeno v točkah 3 do 31 te priloge.
3. Tranzitne deklaracije.
3.1 ►C6 Da bi se izognili težavam v uradih tranzita in namembnem uradu, je tranzitna deklaracija, ki se uporablja v pomožnem postopku, prepoznavna za vse udeležence v tranzitni operaciji. ◄ . Zato se uporaba dokumentov omeji na naslednje:
— uporaba enotne upravne listine (EUL),
— uporaba EUL, natisnjene na navadnem papirju v sistemu gospodarskega subjekta, kakor je predvideno v Prilogi 37, ali
— EUL se lahko s soglasjem carinskih organov nadomesti z obrazcem ►M34 spremna tranzitna listina (STL) – spremna tranzitna/varnostna listina (STVL) ◄ , kadar carinski organi menijo, da so potrebe gospodarskega subjekta utemeljene.
3.2 Za izvajanje točke 3.1, tretja alinea, te priloge se ►M34 STL/STVL ◄ izpolni v skladu s ►M34 priloge 37, 45a in 45e ◄ .
3.3 Kadar se določbe te priloge nanašajo na izvode tranzitne deklaracije, ki spremljajo pošiljko, se te določbe smiselno uporabljajo za ►M34 STL/STVL ◄ .
POGLAVJE II
Izvedbena pravila
4. Nedostopnost računalniškega sistema carinskih organov.
4.1 Ne glede na uporabljeni dokument se pravila izvajajo na naslednji način:
— tranzitna deklaracija se izpolni in v treh izvodih predloži uradu odhoda v skladu s Prilogo 37 za EUL in pripravi v skladu s prilogama 37 in 45a za ►M34 STL/STVL ◄ ,
— tranzitna deklaracija se registrira v polju C z uporabo sistema številčenja, ki je drugačen od računalniškega številčenja,
— ►C6 pomožni postopek se na izvodih tranzitne deklaracije označi z žigom, ki je v skladu z vzorcem iz dela II te priloge, in sicer v polju A enotne upravne listine (EUL) ali na mestu za sklicno številko tranzita (MRN) in črtno kodo v STL ◄ ►M34 /STVL ◄ ,
— v primeru uporabe poenostavljenega postopka gospodarski subjekt izpolni vse obveznosti in pogoje glede vpisov v deklaracijo in glede uporabe posebne štampiljke iz točk 26 do 29, pri čemer uporabi polje D oziroma C,
— žig na dokument odtisne carinski urad odhoda v primeru standardnega postopka ali pooblaščeni pošiljatelj, kadar je uporabljen poenostavljeni postopek,
— kadar se uporabi obrazec ►M34 STL/STVL ◄ , na deklaraciji ni niti črtne kode niti sklicne številke tranzita (MRN).
4.2 Kadar se sprejme odločitev o uporabi pomožnega postopka, se razveljavi vsaka deklaracija, ki je bila vnesena v računalniški sistem, vendar zaradi odpovedi sistema ni bila obdelana naprej. Gospodarski subjekt mora carinske organe obvestiti vsakič, ko se deklaracija vnese v sistem, vendar se nato za navedeno deklaracijo uporabi pomožni postopek.
4.3 Carinski organ preverja uporabo pomožnega postopka, da se prepreči njegova zloraba.
5. Nedostopnost računalniškega sistema in/ali omrežja glavnega zavezanca.
— Uporabijo se določbe iz točke 4, razen določb o poenostavljenem postopku.
— Glavni zavezanec obvesti carinske organe, ko sta njegov računalniški sistem in/ali omrežje ponovno dostopna.
6. Nedostopnost računalniškega sistema in/ali omrežja pooblaščenega pošiljatelja.
Kadar računalniški sistem in/ali omrežje pooblaščenega pošiljatelja ni/nista dostopna, se uporabi naslednji postopek:
— Uporabijo se določbe točke 4.
— Pooblaščeni pošiljatelj obvesti carinske organe, ko sta njegov računalniški sistem in/ali omrežje ponovno dostopna.
— V teh okoliščinah ali v primeru okvare omrežja, kadar pooblaščeni pošiljatelj letno vloži več kot 2 % svojih deklaracij po pomožnem postopku, se dovoljenje ponovno pregleda, da se oceni, ali so pogoji še vedno izpolnjeni.
7. Vnos podatkov s strani nacionalnih organov.
Vendar lahko nacionalni carinski organi v primerih iz točk 5 in 6 gospodarskim subjektom dovolijo, da v uradu odhoda vložijo en izvod tranzitne deklaracije (pri tem uporabijo EUL ali, kadar je primerno, obrazec ►M34 STL/STVL ◄ ), da ga lahko obdela carinski računalniški sistem.
POGLAVJE III
Potek postopka
8. Blago v skupnostnem tranzitnem postopku se prevaža na osnovi izvodov št. 4 in št. 5 EUL ali na osnovi ►M34 STL/STVL ◄ , ki ju urad odhoda vrne glavnemu zavezancu.
9. Posamezno zavarovanje, ki ga predloži garant.
Kadar urad zavarovanja ni tudi urad odhoda za tranzitno operacijo, urad zavarovanja hrani izvod instrumenta, ki dokazuje, da je sprejel izjavo garanta. Glavni zavezanec predloži izvirnik uradu odhoda, ki ga tudi hrani. Po potrebi lahko urad zahteva prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov zadevne države.
10. Mešane pošiljke.
Če pošiljke vsebujejo blago, ki se mora prevažati po postopku T1, in blago, ki se mora prevažati po postopku T2, se tranzitna deklaracija, označena s simbolom „T“, dopolni:
— z dopolnilnimi obrazci, označenimi s simboli „T1bis“, „T2bis“ ali „T2Fbis“, če je to primerno, ali
— z nakladnicami, označenimi s simboli „T1“, „T2“ ali „T2F“, če je to primerno.
11. T1 kot privzeti postopek.
Kadar v desno podpolje polja 1 tranzitne deklaracije ni bil vnesen nobeden od simbolov „T1“, „T2“ ali „T2F“ ali kadar pri pošiljkah, ki vsebujejo blago, ki se prevaža v okviru postopka T1, in blago, ki se prevaža v okviru postopka T2, niso izpolnjene določbe iz točke 10, se šteje, da se blago prevaža po postopku T1.
12. Podpis tranzitne deklaracije in obveznosti glavnega zavezanca.
Glavni zavezanec s podpisom tranzitne deklaracije prevzame odgovornost za izpolnjevanje določb člena 199(1).
13. Ukrepi za zagotavljanje istovetnosti.
Kadar se uporablja člen 357(4), vnese urad odhoda na tranzitno deklaracijo nasproti naslova „Nameščene carinske oznake“ v polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda“ naslednji zaznamek:
— Opustitev – 99201
14. Vnosi v tranzitno deklaracijo in prepustitev blaga.
— Urad odhoda vnese rezultate preverjanja na vsak izvod tranzitne deklaracije.
— Če se rezultati preverjanja ujemajo z deklaracijo, urad odhoda prepusti blago in na izvode tranzitne deklaracije vnese datum prepustitve blaga.
15. Urad tranzita.
15.1 Prevoznik izroči potrdilo o prehodu, napisano na obrazcu, ki ustreza vzorcu iz Priloge 46, vsakemu uradu tranzita, ki to potrdilo shrani.
15.2 Kadar prevoz blaga poteka prek urada tranzita, ki ni naveden na izvodih št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, navedeni urad:
— nemudoma pošlje prvotno imenovanemu uradu tranzita potrdilo o prehodu ali
— o prehodu obvesti urad odhoda v primerih in po postopku, ki jih sporazumno določijo carinski organi.
16. Predložitev namembnemu uradu.
16.1 Namembni urad evidentira izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije ter nanju vnese datum prihoda in podatke o opravljenih preverjanjih.
16.2 Tranzitna operacija se lahko konča pri uradu, ki naveden na tranzitni deklaraciji. Navedeni urad tako postane namembni urad.
Kadar je novi namembni urad v pristojnosti države članice, ki ni pristojna za prvotno imenovani urad, novi urad vnese v polje „I. Kontrola, ki jo opravlja namembni urad“ izvoda št. 5 tranzitne deklaracije poleg običajnih pripomb, ki jih mora navesti, še naslednji zaznamek:
— Razlike: urad, pri katerem je bilo blago predloženo … (naziv in država) – 99203
16.3 Kadar se uporablja drugi odstavek točke 16.2 in če je na tranzitni deklaraciji naslednji zaznamek, novi namembni urad ohrani nadzor nad blagom in brez izrecnega dovoljenja države članice, v pristojnosti katere je urad odhoda, ne dovoli prevoza blaga drugam, kot v navedeno državo članico:
— Za iznos iz Skupnosti veljajo omejitve ali dajatve iz Uredbe/Direktive/Odločbe št. … – 99204
17. Potrdilo o prejemu.
Potrdilo o prejemu se lahko izpolni na hrbtni strani izvoda št. 5 tranzitne deklaracije EUL.
18. Vrnitev izvoda št. 5.
Pristojni organi namembne države članice nemudoma vrnejo izvod št. 5 tranzitne deklaracije carinskim organom države članice odhoda, najpozneje pa v osmih dneh od datuma konca operacije. Kadar se uporablja STL, se en izvod predložene STL vrne pod enakimi pogoji kot izvod št. 5.
19. Obveščanje glavnega zavezanca in alternativna dokazila o koncu postopka.
Če se izvod št. 5 tranzitne deklaracije ne vrne carinskim organom države članice odhoda v enem mesecu od izteka roka za predložitev blaga namembnemu uradu, navedeni organi obvestijo glavnega zavezanca in od njega zahtevajo, naj predloži dokazila o koncu postopka.
20. Poizvedovalni postopek.
20.1 ►C6 Kadar carinski organi države članice odhoda v dveh mesecih od izteka roka za predložitev blaga namembnemu uradu niso prejeli dokazila, da se je postopek končal, nemudoma sprožijo poizvedovalni postopek, da pridobijo potrebne podatke za konec postopka ali, kadar to ni mogoče: ◄
— da ugotovijo, ali je nastal carinski dolg,
— da določijo istovetnost dolžnika,
— da določijo carinske organe, pristojne za izterjavo.
20.2 Če so carinski organi predčasno obveščeni, da tranzitni postopek ni končan, ali če to sumijo, nemudoma začnejo poizvedovalni postopek.
20.3 Poizvedovalni postopek se začne tudi, kadar se naknadno izkaže, da je bilo dokazilo o koncu postopka ponarejeno in da je treba začeti poizvedovalni postopek za doseganje ciljev iz točke 20.1.
21. Zavarovanje – referenčni znesek.
21.1 Pri uporabi člena 379(1) glavni zavezanec za vsako tranzitno operacijo izračuna znesek dolga, ki utegne nastati, in zagotovi, da zadevni znesek ne preseže referenčnega zneska, ob upoštevanju operacij, za katere postopek še ni končan.
21.2 Glavni zavezanec obvesti urad zavarovanja, kadar se referenčni znesek izkaže za nezadostnega za kritje njegovih skupnostnih tranzitnih operacij.
22. Potrdila o skupnem zavarovanju in potrdila o opustitvi zavarovanja.
Na podlagi dovoljenja v skladu s členom 372(1)(a) je treba uradu odhoda predložiti potrdila o skupnem zavarovanju in potrdila o opustitvi zavarovanja, ki jih izdajo carinski organi. Podatki o potrdilih se vnesejo v tranzitno deklaracijo.
23. Posebne nakladnice.
23.1 Carinski organi lahko glavne zavezance, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz člena 373, pooblastijo za uporabo nakladnic, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev, določenih v prilogah 44a, 44b in 45.
Uporaba takšnih nakladnic se dovoli le:
— kadar jih izdajajo podjetja, ki uporabljajo integrirani sistem elektronske ali avtomatske obdelave podatkov za vodenje knjig,
— kadar so izdelane in izpolnjene tako, da jih carinski organi lahko uporabljajo brez težav,
— kadar za vsako postavko vsebujejo vse podatke, ki jih zahteva Priloga 44a.
23.2 Seznami z opisom blaga, sestavljeni za opravljanje odpremnih/izvoznih formalnosti, se prav tako lahko odobrijo za uporabo kot nakladnice iz točke 23.1, tudi če jih izdajajo podjetja, ki ne uporabljajo integriranega sistema elektronske ali avtomatske obdelave podatkov za vodenje knjig.
23.3 Podjetja, ki uporabljajo integrirani sistem elektronske ali avtomatske obdelave podatkov za vodenje knjig in že imajo dovoljenje na podlagi točk 23.1 in 23.2 za uporabo nakladnic posebne vrste, lahko pridobijo tudi dovoljenje za uporabo takšnih seznamov za skupnostne tranzitne operacije, ki vključujejo le eno vrsto blaga, če to zahtevajo računalniški programi zadevnih podjetij.
24. Uporaba posebnih carinskih oznak.
Glavni zavezanci nasproti naslova „Nameščene carinske oznake“ v polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda“ vnesejo model, vrsto in število nameščenih oznak.
25. Opustitev predpisane poti.
Imetniki takšnih izjem vpišejo v polje 44 tranzitne deklaracije naslednji zaznamek:
— Opustitev predpisane poti – 99205
26. Pooblaščeni pošiljatelj – predhodna overitev in formalnosti ob odhodu.
26.1 Za uporabo točk 4 in 6 dovoljenje določa, da mora biti polje „C. Urad odhoda“ obrazcev tranzitne deklaracije:
— vnaprej opremljeno z žigom urada odhoda in s podpisom uradnika navedenega urada ali
— opremljeno z odtisom posebnega kovinskega žiga s strani pooblaščenega pošiljatelja, ki ga odobrijo pristojni organi ter ustreza vzorcu iz Priloge 62. Odtis žiga se na obrazce lahko vtisne vnaprej, kadar tiskanje opravi tiskarna, ki je bila za to pooblaščena.
Pooblaščeni pošiljatelj izpolni polje tako, da vnese datum odpreme blaga in tranzitni deklaraciji dodeli številko v skladu s pravili, določenimi v dovoljenju.
26.2 Carinski organi lahko predpišejo uporabo obrazcev, ki so opremljeni s posebnim znakom za ugotavljanje istovetnosti.
27. Pooblaščeni pošiljatelj – ukrepi za varovanje žiga.
27.1 Pooblaščeni pošiljatelj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi varovanje posebnih žigov in/ali obrazcev, opremljenih z žigom urada odhoda ali posebnim žigom.
Carinske organe obvesti o varnostnih ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi zgornjega pododstavka.
27.2 Če kdo zlorabi obrazce, ki so vnaprej opremljeni z žigom urada odhoda ali posebnim žigom, je brez poseganja v kazenske postopke pooblaščeni pošiljatelj odgovoren za plačilo carin in drugih dajatev, ki se plačujejo v posamezni državi za blago, prevažano na podlagi takih obrazcev, razen če carinskim organom, ki so ga pooblastili, dokaže, da je sprejel zahtevane ukrepe iz točke 27.1.
28. Pooblaščeni pošiljatelj – informacije, ki se vpišejo na deklaracije.
28.1 Pooblaščeni pošiljatelj najpozneje ob odpremi blaga izpolni tranzitno deklaracijo in po potrebi vnese v polje 44 predpisan načrt poti, določen v skladu s členom 355(2), in v polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda“ rok, določen v skladu s členom 356, v katerem mora biti blago predloženo namembnemu uradu, veljavne ukrepe za ugotavljanje istovetnosti in naslednji zaznamek:
— Pooblaščeni pošiljatelj – 99206
28.2 Kadar pristojni organi države članice odhoda pregledajo pošiljko pred odpremo, to zabeležijo v polje „D. Kontrola, ki jo opravi urad odhoda“ deklaracije.
28.3 Po odpremi se izvod št. 1 tranzitne deklaracije nemudoma pošlje uradu odhoda. Carinski organi lahko v dovoljenju določijo, da mora biti izvod št. 1 poslan carinskim organom države članice odhoda, takoj ko je tranzitna deklaracija izpolnjena. Preostali izvodi spremljajo blago v skladu s pogoji iz točke 8 te priloge.
29. Pooblaščeni pošiljatelj – opustitev podpisa.
29.1 Pooblaščeni pošiljatelj je lahko oproščen podpisovanja tranzitnih deklaracij, ki so bile sestavljene z integriranim sistemom elektronske ali avtomatske obdelave podatkov, če so opremljene s posebnim žigom iz Priloge 62. Ta opustitev se lahko odobri pod pogojem, da je pooblaščeni pošiljatelj pred tem oddal carinskim organom pisno izjavo, s katero potrjuje, da je glavni zavezanec za vse skupnostne tranzitne operacije, ki se izvajajo na podlagi tranzitnih deklaracij, opremljenih s posebnim žigom.
29.2 Tranzitne deklaracije, izpolnjene v skladu s točko 29.1, v polju, ki je namenjeno podpisu glavnega zavezanca, vsebujejo naslednji zaznamek:
— Opustitev podpisa – 99207
30. Pooblaščeni prejemnik – obveznosti.
30.1 Ko blago prispe v prostore pooblaščenega prejemnika ali na kraj, ki je naveden v pooblastilu, pooblaščeni prejemnik nemudoma pošlje namembnemu uradu dokument ►M34 STL/STVL ◄ ali izvoda št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije, ki sta spremljala blago, pri čemer navede dan prihoda, stanje vseh nameščenih carinskih oznak in vse nepravilnosti.
30.2 Namembni urad izpolni navedena izvoda, kakor je določeno v točki 16 te priloge na izvodih št. 4 in št. 5 tranzitne deklaracije.
31. Začasna prepoved uporabe skupnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali skupnega zavarovanja.
Pravila za uporabo člena 381(4), kakor je navedeno v Prilogi 47a, se dopolnijo z naslednjimi določbami:
31.1 Za tranzitne operacije, ki vključujejo blago, na katero se nanaša sklep o prepovedi uporabe skupnega zavarovanja, se uporabljajo naslednji ukrepi:
— Na izvode tranzitne deklaracije se z velikimi tiskanimi črkami v rdeči barvi diagonalno natisne naslednji zaznamek velikosti vsaj 100 × 10 mm:
—— SKUPNO ZAVAROVANJE PREPOVEDANO – 99208
— Z odstopanjem od točke 18 namembni urad vrne izvod št. 5 tranzitne deklaracije, na kateri je vpisan ta zaznamek, najpozneje na delovni dan po dnevu, ko mu je bila predložena pošiljka skupaj s potrebnimi izvodi deklaracije. Kadar je takšna pošiljka predložena pooblaščenemu prejemniku v smislu člena 406, pooblaščeni prejemnik pošlje izvod št. 5 svojemu lokalnemu namembnemu uradu najpozneje na delovni dan po datumu prejema pošiljke.
31.2 Ukrepi za omilitev finančnih posledic prepovedi uporabe skupnega zavarovanja.
Kadar je bila uporaba skupnega zavarovanja začasno prepovedana za blago s seznama iz Priloge 44c, lahko imetniki skupnega zavarovanja na lastno zahtevo uporabljajo posamezno zavarovanje. Vendar se uporabljajo naslednji posebni pogoji:
— to posamezno zavarovanje se v okviru pomožnega postopka lahko uporabi samo pri uradu odhoda, navedenem na zavarovalnem instrumentu.
DEL II
VZOREC ŽIGA ZA POMOŽNI POSTOPEK
POMOŽNI POSTOPEK NCTS
PODATKI V SISTEMU NISO NA VOLJO
ZAČETO DNE ____________________
(Datum/ura)
(dimenzije: 26 × 59 mm, rdeče črnilo)
PRILOGA 38
ŠIFRE, KI SE UPORABLJAJO NA OBRAZCIH ( 204 ) ( 205 )
NASLOV I SPLOŠNE PRIPOMBE
Ta priloga zajema le posebne osnovne zahteve, ki veljajo pri uporabi papirnih obrazcev. Če se tranzitne formalnosti opravijo z izmenjavo sporočil EDI, se uporabijo navodila iz te priloge, razen če Priloga 37a ali 37c ne določa drugače.
V nekaterih primerih so podrobno določene zahteve glede vrste in dolžine vnosa. Oznake za različne vrste podatkov so:
|
a |
abecedni |
|
n |
numerični |
|
an |
alfanumerični |
Število za oznako pomeni dovoljeno dolžino podatkovnega vnosa. Dve piki pred navedbo dolžine pomenita, da dolžina podatkovnega vnosa ni določena, vendar lahko podatkovni vnos zajema število znakov, ki ne presega navedenega števila.
NASLOV II ►C3 ŠIFRE ◄
Polje 1: Deklaracija
Prvo podpolje
Spodaj so navedene veljavne šifre (a2):
|
EX |
: |
za menjavo z državami in ozemlji zunaj carinskega območja Skupnosti razen držav Efte za vnos blaga v carinski postopek iz stolpcev A in E tabele v Prilogi 37, naslov I, B) za dodelitev blagu carinsko dovoljeno uporabo ali rabo iz stolpcev C in D tabele v Prilogi 37, naslov I, B) za odpremo neskupnostnega blaga v okviru menjave med državami članicami |
|
IM |
: |
za menjavo z državami in ozemlji zunaj carinskega območja Skupnosti razen držav EFTA za vnos blaga v carinski postopek iz stolpcev H do K tabele v Prilogi 37, naslov I, B) za vnos neskupnostnega blaga v carinski postopek v okviru menjave med državami članicami |
|
EU |
: |
v okviru menjave med državami Efte za vnos blaga v carinski postopek iz stolpcev A, E in H do K tabele v Prilogi 37, naslov I, B) za dodelitev blagu carinsko dovoljeno uporabo ali rabo iz stolpcev C in D tabele v Prilogi 37, naslov I, B) |
|
CO |
: |
v zvezi s skupnostnim blagom, za katero v prehodnem obdobju po pristopu novih držav članic veljajo posebni ukrepi vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja za pridobitev plačila posebnih izvoznih nadomestil pred izvozom ali proizvodnja pod carinskim nadzorom in carinsko kontrolo pred izvozom in plačilom izvoznih nadomestil v zvezi s skupnostnim blagom v okviru menjave med deli carinskega območja Skupnosti, v katerih veljajo določbe Direktive 77/388/EGS, in za dele tega območja, v katerih se te določbe ne uporabljajo, ali v smislu menjave med deli tega območja, v katerih se te določbe ne uporabljajo. |
Drugo podpolje
Spodaj so navedene veljavne šifre (a1):
|
A |
za običajno deklaracijo (običajni postopek na podlagi člena 62 zakonika) |
|
B |
za nepopolno deklaracijo (poenostavljeni postopek po členu 76(1)(a) zakonika) |
|
C |
za poenostavljeno deklaracijo (poenostavljeni postopek po členu 76(1)(b) zakonika) |
|
D |
za vložitev običajne deklaracije (kakor je navedeno pod šifro A), preden deklarant lahko predloži blago |
|
E |
za vložitev nepopolne deklaracije (kakor je navedeno pod šifro B), preden deklarant lahko predloži blago |
|
F |
za vložitev poenostavljene deklaracije (kakor je navedeno pod šifro C), preden deklarant lahko predloži blago |
|
X |
za dopolnilno deklaracijo po poenostavljenem postopku iz šifer B in E |
|
Y |
za dopolnilno deklaracijo po poenostavljenem postopku iz šifer C in F |
|
Z |
za dopolnilno deklaracijo po poenostavljenem postopku po členu 76(1)(c) zakonika (vpis blaga v evidence) Šifre D, E in F se lahko uporabijo le v okviru postopka na podlagi člena 201(2), če carinski organi odobrijo vložitev deklaracije, preden deklarant lahko predloži blago. |
Tretje podpolje
Spodaj so navedene veljavne šifre (an..5):
|
T1 |
: |
za blago, ki se prevaža v zunanjem skupnostnem tranzitnem postopku |
|
T2 |
: |
za blago, ki se prevaža v notranjem skupnostnem tranzitnem postopku skladno s členom 163 ali 165 zakonika, razen v primerih, pri katerih se uporabi člen 340c(2) |
|
T2F |
: |
za blago, ki se prevaža v notranjem skupnostnem tranzitnem postopku skladno s členom 340c(1) |
|
T2SM |
: |
za blago, dano v notranji skupnostni tranzitni postopek zaradi uporabe člena 2 Sklepa 4/92 Odbora za sodelovanje med EGS in Republiko San Marino z dne 22. decembra 1992 |
|
T |
: |
za zbirne pošiljke na podlagi člena 351 (v tem primeru se prazni prostor za črko T prečrta) |
|
T2L |
: |
obrazec za dokazovanje skupnostnega statusa blaga |
|
T2LF |
: |
obrazec za dokazovanje skupnostnega statusa blaga, ki se pošilja v del carinskega območja Skupnosti ali iz njega, če se ne uporabljajo določbe Direktive 77/388/EGS |
|
T2LSM |
: |
obrazec za dokazovanje statusa blaga, ki je namenjeno v San Marino zaradi uporabe člena 2 Sklepa 4/92 Odbora za sodelovanje med EGS in Republiko San Marino z dne 22. decembra 1992 |
Polje 2: Pošiljatelj/izvoznik
Kadar se zahteva identifikacijska številka, se uporabi številka EORI. Strukturirana je na naslednji način:
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Oblika zapisa |
Primeri |
|
1 |
Oznaka države članice, ki dodeli številko (šifra države ISO alpha-2) |
abecedno 2 |
2-mestna oznaka |
PL |
|
2 |
Edinstvena oznaka v državi članici |
alfanumerično 15 |
15-mestna oznaka |
1234567890ABCDE |
Primer: „PL1234567890ABCDE“ za poljskega izvoznika (šifra države: PL), katere edinstvena nacionalna številka EORI je „1234567890ABCDE“.
Šifra države: črkovna nomenklatura Skupnosti za države in ozemlja temelji na veljavnih šifrah ISO alpha-2 (a2), če so združljive s šiframi držav iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 ( 206 ).
Polje 8: Prejemnik
Kadar se zahteva identifikacijska številka, se uporabi številka EORI, strukturirana kot je določeno v opisu za polje 2.
Polje 14: Deklarant/zastopnik
(a) Pred popolno ime in naslov se vpiše ena naslednjih šifer (n1) za določitev deklaranta ali statusa zastopnika:
1. Deklarant
2. Zastopnik (neposredno zastopanje v smislu prve alinee člena 5(2) zakonika)
3. Zastopnik (posredno zastopanje v smislu druge alinee člena 5(2) zakonika).
Če se ta podatkovni element natisne na papirni dokument, se natisne v kvadratne oklepaje (npr. [1], [2] ali [3]).
(b) ►M33 Kadar se zahteva identifikacijska številka, se uporabi številka EORI, strukturirana kot je določeno v opisu za polje 2. ◄
Polje 15a: Šifra države odpreme/izvoza
Uporabijo se šifre držav iz polja 2.
Polje 17a: Šifra namembne države
Uporabijo se šifre držav iz polja 2.
Polje 17b: Šifra namembne regije
Oznake določijo zadevne države članice.
Polje 18: Država prevoznega sredstva ob odhodu
Uporabijo se šifre držav iz polja 2.
Polje 19: Zabojnik (zbk)
Ustrezne oznake (n1) so navedene spodaj:
|
0 |
blago, ki se ne prevaža v zabojnikih |
|
1 |
blago, ki se prevaža v zabojnikih. |
Polje 20: Dobavni pogoji
►C3 Šifre in navedbe, ◄ ki se vpišejo, če je to ustrezno, v prvi dve podpolji tega polja, so naslednje:
|
Prvo podpolje |
Pomen |
Drugo podpolje |
|
Šifra Incoterms |
Incoterms — ICC/ECE |
Natančna lokacija |
|
Šifra, običajno za cestni in železniški prevoz |
||
|
DAF (Incoterms 2000) |
Dobavljeno na meji |
Kraj |
|
Šifre za vse prevoza |
||
|
EXW (Incoterms 2010) |
Franko tovarna |
Kraj |
|
FCA (Incoterms 2010) |
Franko prevoznik |
Kraj |
|
CPT (Incoterms 2010) |
Prevoz plačan do |
Namembni kraj |
|
CIP (Incoterms 2010) |
Prevoz in zavarovanje plačana do |
Namembni kraj |
|
DAT (Incoterms 2010) |
Dobavljeno na terminalu |
Namembni terminal v pristanišču ali namembni kraj |
|
DAP (Incoterms 2010) |
Dobavljeno v kraj |
Namembni kraj |
|
DDP (Incoterms 2010) |
Dobavljeno, dajatve plačane |
Namembni kraj |
|
DDU (Incoterms 2000) |
Dobavljeno, dajatve neplačane |
Namembni kraj |
|
Šifre, običajno za prevoz po morju ali celinskih plovnih poteh |
||
|
FAS (Incoterms 2010) |
Franko ob ladijski bok |
Pristanišče odpreme |
|
FOB (Incoterms 2010) |
Franko na ladijski krov |
Pristanišče odpreme |
|
CFR (Incoterms 2010) |
Stroški in prevoznina |
Namembno pristanišče |
|
CIF (Incoterms 2010) |
Stroški, zavarovanje in prevoznina |
Namembno pristanišče |
|
DES (Incoterms 2000) |
Dobavljeno na ladji |
Namembno pristanišče |
|
DEQ (Incoterms 2000) |
Dobavljeno na obali |
Namembno pristanišče |
|
XXX |
Drugi dobavni pogoji |
Opis dobavnih pogojev po pogodbi |
Države članice lahko zahtevajo, da se v tretje podpolje vpiše naslednja šifra (n1):
|
1 |
: |
če kraj leži na ozemlju zadevne države članice |
|
2 |
: |
če kraj leži na ozemlju druge države članice |
|
3 |
: |
drugo (kraj leži zunaj Skupnosti). |
Polje 21: Država aktivnega prevoznega sredstva ob prehodu meje
Uporabijo se šifre držav iz polja 2.
Polje 22: Valuta računa
Valuta računa se vpiše v obliki ISO alpha-3 šifre valute (oznake ISO 4217 za označevanje valut in denarnih enot).
Polje 24: Vrsta posla
Države članice, ki zahtevajo ta podatek, morajo uporabiti enomestne številčne oznake, navedene v stolpcu A preglednice iz člena 10(2) Uredbe Komisije (EU) št. 113/2010 ( 207 ), pri čemer se ta oznaka vnese v levi kot polja. Lahko tudi predvidijo, da se v desni kot polja vpiše še oznaka iz stolpca B navedene preglednice.
|
Stolpec A |
Stolpec B |
|
1. Posli z dejanskim ali nameravanim prenosom lastništva proti finančnemu ali drugačnemu nadomestilu (razen tistih, navedenih pod 2, 7 in 8 (1) (2) (3) |
1. Dokončna kupoprodaja (2) 2. Dobava za prodajo na ogled ali po preskušanju, konsignacijska ali komisijska prodaja 3. Barter posli (kompenzacija z blagom) 4. Zasebni nakupi potnikov 5. Finančni lizing (3) |
|
2. Vračilo blaga, ki je bilo predhodno že evidentirano pod šifro 1 (4); brezplačna zamenjava blaga4 |
1. Vračilo blaga 2. Zamenjava za vrnjeno blago 3. Zamenjava (npr. v garanciji) za blago, ki ni bilo vrnjeno |
|
3. Posli (ne začasni) s prenosom lastništva brez nadomestila (finančnega ali drugačnega) |
1. Blago, dobavljeno po programih, ki jih delno ali v celoti financira Evropska skupnost 2. Druge dobave splošne vladne pomoči 3. Druge dobave pomoči (posamezniki in nevladne organizacije) 4. Drugo |
|
4. Posli za predelavo po pogodbi (5) ali popravilo (6) (razen tistih, navedenih pod 7) |
1. Predelava 2. Popravilo in vzdrževanje proti plačilu 3. Brezplačno popravilo in vzdrževanje |
|
5. Posli po predelavi po pogodbi (5) ali popravilo (6) (razen tistih, navedenih pod 7) |
1. Predelava 2. Popravilo in vzdrževanje proti plačilu 3. Brezplačno popravilo in vzdrževanje |
|
6. Posli brez prenosa lastništva, npr. najem, posojilo, poslovni lizing (7) in druge začasne uporabe (8), razen predelave po pogodbi ali popravila (dobave ali vračila) |
1. Najem, posojilo, poslovni lizing 2. Drugo blago za začasno rabo |
|
7. Posli v okviru skupnih obrambnih projektov ali drugih skupnih medvladnih proizvodnih programov (npr. Airbus) |
|
|
8. Dobava gradbenega materiala in opreme v okviru gradbenih oziroma gradbenih inženirskih poslov, ki so del splošne pogodbe (9) |
|
|
9. Drugi posli |
|
|
(1) Ta postavka zajema večino izvozov in uvozov, to je poslov, v zvezi s katerimi: — se lastništvo prenese z rezidenta na nerezidenta ali obratno, — se izvede plačilo ali kompenzacija z blagom. (2) Vključno z nadomestnimi deli in drugimi zamenjavami proti plačilu. (3) Vključno s finančnim lizingom: obroki lizinga se izračunajo tako, da pokrijejo celotno ali dejansko vrednost blaga. Tveganje in prednosti lastništva se prenesejo na lizingojemalca. Ob koncu pogodbe lizingojemalec postane zakoniti lastnik blaga. (4) Pošiljke blaga za vračilo ali zamenjavo, prvotno knjižene pod postavke 3 do 9 stolpca A, je treba knjižiti pod ustrezno postavko. (5) Predelava (pod carinskim nadzorom ali ne) se knjiži pod postavki 4 in 5 stolpca A. Ta postavka ne zajema predelav, ki bremenijo predelovalca, in te je treba knjižiti pod postavko 1 stolpca A. (6) Popravilo pomeni povrnitev blaga v prvotno funkcijo; to je lahko povezano s predelavo ali izboljšavo. (7) Operativni lizing: vse pogodbe o lizingu, ki ni finančni lizing (glej opombo 3). (8) Ta postavka zajema blago, ki je izvoženo/uvoženo za nadaljnji ponovni uvoz/izvoz brez spremembe lastništva. (9) Posli pod postavko 8 stolpca A zajemajo blago, za katero ni ločenih računov, temveč en sam račun, ki pokriva celotno vrednost del. Če ni tako, je posel treba knjižiti pod postavko 1. |
|
Polje 25: Vrsta prevoza na meji
Spodaj so navedene veljavne šifre (n1):
|
Šifra |
Opis |
|
1 |
Prevoz po morju |
|
2 |
Železniški prevoz |
|
3 |
Cestni prevoz |
|
4 |
Zračni prevoz |
|
5 |
Poštna pošiljka |
|
7 |
Transportne napeljave |
|
8 |
Prevoz po notranjih vodnih poteh |
|
9 |
Lastni pogon |
Polje 26: Vrsta prevoza v notranjosti
Uporabijo se šifre za polje 25.
Polje 29: Urad izstopa/vstopa
Uporabijo se šifre (an8) z naslednjo sestavo:
— prva dva znaka (a2) določata državo z uporabo šifre države iz polja 2,
— naslednjih šest znakov (an6) označuje zadevni urad v tej državi. Priporoča se upoštevanje naslednje sestave:
—prve tri znake (a3) zajema UN/LOCODE in zadnje tri znake državna alfanumerična šifra (an3). Če se to podpolje ne uporabi, se vpišejo znaki „000“.
Primer:
BEBRU000: BE = ISO 3166 za Belgijo, BRU = UN/LOCODE za mesto Bruselj, 000 za neuporabljeno podpolje.
Polje 31: Tovorki in opis blaga; Oznake in številke – Številke zabojnikov – Število in vrsta
Vrsta tovorkov
Uporabiti je treba naslednje oznake.
(Priporočilo UN/ECE št. 21/rev. 8.1 z dne 12. julija 2010.)
OZNAKE TOVORKOV
|
Aerosol |
AE |
|
Ampula, nezaščitena |
AM |
|
Ampula, zaščitena |
AP |
|
Razpršilo |
AT |
|
Vreča |
BG |
|
Vreča, prožna embalaža |
FX |
|
Vreča, iz jute |
GY |
|
Vreča, ogromna |
JB |
|
Vreča, večja |
ZB |
|
Vreča, večdelna |
MB |
|
Vreča, papirnata |
5M |
|
Vreča, papirnata, večslojna |
XJ |
|
Vreča, papirnata, večslojna, vodotesna |
XK |
|
Vreča, plastična |
EC |
|
Vreča, iz plastičnega sloja |
XD |
|
Vreča, iz polivinila |
44 |
|
Vreča, večja, za razsuti tovor |
43 |
|
Vreča, tekstilna |
5L |
|
Vreča, tekstilna, zaščitena proti presejanju |
XG |
|
Vreča, tekstilna, vodotesna |
XH |
|
Vreča, tekstilna, brez notranje prevleke/podloge |
XF |
|
Vreča, z ročaji |
TT |
|
Vreča, iz tkanih plastičnih niti |
5H |
|
Vreča, iz tkanih plastičnih niti, zaščitena proti presejanju |
XB |
|
Vreča, iz tkanih plastičnih niti, vodotesna |
XC |
|
Vreča, iz tkanih plastičnih niti, brez notranje prevleke/podloge |
XA |
|
Bala, stisnjena |
BL |
|
Bala, nestisnjena |
BN |
|
Klobčič |
AL |
|
Balon (velika trebušasta steklenica), nezaščiten |
BF |
|
Balon (velika trebušasta steklenica), zaščiten |
BP |
|
Palica |
BR |
|
Sod (147 l) |
BA |
|
Sod, lesen |
2C |
|
Sod, lesen, s čepom |
QH |
|
Sod, lesen, s snemljivim pokrovom |
QJ |
|
Palice, v povezu |
BZ |
|
Skleda |
BM |
|
Košara |
BK |
|
Košara, z ročajem, kartonasta |
HC |
|
Košara, z ročajem, plastična |
HA |
|
Košara, z ročajem, lesena |
HB |
|
Pas |
B4 |
|
Korito |
BI |
|
Blok |
OK |
|
Plošča |
BD |
|
Palice, v povezu |
BY |
|
Tuljava, valjec, motek, vretence, zvitek |
BB |
|
Bala (30 jardov) |
BT |
|
Jeklenka, plinska |
GB |
|
Steklenica, nezaščitena, trebušasta |
BS |
|
Steklenica, nezaščitena, valjasta |
BO |
|
Steklenica, zaščitena, trebušasta |
BV |
|
Steklenica, zaščitena, valjasta |
BQ |
|
Zabojček / stojalo, za steklenice |
BC |
|
Škatla |
BX |
|
Škatla, aluminijasta |
4B |
|
Škatla, Commonwealth Handling Equipment Pool (CHEP), Eurobox |
DH |
|
Škatla, iz vlaknenih plošč |
4G |
|
Škatla, za tekočine |
BW |
|
Škatla, iz naravnega lesa |
4C |
|
Škatla, plastična |
4H |
|
Škatla, plastična, raztegljiva |
QR |
|
Škatla, plastična, trdna |
QS |
|
Škatla, iz vezanega lesa |
4D |
|
Škatla, iz predelanega lesa |
4F |
|
Škatla, lesena |
4A |
|
Škatla, lesena, iz naravnega lesa, navadna |
QP |
|
Škatla, lesena, iz naravnega lesa, s stenami, ki preprečujejo presejanje |
|
|
Vedro (škaf) |
BJ |
|
Razsuto, plin (pri 1 031 mbar in 15 °C) |
VG |
|
Razsuto, utekočinjeni plin (pri neobičajni temperaturi/tlaku) |
VQ |
|
Razsuto, tekočina |
VL |
|
Razsuto, odpadna kovina |
VS |
|
Razsuto, trdna snov, drobni delci („prah“) |
VY |
|
Razsuto, trdna snov, zrnati delci („zrna“) |
VR |
|
Razsuto, trdna snov, večji delci („grude“) |
VO |
|
Šop |
BH |
|
Sveženj |
BE |
|
Sveženj, lesen |
8C |
|
Sod (490,96 l) |
BU |
|
Kletka |
CG |
|
Kletka, Commonwealth Handling Equipment Pool (CHEP) |
DG |
|
Kletka, za primer prevračanja |
CW |
|
Posoda, (običajno kovinska), valjasta |
CX |
|
Posoda, (običajno kovinska), pravokotna |
CA |
|
Posoda, (običajno kovinska), z ročajem in dulcem |
CD |
|
Škatla, pločevinasta |
CI |
|
Ponjava |
CZ |
|
Kapsula |
AV |
|
Balon, steklen, pletenka, nezaščitena |
CO |
|
Balon, steklen, pletenka, zaščitena |
CP |
|
List, iz kartona |
CM |
|
Voziček, ploski |
FW |
|
Karton (škatla iz lepenke) |
CT |
|
Kaseta (za film) |
CQ |
|
Zaboj |
CS |
|
Zabojnik, za avtomobile |
7A |
|
Zaboj, izotermičen |
EI |
|
Zaboj, iz letev |
SK |
|
Zaboj, jeklen |
SS |
|
Zaboj, s paletno podlogo |
ED |
|
Zaboj, s paletno podlogo, kartonast |
EF |
|
Zaboj, s paletno podlogo, kovinski |
EH |
|
Zaboj, s paletno podlago, plastičen |
EG |
|
Zaboj, s paletno podlago, lesen |
EE |
|
Zaboj, lesen |
7B |
|
Sod |
CK |
|
Skrinja |
CH |
|
Kangla, za mleko |
CC |
|
Škatla, s pokrovom na pregib |
AI |
|
Kaseta (blagajna) |
CF |
|
Krsta |
CJ |
|
Navoj |
CL |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda |
6P |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v aluminijastem zaboju |
YR |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v aluminijastem bobnu |
YQ |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v raztegljivem plastičnem pakiranju |
YY |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v vlaknenem bobnu |
YW |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v škatli iz vlaknenih plošč |
YX |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v bobnu iz vezanega lesa |
YT |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v trdnem plastičnem pakiranju |
YZ |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v jekleni letveni škatli |
YP |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v jeklenem bobnu |
YN |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v pleteni košari s pokrovom |
YV |
|
Sestavljena embalaža, steklena posoda v leseni škatli |
YS |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda |
6H |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v aluminijastem zaboju |
YD |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v aluminijastem bobnu |
YC |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v vlaknenem bobnu |
YJ |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v škatli iz vlaknenih plošč |
YK |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v plastičnem bobnu |
YL |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v škatli iz vezanega lesa |
YH |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v bobnu iz vezanega lesa |
YG |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v trdni plastični škatli |
YM |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v jekleni letveni škatli |
YB |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v jeklenem bobnu |
YA |
|
Sestavljena embalaža, plastična posoda v leseni škatli |
YF |
|
Stožec, kornet |
AJ |
|
Zabojnik, prožen |
1F |
|
►C9 Zabojnik, galona ◄ |
GL |
|
Zabojnik, kovinski |
ME |
|
Zabojnik, ki sicer ni opredeljen kot prevozna oprema |
CN |
|
Zabojnik, zunanji |
OU |
|
Pokrov (prevleka) |
CV |
|
Zabojček / stojalo |
CR |
|
Zabojček, za pivo |
CB |
|
Zabojček, za razsuti tovor, kartonast |
DK |
|
Zabojček, za razsuti tovor, plastičen |
DL |
|
Zabojček, za razsuti tovor, lesen |
DM |
|
Zabojček, lesen, za steklo |
FD |
|
Zabojček, za sadje |
FC |
|
Zabojček, kovinski |
MA |
|
Zabojček, za mleko |
MC |
|
Zabojček, večnivojski, kartonast |
DC |
|
Zabojček, večnivojski, plastičen |
DA |
|
Zabojček, večnivojski, lesen |
DB |
|
Zabojček, nizek |
SC |
|
Zabojček, lesen |
8B |
|
Košara (vrša) |
CE |
|
Skodelica |
CU |
|
Valj |
CY |
|
Steklenica, pletenka, velika, nezaščitena |
DJ |
|
Steklenica, pletenka, velika, zaščitena |
DP |
|
Razdelilnik (doza) |
DN |
|
Boben |
DR |
|
Boben, aluminijast |
1B |
|
Boben, aluminijast, z nesnemljivim pokrovom |
QC |
|
Boben, aluminijast, s snemljivim pokrovom |
QD |
|
Boben, vlaknen |
1G |
|
Boben, železen |
DI |
|
Boben, plastičen |
IH |
|
Boben, plastičen, z nesnemljivim pokrovom |
QF |
|
Boben, plastičen, s snemljivim pokrovom |
QG |
|
Boben, iz vezanega lesa |
1D |
|
Boben, jeklen |
1A |
|
Boben, jeklen, z nesnemljivim pokrovom |
QA |
|
Boben, jeklen, s snemljivim pokrovom |
QB |
|
Boben, lesen |
1W |
|
Ovojnica |
EN |
|
Ovojnica, jeklena |
SV |
|
Zvitek, filmski |
FP |
|
Sodček, za maslo ali mast (okrog 40 l) |
FI |
|
Čutara |
FL |
|
Tekočinska cisterna, „flexibag“ |
FB |
|
Tekočinski tank, „flexitank“ |
FE |
|
Posoda, za živila |
FT |
|
Kovček, vojaški |
FO |
|
Okvir |
FR |
|
Bruno (tram) |
GI |
|
Bruna (tramovi), v povezu |
GZ |
|
Košara, s pokrovom |
HR |
|
Obešalnik |
HN |
|
Sod (238 l ali 286 l) |
HG |
|
Ingot |
IN |
|
Ingoti, v povezu |
IZ |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik |
WA |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, aluminijast |
WD |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, aluminijast, za tekočine |
WL |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, aluminijast, pod tlakom nad 10 kPa |
WH |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita |
ZS |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz prožne plastike, za tekočine |
ZR |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz prožne plastike, pod tlakom |
ZP |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz prožne plastike, za trdne snovi |
ZM |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, za tekočine |
ZQ |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, pod tlakom |
ZN |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz kompozita, iz trde plastike, za trdne snovi |
PLN |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz vlaknenih plošč |
ZT |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, prožen |
ZU |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski |
WF |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski, za tekočine |
WM |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski, vendar ne jeklen |
ZV |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, kovinski, pod tlakom nad 10 kPa |
WJ |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz naravnega lesa |
ZW |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz naravnega lesa, z notranjo podlogo |
WU |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, papirnat, večslojen |
ZA |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, papirnat, večslojen, vodotesen |
ZC |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz plastičnega sloja |
WS |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz vezanega lesa |
ZX |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz vezanega lesa, z notranjo podlogo |
WY |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz predelanega lesa |
ZY |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz predelanega lesa, z notranjo podlogo |
WZ |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike |
AA |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, prostostoječ, za tekočine |
ZK |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, prostostoječ, pod tlakom |
ZH |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, prostostoječ, za trdne snovi |
ZF |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, s konstrukcijsko opremo, za tekočine |
ZJ |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, s konstrukcijsko opremo, pod tlakom |
ZG |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz trde plastike, s konstrukcijsko opremo, za trdne snovi |
ZD |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, jeklen |
WC |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, jeklen, za tekočine |
WK |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, jeklen, pod tlakom nad 10 kPa |
WG |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, brez prevleke/podloge |
WT |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, prevlečen |
WV |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, prevlečen, s podlogo |
WX |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, tekstilni, s podlogo |
WW |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, prevlečen |
WP |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, prevlečen, s podlogo |
WR |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, s podlogo |
WQ |
|
Zabojnik, za razsuti tovor, srednje velik, iz tkanih plastičnih niti, brez prevleke/podloge |
WN |
|
Kozarec |
JR |
|
Ročka, valjasta |
JY |
|
Ročka, plastična |
3H |
|
Ročka, plastična, z nesnemljivim pokrovom |
QM |
|
Ročka, plastična, s snemljivim pokrovom |
QN |
|
Ročka, pravokotna |
JC |
|
Ročka, jeklena |
3A |
|
Ročka, jeklena, z nesnemljivim pokrovom |
QK |
|
Ročka, jeklena, s snemljivim pokrovom |
QL |
|
Vrč (bokal) |
JG |
|
Vreča, iz jute |
JT |
|
Sodček, za žeblje (45,36 kg) |
KG |
|
Pribor |
KI |
|
Zaboj, lesen, za nalaganje („liftvan“) |
LV |
|
Hlod |
LG |
|
Hlodi, v povezu |
LZ |
|
Velika količina, kup |
LT |
|
►C9 Zabojček za sadje in zelenjavo, leseni („lug“) ◄ |
LU |
|
Prtljaga |
LE |
|
Vreča, iz rogoza |
MT |
|
Škatlica, za vžigalice |
MX |
|
Vzajemno opredeljeno |
ZZ |
|
Zaboj, večdelni (predalnik) |
NS |
|
Mreža |
NT |
|
Mreža, cevasta, plastična |
NU |
|
Mreža, cevasta, tekstilna |
NV |
|
Ni na voljo |
NA |
|
Zabojnik, za sadje in zelenjavo, „octabin“ |
OT |
|
Embalaža |
PK |
|
Embalaža, kartonasta, z odprtinami za nošenje steklenic |
IK |
|
Embalaža, razstavna, kartonasta |
IB |
|
Embalaža, razstavna, kovinska |
ID |
|
Embalaža, razstavna, plastična |
IC |
|
Embalaža, razstavna, lesena |
IA |
|
Embalaža, cevasta |
IF |
|
Embalaža, zavito v papir |
IG |
|
Embalaža, s plastičnim okencem |
IE |
|
Zavojček |
PA |
|
Vedro (čeber) |
PL |
|
Paleta |
PX |
|
Paleta, 100 cm × 110 cm |
AH |
|
Paleta, AS 4068–1993 |
OD |
|
Paleta, zaboj, kombiniran zaboj brez pokrova in paleta |
PB |
|
Paleta, CHEP, 100 cm × 120 cm |
OC |
|
Paleta, CHEP, 40 cm × 60 cm |
OA |
|
Paleta, CHEP, 80 cm × 120 cm |
OB |
|
Paleta, ISO T11 |
OE |
|
Paleta, modularna, z nastavki 80 cm × 100 cm |
PD |
|
Paleta, modularna, z nastavki 80 cm × 120 cm |
PE |
|
Paleta, modularna, z nastavki 80 cm × 60 cm |
AF |
|
Paleta, zavita v krčljivo toplotno folijo |
AG |
|
Paleta, iz debelejše valovite lepenke |
TW |
|
Paleta, lesena |
8A |
|
Zabojnik, brez pokrova, običajno kovinski |
P2 |
|
Paket |
PC |
|
Zaboj, za živali |
PF |
|
Kos |
PP |
|
Cevka |
PI |
|
Cevke, v povezu |
PV |
|
Vrč, lončen |
PH |
|
Deska |
PN |
|
Deske, v povezu |
PZ |
|
Plošča, kovinska/steklena |
PG |
|
Plošče, kovinske/steklene, v povezu |
PY |
|
Platforma, nedoločena teža in velikost |
OF |
|
Lonec |
PT |
|
Vrečka (mošnja) |
PO |
|
Košarica, za sadje |
PJ |
|
Stojalo |
RK |
|
Stojalo, za obleke |
RJ |
|
Posoda, vlaknena |
AB |
|
Posoda, steklena |
GR |
|
Posoda, kovinska |
MR |
|
Posoda, papirnata |
AC |
|
Posoda, plastična |
PR |
|
Posoda, zavita v plastiko |
MW |
|
Posoda, lesena |
AD |
|
Mreža, za sadje |
RT |
|
Tuljava, motek, vretence |
RL |
|
Kolut (obroč) |
RG |
|
Palica (drog) |
RD |
|
Palice (drogovi), v povezu |
RZ |
|
Zvitek |
RO |
|
Vrečica |
SH |
|
Vreča, velika |
SA |
|
Vreča, velika, večslojna |
MS |
|
Kovček (skrinja), mornariški |
SE |
|
Set |
SX |
|
List |
ST |
|
List, zavit v plastiko |
SP |
|
Pločevina |
SM |
|
Listi, v povezu |
SZ |
|
Krčljiva toplotna folija |
SW |
|
Sani |
SI |
|
Tram |
SB |
|
Ovoj |
SY |
|
Papir, vmesni |
SL |
|
Vreteno |
SD |
|
Tuljava, motek, vretence |
SO |
|
Kovček, ročni |
SU |
|
Izdelek, nepakiran, v obliki tablice ali kosa |
T1 |
|
Cisterna-zabojnik |
TG |
|
Cisterna, valjasta |
TY |
|
Cisterna, pravokotna |
TK |
|
Zaboj, za čaj |
TC |
|
Sod (190 l) |
TI |
|
Pločevinka |
TN |
|
Pladenj |
PU |
|
Pladenj, z vodoravno zloženimi ploščatimi izdelki |
GU |
|
Pladenj, enoplasten, brez pokrova, kartonast |
DV |
|
Pladenj, enoplasten, brez pokrova, plastičen |
DS |
|
Pladenj, enoplasten, brez pokrova, polistirenski |
DU |
|
Pladenj, enoplasten, brez pokrova, lesen |
DT |
|
Pladenj, neprožen, s pokrovom, zložljiv (CEN TS 14482:2002) |
IL |
|
Pladenj, dvoplasten, brez pokrova, kartonast |
DY |
|
Pladenj, dvoplasten, brez pokrova, plastičen |
DW |
|
Pladenj, dvoplasten, brez pokrova, lesen |
DX |
|
Kovček, potovalni |
TR |
|
Snop |
TS |
|
Kad (čeber) |
TB |
|
Kad (čeber), s pokrovom |
TL |
|
Cev |
TU |
|
Cev, zložljiva |
TD |
|
Cev, s šobo |
TV |
|
Cevi, v povezu |
TZ |
|
Sod, velik (1 144,98 l) |
TO |
|
Pnevmatika |
TE |
|
Brez kletke |
UC |
|
Enota |
UN |
|
Nepakirano ali razpakirano |
NE |
|
Nepakirano ali razpakirano, več enot |
NG |
|
Nepakirano ali razpakirano, ena enota |
NF |
|
Vakuumsko pakirano |
VP |
|
Zaboj, za prevoz s kombijem („vanpack“) |
VK |
|
Kotel (velik sod) |
VA |
|
Vozilo |
VN |
|
Steklenička, za zdravila |
VI |
|
Steklenica, pletenka |
WB |
Polje 33: Tarifna oznaka
Prvo podpolje (8-mestna oznaka)
Polje se izpolni z uporabo tarifnih številk kombinirane nomenklature.
Če se obrazec uporabi za skupnostni tranzitni postopek, se v to podpolje vpiše tarifna oznaka blaga, sestavljena iz najmanj šestih številk, iz harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga. Vendar se v podpolje vpiše tarifna števila kombinirane nomenklature, če zakonodaja Skupnosti to zahteva.
Drugo podpolje (dvomestna oznaka)
Podpolje se izpolni v skladu z oznakami TARIC (dva znaka za uporabo posebnih ukrepov Skupnosti glede formalnosti, ki se opravijo v kraju namembnosti).
Tretje podpolje (štirimestna oznaka)
Polje se izpolni v skladu z oznakami TARIC (prva dodatna oznaka).
Četrto podpolje (štirimestna oznaka)
Polje se izpolni v skladu z oznakami TARIC (druga dodatna oznaka).
Peto podpolje (štirimestna oznaka)
Oznake določijo zadevne države članice.
Polje 34a: Šifra države porekla
Uporabijo se šifre držav iz polja 2.
Polje 34b: Šifra regije porekla/proizvodnje
Oznake določijo zadevne države članice.
Polje 36: Ugodnosti
To polje je namenjeno trimestnim šifram, sestavljenim iz enomestne šifre iz (1) in dvomestne šifre iz (2).
Spodaj so navedene veljavne šifre:
1.
Prva številka šifre
|
1 |
Tarifni režim erga omnes |
|
2 |
►C3 Splošni sistem preferencialov (GSP) ◄ |
|
3 |
Tarifni preferenciali razen navedenih pod šifro 2 |
|
4 |
Carinske dajatve v skladu z določbami sporazumov o carinski uniji, ki jih je sklenila Evropska unija |
2.
Naslednji dve številki
|
00 |
Nič od navedenega v nadaljevanju |
|
10 |
Tarifna opustitev |
|
15 |
Tarifna opustitev s podrobno navedeno posebno uporabo |
|
18 |
Tarifna opustitev z dokazilom o posebni naravi izdelka |
|
19 |
Začasna opustitev za izdelke, uvožene z dokazilom o plovnosti |
|
20 |
Tarifna kvota ( 208 ) |
|
23 |
Tarifna kvota s podrobno navedeno posebno uporabo (208) |
|
25 |
Tarifna kvota z dokazilom o posebni naravi izdelka (208) |
|
28 |
Tarifna kvota, ki sledi pasivnemu oplemenitenju (208) |
|
40 |
Posebna končna uporaba, ki izhaja iz skupne carinske tarife |
|
50 |
Dokazilo o posebni naravi izdelka |
Polje 37: Postopek
A. Prvo podpolje
Šifre, ki se vpišejo v to podpolje, so štirimestne, sestavljene iz dvomestne šifre za zahtevani postopek, ki ji sledi druga dvomestna šifra za prejšnji postopek. Seznam dvomestnih šifer je naveden spodaj.
„Prejšnji postopek“ pomeni postopek, v katerega je bilo dano blago, preden je bilo dano v zahtevani postopek.
Če je prejšnji postopek postopek skladiščenja ali začasni uvoz ali če je blago prišlo iz proste cone, je treba ustrezno šifro tega postopka uporabiti le v primeru, pri katerem blago ni dano v carinski postopek z ekonomskim učinkom (pasivno oplemenitenje, aktivno oplemenitenje ali predelava pod carinskim nadzorom).
Na primer: ponovni izvoz blaga, ki se uvozi v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) in je pozneje dano v postopek carinskega skladiščenja = 3151 (in ne 3171) (prvi postopek = 5100; drugi postopek = 7151; ponovni izvoz = 3151).
Tudi pri ponovnem uvozu predhodno začasno izvoženega blaga se uvedba enega od zgoraj navedenih odložilnih postopkov šteje za preprost uvoz pod tem postopkom. Ta se navede le v primeru sprostitve blaga v prosti promet.
Na primer: vnos blaga za domačo porabo s hkratno sprostitvijo v prosti promet za blago, ki je bilo izvoženo po postopku pasivnega oplemenitenja in dano v postopek carinskega skladiščenja ob ponovnem uvozu = 6121 (in ne 6171) (prvi postopek: začasni izvoz za pasivno oplemenitenje = 2100; drugi postopek: shranjevanje v carinskem skladišču = 7121; tretji postopek = vnos v domačo porabo + vnos za sprostitev v prosti promet = 6121).
Šifre, ki so na spodnjem seznamu označene s črko (a), se ne morejo uporabiti za prvi dve mesti šifre postopka, temveč le za navedbo prejšnjega postopka.
Na primer: ►C3 4054 ◄ = vnos za sprostitev v prosti promet in domačo porabo blaga, ki je bilo prej dano v postopek ►C3 AO ◄ (sistem odloga) v drugi državi članici.
Seznam postopkov zaradi šifriranja
Štirimestna šifra se sestavi iz dveh osnovnih elementov.
|
00 |
Ta šifra se uporabi za navedbo, da ni bilo prejšnjega postopka (a). |
|
01 |
Sprostitev v prosti promet s hkratno odpremo iz države v okviru menjave med deli carinskega območja Skupnosti, v katerih veljajo določbe Direktive 77/388/EGS, in deli tega območja, v katerih te določbe ne veljajo, ali v okviru menjave med deli tega območja, v katerih te določbe ne veljajo. Sprostitev v prosti promet blaga, ki je hkrati ponovno odpremljeno v okviru menjave med Skupnostjo in državami, s katerimi ta sestavlja carinsko unijo. Primer: Blago, ki prihaja iz tretje države, je sproščeno v prosti promet v Franciji in poslano na Kanalske otoke. |
|
02 |
Sprostitev v prosti promet z namenom uporabe postopka aktivnega oplemenitenja (sistem povračila carine). Razlaga: Aktivno oplemenitenje (sistem povračila carine) skladno s členom 114(1)(b) zakonika. |
|
07 |
Sprostitev v prosti promet s hkratnim vstopom v postopek skladiščenja razen carinskega skladiščenja. Razlaga: Ta šifra se uporabi, ko se blago sprosti v prosti promet, vendar DDV in mogoče tudi trošarine niso bile plačane. Primeri: Uvoženi stroji so sproščeni v prosti promet, vendar DDV ni plačan. Plačilo DDV se odloži za čas, ko je blago v davčnem skladišču ali na odobrenem območju. Uvožene cigarete so sproščene v prosti promet, vendar DDV in trošarine niso bile plačane. Plačilo DDV in trošarin se odloži za čas, ko je blago v davčnem skladišču ali na odobrenem območju. |
|
10 |
Trajni izvoz Primer: Običajni izvoz skupnostnega blaga v tretjo državo, vendar tudi izvoz skupnostnega blaga v dele carinskega območja Skupnosti, v katerih ne veljajo določbe Direktive Sveta 77/388/EGS (UL L 145, 13.6.1977, str. 1). |
|
11 |
Izvoz nadomestnih izdelkov, pridobljenih iz enakovrednega blaga v postopku aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) pred vnosom blaga v postopek. Razlaga: Predhodni izvoz (EX-IM) v skladu s členom 115(1)(b) zakonika. Primer: Izvoz cigaret, izdelanih iz skupnostnega tobaka pred vnosom tobačnih listov iz tretje države v postopek aktivnega oplemenitenja. |
|
21 |
Začasni izvoz v okviru postopka pasivnega oplemenitenja. Razlaga: Postopek pasivnega oplemenitenja na podlagi členov 145 do 160 zakonika. Glej tudi šifro 22. |
|
22 |
Začasni izvoz, razen tistega, ki je naveden pod šifro 21. Primer: Hkratna uporaba postopka pasivnega oplemenitenja in postopka pasivnega oplemenitenja z ekonomskim učinkom za tekstilne izdelke (Uredba Sveta (ES) št. 3036/94). |
|
23 |
Začasni izvoz blaga, ki se bo vrnilo v nespremenjenem stanju. Primer: Začasni izvoz izdelkov, kakršni so vzorci, strokovna oprema ipd., za razstave. |
|
31 |
Ponovni izvoz. Razlaga: Ponovni izvoz neskupnostnega blaga, po odložilnem postopku z ekonomskim učinkom. Primer: Blago se uvršča v postopek carinskega skladiščenja in se pozneje deklarira za izvoz. |
|
40 |
Hkratni vnos v domačo porabo in sprostitev v prosti promet za blago brez davčne oproščene dobave. Primer: Blago, ki prihaja iz tretje države z že plačanimi carinskimi dajatvami in DDV. |
|
41 |
Hkratni vnos v domačo porabo in sprostitev v (carinsko) prosti promet za blago v okviru postopka aktivnega oplemenitenja (sistem povračila carine). Primer: Postopek aktivnega oplemenitenja s plačilom carin in nacionalnih uvoznih dajatev. |
|
42 |
Hkratna sprostitev v prosti promet in vnos v domačo porabo za blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico in, kjer se uporablja, odlog plačila trošarin. Obrazložitev: Oprostitev plačila DDV in po potrebi odlog plačila trošarin se odobrita, ker uvozu sledi davčna dobava znotraj Skupnosti ali prenos blaga v drugo državo članico. V tem primeru se DDV in po potrebi trošarina plačata v namembni državi članici. Za uporabo tega postopka morajo udeleženci izpolnjevati pogoje iz člena 143(2) Direktive 2006/112/ES in po potrebi pogoje iz člena 17(1)(b) Direktive 2008/118/ES.
|
|
43 |
Domača poraba s hkratnim vstopom v prosti promet v okviru izvajanja posebnih ukrepov v zvezi s plačilom zneska v prehodnem obdobju po pristopu novih držav članic. Primer: Sprostitev v prosti promet za kmetijske izdelke, za katere v prehodnem obdobju po pristopu novih držav članic veljajo posebni carinski postopki ali posebni ukrepi med novimi državami članicami in preostalo Skupnostjo, kakršni so se včasih uporabljali za ES in PT. |
|
45 |
Sprostitev blaga v prosti promet in domača poraba za DDV ali trošarine in vnos takega blaga v postopek davčnega skladiščenja. Razlaga: Oprostitev plačila DDV ali trošarin v vnosom blaga v postopek finančnega skladiščenja. Primeri: Cigarete, uvožene iz tretje države, so sproščene v prosti promet, in DDV je bil plačan. Plačilo trošarin se odloži za čas, ko je blago v davčnem skladišču ali v odobrenem območju. Cigarete, uvožene iz tretje države, so sproščene v prosti promet in trošarine so bile plačane. Plačilo DDV se odloži za čas, ko je blago v davčnem skladišču ali na odobrenem območju. |
|
48 |
Vnos blaga za domačo porabo s hkratno sprostitvijo v prosti promet za nadomestno blago v okviru postopka pasivnega oplemenitenja pred izvozom blaga za začasni izvoz. Razlaga: Sistem standardne zamenjave (IM-EX), predhodni izvoz v skladu s členom 154(4) zakonika. |
|
49 |
Vnos skupnostnega blaga v domačo porabo v okviru menjave med deli carinskega območja Skupnosti, v katerih veljajo določbe Direktive 77/388/EGS, in deli tega območja, v katerih te določbe ne veljajo, ali v okviru menjave med deli tega območja, v katerih te določbe ne veljajo. Vnos blaga v domačo porabo v okviru menjave med Skupnostjo in državami, s katerimi ta sestavlja carinsko unijo. Razlaga: Izvoz z vnosom za domačo porabo za blago iz tistih delov Skupnosti, v katerih ne velja Šesta direktiva o DDV (77/388/EGS). Uporaba EUL je določena v členu 206. Primeri: Blago, ki prihaja iz Martinika in se vnese za domačo porabo v Belgiji. Blago, ki prihaja iz Andore in se vnese za domačo porabo v Nemčiji. |
|
51 |
Postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga). Razlaga: Aktivno oplemenitenje (sistem odloga) v skladu s členom 114(1)(a) in (2)(a) zakonika. |
|
53 |
Uvoz v okviru postopka začasnega uvoza. Primer: Začasni uvoz, npr. za razstavo. |
|
54 |
Postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) v drugi državi članici (brez sprostitve v prosti promet v tej državi članici).(a) Razlaga: Ta šifra se uporabi za evidentiranje postopkov zaradi statistike o trgovini znotraj Skupnosti. Primer: Blago iz tretje države se vnese v postopek aktivnega oplemenitenja v Belgiji (5100). Po postopku aktivnega oplemenitenja je blago odpremljeno v Nemčijo za sprostitev v prosti promet (4054) ali nadaljnjo predelavo (5154). |
|
61 |
Ponovni uvoz s hkratno sprostitvijo v (carinsko) prosti promet za blago brez davčno oproščene dobave. |
|
63 |
Ponovni uvoz s hkratno sprostitvijo v prosti promet in vnosom v domačo porabo za blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico in, kjer se uporablja, odlog plačila trošarin. Obrazložitev: Oprostitev plačila DDV in po potrebi odlog plačila trošarin, se odobri, ker ponovnemu uvozu sledi davčna dobava znotraj Skupnosti ali prenos blaga v drugo državo članico. V tem primeru se DDV in po potrebi trošarina plačata v namembni državi članici. Za uporabo tega postopka morajo udeleženci izpolnjevati pogoje iz člena 143(2) Direktive 2006/112/ES in po potrebi pogoje iz člena 17(1)(b) Direktive 2008/118/ES.
|
|
68 |
Ponovni uvoz z delnim vnosom v domačo porabo in hkratno sprostitvijo v prosti promet in vnosom blaga v postopek skladiščenja, ki ni postopek carinskega skladiščenja. Primer: Predelani alkoholni napitki so ponovno uvoženi in dani v trošarinsko skladišče. |
|
71 |
Vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja. Razlaga: Vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja. Postopek na noben način ne dopušča hkratnega vnosa blaga v trošarinsko ali davčno skladišče. |
|
76 |
Vnos blaga v postopek carinskega skladiščenja za pridobitev plačila posebnih izvoznih nadomestil pred izvozom. Primer: Odkoščeno meso odraslega goveda moškega spola, dano v postopek carinskega skladiščenja pred izvozom (člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1741/2006 z dne 24. novembra 2006 o pogojih za dodelitev posebnega izvoznega nadomestila za odkoščeno meso odraslega goveda moškega spola, dano v postopek carinskega skladiščenja pred izvozom ( 209 ) |
|
77 |
Proizvodnja blaga pod nadzorom carinskih organov in pod carinsko kontrolo (v smislu člena 4(13) in člena (14) Zakonika) pred izvozom im plačilom izvoznih nadomestil. Primer: Konzervirani proizvodi iz govejega in telečjega mesa pod nadzorom carinskih organov in carinsko kontrolo pred izvozom (člena 2 in 3 Uredbe Komisije (ES) št. 1731/2006 z dne 23. novembra 2006 o posebnih podrobnih pravilih, ki se uporabljajo pri izvoznih nadomestilih za nekatere konzervirane proizvode iz govejega in telečjega mesa ( 210 ) |
|
78 |
Vnos blaga ►C3 v prosto cono kontrolne vrste II. ◄ |
|
91 |
Vnos blaga v postopek predelave pod carinskim nadzorom. |
|
92 |
Postopek predelave pod carinskim nadzorom v drugi državi članici (brez sprostitve v prosti promet v tej državi članici).(a) Razlaga: Ta šifra se uporabi za evidentiranje postopkov za namene statistike o trgovini znotraj Skupnosti. Primer: Blago iz tretje države se vnese v postopek predelave pod carinskim nadzorom v Belgiji (9100). Po postopku predelave je blago odpremljeno v Nemčijo za sprostitev v prosti promet (4092) ali nadaljnjo predelavo (9192). |
B. Drugo podpolje
1. Če se uporabi to polje za opredelitve postopka Skupnosti, je treba vanj vpisati šifro, sestavljeno iz črke, ki ji sledita dva alfanumerična znaka, od katerih prvi določa kategorijo ukrepov na naslednji način:
|
aktivno oplemenitenje |
Axx |
|
pasivno oplemenitenje |
Bxx |
|
oprostitev |
Cxx |
|
začasni uvoz |
Dxx |
|
kmetijski izdelki |
Exx |
|
drugo |
Fxx |
Aktivno oplemenitenje (AO)
(Člen 114 zakonika)
|
Postopek |
Šifra |
|
Uvoz |
|
|
Blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) po predhodnem izvozu nadomestnih izdelkov, pridobljenih iz mleka in mlečnih izdelkov |
A01 |
|
Blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) in namenjeno vojaški rabi v tujini |
A02 |
|
Blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) in namenjeno za ponovni izvoz v epikontinentalni pas |
A03 |
|
Blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) (le DDV) |
A04 |
|
Blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) (le DDV) in namenjeno za ponovni izvoz v epikontinentalni pas |
A05 |
|
Blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem povračila carine) in namenjeno vojaški rabi v tujini |
A06 |
|
Blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem povračila carine) in namenjeno za ponovni izvoz v epikontinentalni pas |
A07 |
|
Blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem povračila carine) brez odloga trošarin. |
A08 |
|
Izvoz |
|
|
Pridobljeni proizvodi iz mleka in mlečnih izdelkov |
A51 |
|
Pridobljeni proizvodi, vneseni v postopek aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) (le DDV) |
A52 |
|
Pridobljeni proizvodi, vneseni v postopek aktivnega oplemenitenja in namenjeni za vojaško rabo v tujini |
A53 |
Pasivno oplemenitenje (PO)
(Člen 145 zakonika)
|
Postopek |
Šifra |
|
Uvoz |
|
|
Pridobljeni proizvodi, ki se vračajo v državo članico, v kateri so bile plačane dajatve |
B01 |
|
Pridobljeni proizvodi, ki se vračajo po ►C3 garancijskem popravilu ◄ |
B02 |
|
Pridobljeni proizvodi, ki se vračajo po ►C3 garancijski zamenjavi ◄ |
B03 |
|
Pridobljeni proizvodi, ki se vračajo po pasivnem oplemenitenju in odlogu DDV v primeru posebne uporabe |
B04 |
|
Pridobljeni proizvodi, ki se vračajo z delno oprostitvijo carinskih dajatev, če se stroški postopka predelave uporabijo pri obračunu (člen 591) |
B05 |
|
Izvoz |
|
|
Blago, uvoženo za AO in izvoženo za popravilo v postopku PO |
B51 |
|
Blago, uvoženo za AO in izvoženo ►C3 zaradi garancijske zamenjave ◄ |
B52 |
|
PO na podlagi sporazumov s tretjimi državami, če je mogoče, v kombinaciji DDV in PO |
B53 |
|
Samo DDV PO |
B54 |
Oprostitev
(Uredba (ES) št. 1186/2009)
|
Številka člena |
Šifra |
|
|
Oprostitev uvoznih dajatev |
||
|
Osebna lastnina fizičnih oseb, ki prenašajo svoje običajno prebivališče v Skupnost |
3 |
C01 |
|
Poročni in gospodinjski predmeti, uvoženi v primeru poroke |
12(1) |
C02 |
|
Običajna poročna darila |
12(2) |
C03 |
|
Osebna lastnina, pridobljeno z dedovanjem |
17 |
C04 |
|
Šolske uniforme, izobraževalno gradivo in s tem povezana gospodinjska oprema |
21 |
C06 |
|
Pošiljke zanemarljive vrednosti |
23 |
C07 |
|
Pošiljke, ki jih fizična oseba pošilja drugi fizični osebi |
25 |
C08 |
|
Proizvodna sredstva in druga oprema, uvožena pri prenosu dejavnosti iz tretje države v Skupnost |
28 |
C09 |
|
Proizvodna sredstva in druga oprema v lasti oseb, ki opravljajo svobodni poklic, ter pravnih oseb, ki opravljajo neprofitno dejavnost |
34 |
C10 |
|
Izobraževalno, znanstveno in kulturno gradivo; znanstveni instrumenti in naprave, navedeni v Prilogi I |
42 |
C11 |
|
Izobraževalno, znanstveno in kulturno gradivo; znanstveni instrumenti in naprave, navedeni v Prilogi II |
43 |
C12 |
|
Izobraževalno, znanstveno in kulturno gradivo; znanstveni instrumenti in naprave, uvoženi izključno v nekomercialne namene (vključno z rezervnimi deli, sestavnimi deli, dodatki in orodji) |
44-45 |
C13 |
|
Oprema, ki se uvaža za nekomercialne namene s strani ali v imenu institucije ali organizacije za znanstveno raziskovanje s sedežem zunaj Skupnosti |
51 |
C14 |
|
Laboratorijske živali ter biološke ali kemične snovi, namenjene za raziskave |
53 |
C15 |
|
Zdravilne učinkovine človeškega izvora ter reagenti za ugotavljanje krvnih skupin in tipizacijo tkiv |
54 |
C16 |
|
Instrumenti in naprave za medicinske raziskave, diagnostiko ali zdravljenje |
57 |
C17 |
|
Referenčne snovi za nadzor kakovosti zdravil |
59 |
C18 |
|
Farmacevtski izdelki, ki se uporabljajo na mednarodnih športnih prireditvah |
60 |
C19 |
|
Blago za dobrodelne ali človekoljubne organizacije |
61 |
C20 |
|
Predmeti iz Priloge III, ki so namenjeni slepim |
66 |
C21 |
|
Predmeti za slepe, navedeni v Prilogi IV, ki jih slepi uvozijo za lastno uporabo (vključno z rezervnimi deli, sestavnimi deli, dodatki in orodji) |
67(1)(a) in 67(2) |
C22 |
|
Predmeti za slepe, navedeni v Prilogi IV, ki jih uvozijo nekatere ustanove ali organizacije (vključno z rezervnimi deli, sestavnimi deli, dodatki in orodji) |
67(1)(b) in 67(2) |
C23 |
|
Predmeti, namenjeni invalidnim osebam (razen slepim), ki jih invalidne osebe uvozijo za lastno uporabo (vključno z rezervnimi deli, sestavnimi deli, dodatki in orodji) |
68(1)(a) in 68(2) |
C24 |
|
Predmeti, namenjeni invalidnim osebam (razen slepim), ki jih uvozijo nekatere ustanove ali organizacije (vključno z rezervnimi deli, sestavnimi deli, dodatki in orodji) |
68(1)(b) in 68(2) |
C25 |
|
Blago, ki se uvozi za pomoč žrtvam nesreč |
74 |
C26 |
|
Častna odlikovanja ali nagrade |
81 |
C27 |
|
Darila, prejeta v okviru mednarodnih odnosov |
82 |
C28 |
|
Blago, namenjeno monarhom ali voditeljem držav |
85 |
C29 |
|
Vzorci blaga zanemarljive vrednosti, ki je uvoženo za pospeševanje prodaje |
86 |
C30 |
|
Tiskovine in oglaševalsko gradivo, uvoženo za pospeševanje prodaje |
87-89 |
C31 |
|
Proizvodi, uporabljeni ali porabljeni na sejmu ali podobni prireditvi |
90 |
C32 |
|
Blago, uvoženo za preglede, analizo ali preizkuse |
95 |
C33 |
|
Pošiljke, poslane organizacijam za varstvo avtorskih pravic ali industrijskih in komercialnih patentnih pravic |
102 |
C34 |
|
Turistična informativna literatura |
103 |
C35 |
|
Razni dokumenti in predmeti |
104 |
C36 |
|
Pomožni materiali za natovarjanje in zaščito blaga med prevozom |
105 |
C37 |
|
Stelja, krma in krmila za živali med prevozom |
106 |
C38 |
|
Gorivo in maziva v kopenskih motornih vozilih in v posebnih zabojnikih |
107 |
C39 |
|
Materiali za pokopališča in spomenike vojnim žrtvam |
112 |
C40 |
|
Krste, pogrebne žare in okrasni pogrebni predmeti |
113 |
C41 |
|
Oprostitev plačila izvoznih dajatev |
||
|
Udomačene živali, ki se izvažajo ob prenosu kmetijskih dejavnosti iz Skupnosti v tretjo državo |
115 |
C51 |
|
Krma in krmila za živali med izvozom |
121 |
C52 |
Začasni uvoz
(Zakonik in ta uredba)
|
Postopek |
Člen iz te uredbe |
Šifra |
|
Palete |
556 |
D01 |
|
Zabojniki |
557 |
D02 |
|
Prevozna sredstva |
558 |
D03 |
|
Predmeti za osebno rabo in športne namene, ki jih uvažajo popotniki |
563 |
D04 |
|
Gradivo za razvedrilo pomorščakov |
564 |
D05 |
|
Materiali za pomoč pri nesrečah |
565 |
D06 |
|
Medicinska, kirurška in laboratorijska oprema |
566 |
D07 |
|
Živali |
567 |
D08 |
|
Blago, namenjeno za dejavnosti, povezane z vzdrževanjem obmejnega pasu |
567 |
D09 |
|
Mediji za prenos zvoka, slik ali podatkov |
568 |
D10 |
|
Promocijsko gradivo |
568 |
D11 |
|
Strokovna oprema |
569 |
D12 |
|
Pedagoško gradivo in znanstvena oprema |
570 |
D13 |
|
Embalaža, polna |
571 |
D14 |
|
Embalaža, prazna |
571 |
D15 |
|
Kalupi, matrice, bloki, risbe, skice, merilni instrumenti, instrumenti za preverjanje in testiranje ter drugi podobni predmeti |
572 |
D16 |
|
Posebno orodje in instrumenti |
572 |
D17 |
|
Blago, ki je predmet testiranj |
573(a) |
D18 |
|
Blago, uvoženo na podlagi zadovoljivih rezultatov na vhodni kontroli, v povezavi s prodajno pogodbo |
573(b) |
D19 |
|
Blago, ki se uporabi za izvajanje testiranja |
573(c) |
D20 |
|
Vzorci |
574 |
D21 |
|
Nadomestna sredstva za proizvodnjo |
575 |
D22 |
|
Blago, ki se razstavi ali uporabi na javni prireditvi |
576(1) |
D23 |
|
Blago na ogled (dva meseca) |
576(2) |
D24 |
|
Umetniška dela, zbirateljski predmeti in starine |
576(3a) |
D25 |
|
Blago, uvoženo zaradi prodaje na dražbi |
576(3b) |
D26 |
|
Rezervni deli, dodatki in oprema |
577 |
D27 |
|
Blago, uvoženo v posebnih situacijah brez ekonomskega učinka |
578(b) |
D28 |
|
Blago, ki se uvozi občasno in ne za več kakor tri mesece |
578(a) |
D29 |
|
Člen zakonika |
Šifra |
|
|
Začasni uvoz z delno oprostitvijo plačila dajatev |
142 |
D51 |
Kmetijski izdelki
|
Postopek |
Šifra |
|
Uvoz |
|
|
Uporaba vrednosti na enoto za določanje carinske vrednosti za nekatere vrste kvarljivega blaga (člen 152(1)(a)a) |
E01 |
|
Standardne uvozne vrednosti (na primer: Uredba (EU) št. 543/2011 |
E02 |
|
Izvoz |
|
|
Kmetijski proizvodi, za katere se vloži zahtevek za nadomestilo, na podlagi izvoznega potrdila (blago iz Priloge I) |
E51 |
|
Kmetijski proizvodi, za katere se vloži zahtevek za nadomestilo in ki ne potrebujejo izvoznega potrdila (blago iz Priloge I) |
E52 |
|
Kmetijski proizvodi, za katere se vloži zahtevek za nadomestilo, izvoženi v majhnih količinah, ki ne potrebujejo izvoznega potrdila (blago iz Priloge I) |
E53 |
|
Kmetijski proizvodi, za katere se vloži zahtevek za nadomestilo, v skladu s potrdilom o nadomestilu (blago, ki ni navedeno v Prilogi I) |
E61 |
|
Kmetijski proizvodi, za katere se vloži zahtevek za nadomestilo in ki ne potrebujejo potrdila o nadomestilu (blago, ki ni navedeno v Prilogi I) |
E62 |
|
Kmetijski proizvodi, za katere se vloži zahtevek za nadomestilo, izvoženi v majhnih količinah, brez potrdila o nadomestilu (blago, ki ni navedeno v Prilogi I) |
E63 |
|
Kmetijski proizvodi, za katere se vloži zahtevek za nadomestilo, izvoženi v majhnih količinah, ki so zanemarljive za obračun minimalnih stopenj preverjanja |
E71 |
|
(1) UL L 350, 31.12.2007, str. 1. |
|
Drugo
|
Postopek |
Šifra |
|
Uvoz |
|
|
Oprostitev plačila uvoznih dajatev za vrnjeno blago (člen 185 zakonika) |
F01 |
|
Oprostitev plačila uvoznih dajatev (posebne okoliščine, navedene v členu 844, 1: kmetijsko blago) |
F02 |
|
Oprostitev plačila uvoznih dajatev (posebne okoliščine, navedene v členu 846, 2: popravilo ali obnovitev) |
F03 |
|
Nadomestni izdelki, vrnjeni v Skupnost po predhodnem izvozu ali ponovnem izvozu (člen 187 zakonika) |
F04 |
|
Gibanje trošarinskega blaga v okviru sporazuma o odlogu plačila trošarin iz kraja uvoza v skladu s členom 17(1)(b) Direktive 2008/118/ES. |
F06 |
|
Predelava pod carinskim nadzorom, če se šteje, da so gospodarski pogoji izpolnjeni (člen 552, 1, prvi pododstavek) |
F11 |
|
Oprostitev plačila uvoznih dajatev za proizvode morskega ribolova in druge proizvode, pridobljene v teritorialnem morju tretje države z ladjami, ki so registrirane ali vpisane v seznam v državi članici in plujejo pod zastavo take države |
F21 |
|
Oprostitev plačila uvoznih dajatev za izdelke, pridobljene iz proizvodov morskega ribolova in drugih proizvodov, pridobljenih v teritorialnem morju tretje države na krovu predelovalnih ladij, ki so registrirane ali vpisane v seznam v državi članici in plujejo pod zastavo take države |
F22 |
|
Blago, ki se po predhodnem vnosu v postopek pasivnega oplemenitenja vnese v postopek skladiščenja brez odloga trošarin |
F31 |
|
Blago, ki se po predhodnem vnosu v postopek aktivnega oplemenitenja vnese v postopek skladiščenja brez odloga trošarin |
F32 |
|
Blago, ki se po izvajanju nadzora tipa II v prosti coni vnese v postopek skladiščenja brez odloga trošarin |
F33 |
|
Blago, ki se po predhodnem vnosu v postopek predelave pod carinskim nadzorom vnese v postopek skladiščenja brez odloga trošarin |
F34 |
|
Sprostitev v prosti promet za blago za prireditve ali prodajo, ki je dano v ►C3 postopek začasnega uvoza, ◄ pri čemer se za obračun uporabijo elementi obračuna, veljavni ob sprejetju deklaracije za vnos v prosti promet |
F41 |
|
Sprostitev v prosti promet za ►C3 (stranske) pridobljene proizvode, ◄ če je treba uporabiti njihove carinske dajatve (člen 122(a) zakonika) |
F42 |
|
Sprostitev v prosti promet za blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ali sprostitev v prosti promet za ►C3 (stranske) pridobljene proizvode ◄ brez kompenzacijskih obresti (člen 519, odstavek 4) |
F43 |
|
Izvoz |
|
|
Izvoz za vojaško rabo |
F51 |
|
Oskrba |
F61 |
|
Oskrba blaga, ki je upravičeno do nadomestila |
F62 |
|
Vnos v oskrbovalno skladišče (členi 37 do 40 Uredbe Komisije (ES) št. 612/2009) (1)) |
F63 |
|
Iznos iz oskrbovalnega skladišča za blago, namenjeno za oskrbo |
F64 |
|
(1) UL L 186, 17.7.2009, str. 1. |
|
2. Šifre za izključno državno uporabo morajo biti sestavljene iz numeričnega znaka ter dveh alfanumeričnih znakov, skladno z lastno nomenklaturo države članice.
Polje 40: Skupna deklaracija/predlistina
To polje je za alfanumerične (an..26) šifre.
Vsaka šifra ima tri dele, ki so med seboj ločeni s pomišljaji (-). Prvi del (a1) je sestavljen iz treh različnih črk in se uporablja za razlikovanje med tremi zgoraj omenjenimi kategorijami. Drugi del (an..3), ki je sestavljen iz kombinacije števil in/ali črk, služi za prepoznavanje vrste dokumenta. Tretji del (an..20) predstavlja navedbo, ki je potrebna za prepoznavanje dokumenta, bodisi identifikacijsko številko ali drug prepoznaven sklic.
1. Prvi del šifre (a1):
skupna deklaracija, ki jo predstavlja „X“,
začetna deklaracija pri poenostavljenih postopkih, ki jo predstavlja „Y“,
prejšnji dokument, ki ga predstavlja „Z“.
2. Drugi del šifre (an..3):
S seznama okrajšav za dokumente se izbere okrajšava za dokument.
Seznam zajema šifro „CLE“, ki pomeni „datum in sklic vpisa blaga v evidence“ (člen 76(1)(c) zakonika). Datum se zapiše na naslednji način: llllmmdd.
3. Tretji del šifre (an..20):
Vpiše se identifikacijska številka ali drug prepoznaven sklic na dokument.
Primeri:
— Prejšnji dokument je tranzitni dokument T1, ki mu je namembni urad dodelil številko „238544“. Šifra je torej „Z-821-238544“ („Z“ za prejšnji dokument, „821“ za tranzitni postopek in „238544“ za registracijsko številko dokumenta (ali MRN za postopke NCTS)).
— Blagovni manifest s številko „2222“ se uporabi kot skupna deklaracija. Šifra je „X-785-2222“ („X“ za skupno deklaracijo, „785“ za blagovni manifest in „2222“ za identifikacijsko številko manifesta).
— Blago je bilo vpisano v evidence 14. februarja 2002. Šifra bo torej „Y-CLE-20020214-5“ („Y“ kaže, da je obstajala prvotna deklaracija, „CLE“ za vpis v evidence, „20020214“ za datum vpisa, pri čemer „2002“ označuje leto, „02“ mesec, „14“ dan v mesecu in „5“ je sklic na vpis v evidence).
Seznam okrajšav za dokumente
|
Seznam zabojnikov |
235 |
|
Nakladnica (dobavnica) |
270 |
|
Dobavnica |
271 |
|
Proforma račun |
325 |
|
Trgovinski račun |
380 |
|
Interni tovorni list |
703 |
|
►C3 Glavni ladijski tovorni list (konosament) ◄ |
704 |
|
Ladijski tovorni list |
705 |
|
Tovorni list CIM (železnica) |
720 |
|
►C3 Spremni list v železniškem prometu SMGS ◄ |
722 |
|
Cestni tovorni list |
730 |
|
Letalski tovorni list |
740 |
|
Glavni letalski tovorni list |
741 |
|
Odpremnica (poštne pošiljke) |
750 |
|
Multimodalni/kombinirani transportni dokument |
760 |
|
Blagovni manifest |
785 |
|
Specifikacija k fakturi |
787 |
|
►C3 Deklaracija za skupnostni tranzit – mešane pošiljke (T) ◄ |
820 |
|
Deklaracija za zunanji skupnostni tranzit (T1) |
821 |
|
Deklaracija za notranji skupnostni tranzit (T2) |
822 |
|
Kontrolni izvod T5 |
823 |
|
Zvezek TIR |
952 |
|
Zvezek ATA |
955 |
|
Datum in sklic vpisa blaga v evidence |
CLE |
|
Informativni list INF3 |
IF3 |
|
Informativni list INF8 |
IF8 |
|
Blagovni manifest za poenostavljeni postopek |
MNS |
|
Deklaracija za notranji skupnostni tranzit – člen 340 c, 1) |
T2F |
|
T2M |
T2M |
|
Vstopna skupna deklaracija |
355 |
|
Skupna deklaracija za začasno skladiščenje |
337 |
|
Drugo |
ZZZ |
Če se zgoraj navedeni dokument sestavi z uporabo EUL, bo okrajšava zajemala šifre, določene za vpis v prvo podpolje polja 1 (IM, EX, CO in EU).
Polje 43: ►C3 Šifra vrednotenja ◄
Določbe, ki se uporabljajo pri določanju vrednosti uvoženega blaga, upoštevajo naslednje šifre:
|
Šifra |
Uporabljeni člen zakonika |
Metoda |
|
1 |
29(1) |
Transakcijska vrednost uvoženega blaga |
|
2 |
30(2)(a) |
Transakcijska vrednost enakega blaga |
|
3 |
30(2)(b) |
Transakcijska vrednost podobnega blaga |
|
4 |
30(2)(c) |
Deduktivna metoda vrednotenja |
|
5 |
30(2)(d) |
Metoda izračunane vrednosti |
|
6 |
31 |
►C3 Vrednotenje na osnovi razpoložljivih podatkov (metoda „fall-back“) ◄ |
Polje 44: ►C3 Dodatne informacije/ ◄ predložene listine/potrdila in dovoljenja
1. ►C3 Dodatne informacije ◄
►C3 Dodatne informacije ◄ carinske narave se vpišejo s petmestno šifro. Tej šifri sledijo ►C3 dodatne informacije, ◄ razen če zakonodaja Skupnosti ne določa, da se namesto besedila uporabi šifra.
Primer:
Deklarant lahko v polje 44 vpiše „RET-EXP“ ali šifro 30400 (člen 793a(2)), s čimer navede, da želi, da se mu izvod 3 vrne.
Zakonodaja Skupnosti določa ►C3 vpis dodatnih informacij ◄ tudi za druga polja poleg polja 44. Vendar je treba ►C3 te dodatne informacije ◄ zapisati v šifrirani obliki ob upoštevanju istih pravil, kakršna veljajo ►C3 za dodatne informacije, ◄ ki se vpišejo v polje 44. Poleg tega se v polje 44 ►C3 vpišejo dodatne informacije, ◄ za katere zakonodaja Skupnosti ne določa natančno polja, v katero se vpišejo.
Vse vrste dodatnih informacij so navedene na koncu tega naslova.
Države članice lahko zagotovijo uporabo ►C3 nacionalnih dodatnih informacij, ◄ če se njihove šifre po sestavi razlikujejo od šifer za posebne zaznamke Skupnosti.
2. Predložene listine, potrdila in dovoljenja
(a) Listine, potrdila in skupnostna ali mednarodna dovoljenja ali druga sklicevanja, ki se predložijo skupaj z deklaracijo, je treba vpisati v obliki šifre, sestavljene iz 4 alfanumeričnih znakov, in ki jim po potrebi sledi identifikacijska številka ali drug identifikacijski podatek. Seznam listin, potrdil, dovoljenj in drugih sklicevanj ter njihove šifre je na voljo v podatkovni zbirki TARIC.
(b) Državne listine, potrdila in dovoljenja, ki se predložijo skupaj z deklaracijo, je treba vpisati v obliki šifre, sestavljene iz numeričnega znaka in 3 alfanumeričnih znakov (npr. 2123, 34d5), ki ji lahko sledi identifikacijska številka ali drug prepoznaven sklic. Štirje znaki predstavljajo šifre, ki temeljijo na lastni nomenklaturi držav članic.
Polje 47: Obračun dajatev
Prvi stolpec: Vrsta dajatve
(a) Spodaj so navedene veljavne šifre:
|
Carinske dajatve za industrijske izdelke |
A00 |
|
Carinske dajatve za kmetijske proizvode |
A10 |
|
Dodatne dajatve |
A20 |
|
Dokončne protidampinške dajatve |
A30 |
|
Začasne protidampinške dajatve |
A35 |
|
Dokončne izravnalne dajatve |
A40 |
|
Začasne izravnalne dajatve |
A45 |
|
DDV |
B00 |
|
Kompenzacijske obresti (DDV) |
B10 |
|
Zamudne obresti (DDV) |
B20 |
|
Izvozne dajatve |
C00 |
|
Izvozne dajatve za kmetijske proizvode |
C10 |
|
Zamudne obresti |
D00 |
|
Kompenzacijske obresti ►C3 (npr. aktivno oplemenitenje) ◄ |
D10 |
|
Dajatve, pobrane v imenu drugih držav |
E00 |
(b) Šifre za izključno državno uporabo morajo biti sestavljene iz numeričnega znaka ter dveh alfanumeričnih znakov, skladno z lastno nomenklaturo države članice.
Zadnji stolpec: Način plačila
Države članice lahko uporabljajo naslednje šifre:
|
A |
: |
Gotovinsko plačilo |
|
B |
: |
Plačilo s kreditno kartico |
|
C |
: |
Plačilo s čekom |
|
D |
: |
Drugo (npr. neposredna bremenitev ►C3 transakcijskega računa ◄ agenta) |
|
E |
: |
Odloženo ali preloženo plačilo |
|
F |
: |
Odloženo plačilo – carinski sistem |
|
G |
: |
Preloženo plačilo – sistem DDV (člen 23 Šeste direktive o DDV) |
|
H |
: |
Elektronsko nakazilo |
|
J |
: |
Plačilo prek poštne uprave (poštni paket), ali druge službe javnega sektorja, ali vladne službe |
|
K |
: |
Dobropis dajatev ali povračilo |
|
M |
: |
Jamstvo, tudi gotovinski polog |
|
P |
: |
Iz ►C3 transakcijskega računa ◄ agenta |
|
R |
: |
Zavarovanje |
|
S |
: |
Lastni jamstveni račun |
|
T |
: |
Iz jamstvenega računa agenta |
|
U |
: |
Iz jamstva agenta – stalno pooblastilo |
|
V |
: |
Iz jamstva agenta – posamično pooblastilo |
|
O |
: |
Jamstvo pri intervencijski agenciji |
Polje 49: Oznaka skladišča
Vpiše se šifra z naslednjo tridelno sestavo:
— črka, ki določa tip skladišča v skladu z opisi iz člena 525 (a1). Za skladišča, ki niso zajeta v členu 525, se uporabijo naslednje šifre:
—
|
Y |
za necarinsko skladišče, |
|
Z |
za prosto cono ali prosto skladišče, |
— identifikacijska številka, ki jo dodeli država članica pri izdaji dovoljenja (an..14),
— šifra države za državo članico, ki dovoljenje izda, kakor je določeno v polju 2 (a2).
Polje 50: Glavni zavezanec
Kadar se zahteva identifikacijska številka, se uporabi številka EORI, strukturirana kot je določeno v opisu za polje 2.
Polje 51: Predvideni uradi tranzita (in država)
Uporabijo se šifre iz polja 29.
Polje 52: Zavarovanje
Šifre zavarovanja
Spodaj so navedene veljavne šifre (n1):
|
Situacija |
Oznaka |
Druge navedbe |
|
Za opustitev zavarovanja (člen 94(4) Zakonika in člen 380(3) te uredbe) |
0 |
— številka potrdila o opustitvi zavarovanja |
|
Za skupno zavarovanje |
1 |
— številka potrdila o skupnem zavarovanju — urad zavarovanja |
|
Za posamezno zavarovanje, ki ga ponudi garant |
2 |
— ►C2 številka zavarovanja ◄ — urad zavarovanja |
|
Za gotovinsko posamezno zavarovanje |
3 |
|
|
Za posamezno zavarovanje v obliki kuponov |
4 |
— številka kupona za posamezno zavarovanje |
|
Za opustitev zavarovanja, ko zavarovalni znesek ne presega 500 EUR ((člen 189(5) Zakonika) |
5 |
|
|
Če se zavarovanje ne zahteva (člen 95 Zakonika) |
6 |
|
|
Če se zavarovanje ne zahteva za nekatere javne organe |
8 |
|
|
Za posamezno zavarovanje iz točke 3 Priloge 47a |
9 |
— ►C2 številka zavarovanja ◄ — urad zavarovanja |
Vpis držav pod naslov „ne velja za“:
Uporabijo se šifre držav iz polja 2.
Polje 53: Namembni urad (in država)
Uporabijo se šifre iz polja 29.
►C3 Dodatne informacije – ◄ šifra XXXXX
Splošna kategorija – šifra 0xxxx
|
Pravna podlaga |
Tema |
►C3 Dodatna informacija ◄ |
Polje |
Šifra |
|
Člen 497 § 3 |
Zahtevek za dovoljenje za deklaracijo blaga za carinski postopek z ekonomskim učinkom |
„Poenostavljeno dovoljenje“ |
44 |
00100 |
|
Priloga 37 |
Nekateri izvozniki, prejemniki ali predlistine |
„Drugo“ |
2, 8 in 40 |
00200 |
|
Priloga 37 |
Istovetnost deklaranta in pošiljatelja |
„Pošiljatelj“ |
14 |
00300 |
|
Priloga 37 |
Istovetnost deklaranta in izvoznika |
„Izvoznik“ |
14 |
00400 |
|
Priloga 37 |
Istovetnost deklaranta in prejemnika |
„Prejemnik“ |
14 |
00500 |
►C3 Ob uvozu ◄ : šifra 1xxxx
|
Člen |
Področje |
Posebni zaznamki |
Polje |
Šifra |
|
odstavek 1 člena 2 Uredbe (ES) št. 1147/2002 |
Začasni odlog avtonomnih dajatev |
„Uvoz z dokazilom o plovnosti“ |
44 |
10100 |
|
odstavek 1 člena 549 |
Zavrnitev aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) |
►C3 blago AO/O ◄ |
44 |
10200 |
|
odstavek 2 člena 549 |
Zavrnitev aktivnega oplemenitenja (sistem odloga) (posebni ukrepi trgovinske politike) |
►C3 blago AO/O, trgovinska politika ◄ |
44 |
10300 |
|
550 |
Zavrnitev aktivnega oplemenitenja (povračilo carine) |
►C3 blago AO/P ◄ |
44 |
10400 |
|
583 |
Začasni uvoz |
►C3 „blago ZU“ ◄ |
44 |
10500 |
Ob izvozu: šifra 3 xxxx
|
Člen |
Področje |
Posebni zaznamki |
Polje |
Šifra |
|
298 |
Izvoz kmetijskega blaga – poseben namen: |
Člen 298 Uredbe (EGS) št. 2454/93 Poseben namen: blago deklarirano za izvoz – uporaba kmetijskih izvoznih nadomestil izključena |
44 |
30 300 |
|
793a(2) |
Želim, da se mi izvod 3 vrne |
„RET-EXP“ |
44 |
30 400 |
NASLOV III
RAZPREDELNICA JEZIKOVNIH NAVEDB IN NJIHOVIH OZNAK
|
Jezikovne navedbe |
Oznake |
|
— BG Ограничена валидност — CS Omezená platnost — DA Begrænset gyldighed — DE Beschränkte Geltung — EE Piiratud kehtivus — EL Περιορισμένη ισχύς — ES Validez limitada — FR Validité limitée ►M45— HR Ograničena valjanost ◄— IT Validità limitata — LV Ierobežots derīgums — LT Galiojimas apribotas — HU Korlátozott érvényű — MT Validità limitata — NL Beperkte geldigheid — PL Ograniczona ważność — PT Validade limitada — RO Validitate limitată — SL Omejena veljavnost — SK Obmedzená platnosť — FI Voimassa rajoitetusti — SV Begränsad giltighet — EN Limited validity |
Omejena veljavnost – 99200 |
|
— BG Освободено — CS Osvobození — DA Fritaget — DE Befreiung — EE Loobutud — EL Απαλλαγή — ES Dispensa — FR Dispense ►M45— HR Oslobođeno ◄— IT Dispensa — LV Derīgs bez zīmoga — LT Leista neplombuoti — HU Mentesség — MT Tneħħija — NL Vrijstelling — PL Zwolnienie — PT Dispensa — RO Dispensă — SL Opustitev — SK Oslobodenie — FI Vapautettu — SV Befrielse — EN Waiver |
Opustitev – 99201 |
|
— BG Алтернативно доказателство — CS Alternativní důkaz — DA Alternativt bevis — DE Alternativnachweis — EE Alternatiivsed tõendid — EL Εναλλακτική απόδειξη — ES Prueba alternativa — FR Preuve alternative ►M45— HR Alternativni dokaz ◄— IT Prova alternativa — LV Alternatīvs pierādījums — LT Alternatyvusis įrodymas — HU Alternatív igazolás — MT Prova alternattiva — NL Alternatief bewijs — PL Alternatywny dowód — PT Prova alternativa — RO Probă alternativă — SL Alternativno dokazilo — SK Alternatívny dôkaz — FI Vaihtoehtoinen todiste — SV Alternativt bevis — EN Alternative proof |
Alternativno dokazilo – 99202 |
|
— BG Различия: митническо учреждение, където стоките са представени (наименование и страна) — CS Nesrovnalosti: úřad, kterému bylo zboží předloženo ….. (název a země) — DA Forskelle: det sted, hvor varerne blev frembudt …… (navn og land) — DE Unstimmigkeiten: Stelle, bei der die Gestellung erfolgte …… (Name und Land) — EE Erinevused: asutus, kuhu kaup esitati………….(nimi ja riik) — EL Διαφορές: εμπορεύματα προσκομισθέντα στο τελωνείο …… (Όνομα και χώρα) — ES Diferencias: mercancías presentadas en la oficina …… (nombre y país) — FR Différences: marchandises présentées au bureau …… (nom et pays) ►M45— HR Razlike: carinarnica kojoj je roba podnesena (naziv i … zemlja) ◄— IT Differenze: ufficio al quale sono state presentate le merci …… (nome e paese) — LV Atšķirības: muitas iestāde, kurā preces tika uzrādītas (nosaukums un valsts) — LT Skirtumai: įstaiga, kuriai pateiktos prekės (pavadinimas ir valstybė) — HU Eltérések: hivatal, ahol az áruk bemutatása megtörtént …… (név és ország) — MT Differenzi: uffiċċju fejn l-oġġetti kienu ppreżentati (isem u pajjiż) — NL Verschillen: kantoor waar de goederen zijn aangebracht …… (naam en land) — PL Niezgodności: urząd w którym przedstawiono towar (nazwa i kraj) — PT Diferenças: mercadorias apresentadas na estãncia …… (nome e país) — RO Diferențe: mărfuri prezentate la biroul vamal …..(nume și țara) — SL Razlike: urad, pri katerem je bilo blago predloženo … (naziv in država) — SK Nezrovnalosti: úrad, ktorému bol tovar dodaný …… (názov a krajina). — FI Muutos: toimipaikka, jossa tavarat esitetty …… (nimi ja maa) — SV Avvikelse: tullkontor där varorna anmäldes …… (namn och land) — EN Differences: office where goods were presented …… (name and country) |
Razlike: urad, pri katerem je bilo blago predloženo … (naziv in država) – 99203 |
|
— BG Излизането от ............... подлежи на ограничения или такси съгласно Регламент/Директива/Решение № …, — CS Výstup ze …………… podléhá omezením nebo dávkám podle nařízení/směrnice/rozhodnutí č … — DA Udpassage fra …………….. undergivet restriktioner eller afgifter i henhold til forordning/direktiv/afgørelse nr. ... — DE Ausgang aus ……………..- gemäß Verordnung/Richtlinie/Beschluss Nr. ... Beschränkungen oder Abgaben unterworfen. — EE … territooriumilt väljumine on aluseks piirangutele ja maksudele vastavalt määrusele/direktiivile/otsusele nr…. — EL Η έξοδος από ……………. υποβάλλεται σε περιοριορισμούς ή σε επιβαρύνσεις από τον Κανονισμό/την Οδηγία/την Απόφαση αριθ. … — ES Salida de…………….. sometida a restricciones o imposiciones en virtud del (de la) Reglamento/Directiva/Decisión no ... — FR Sortie de ……………….. soumise à des restrictions ou à des impositions par le règlement ou la directive/décision no ... ►M45— HR Izlaz iz podliježe … ograničenjima ili pristojbama na temelju Uredbe/Direktive/Odluke br. … ◄— IT Uscita dalla ………………… soggetta a restrizioni o ad imposizioni a norma del(la) regolamento/direttiva/decisione n. ... — LV Izvešana no ……………., piemērojot ierobežojumus vai maksājumus saskaņā ar Regulu/Direktīvu/Lēmumu No…, — LT Išvežimui iš ................. taikomi apribojimai arba mokesčiai, nustatytiReglamentu/Direktyva/Sprendimu Nr.…, — HU A kilépés………. területéről a ...rendelet/irányelv/határozat szerinti korlátozás vagy teher megfizetésének kötelezettsége alá esik — MT Ħruġ mill-................... suġġett għall-restrizzjonijiet jew ħlasijiet taħt Regola/Direttiva/Deċiżjoni Nru… — NL Bij uitgang uit de ………………zijn de beperkingen of heffingen van Verordening/Richtlijn/Besluit nr. ... van toepassing. — PL Wyprowadzenie z…………………. podlega ograniczeniom lub opłatom zgodnie z rozporządzeniem/dyrektywą/decyzją nr … — PT Saída da ……………….. sujeita a restrições ou a imposições pelo(a) Regulamento/Directiva/Decisão n.o ... — RO Ieșire din....... supusă restricțiilor sau impozitelor prin Regulamentul/Directiva/Decizia nr … — SL Iznos iz … zavezan omejitvam ali obveznim dajatvam na podlagi Uredbe/Direktive/Odločbe št. … — SK Výstup z........................... podlieha obmedzeniam alebo platbám podľa nariadenia/smernice/rozhodnutia č …. — FI …………….. vientiin sovelletaan asetuksen/direktiivin/päätöksen N:o ... mukaisia rajoituksia tai maksuja — SV Utförsel från ………………… underkastad restriktioner eller avgifter i enlighet med förordning/direktiv/beslut nr ... — EN Exit from ………………… subject to restrictions or charges under Regulation/Directive/Decision No ... |
Iznos iz … zavezan omejitvam ali obveznim dajatvam na podlagi Uredbe/Direktive/Odločbe št. … – 99204 |
|
— BG Освободено от задължителен маршрут, — CS Osvobození od stanovené trasy — DA Fritaget for bindende transportrute — DE Befreiung von der verbindlichen Beförderungsroute — EE Ettenähtud marsruudist loobutud — EL Απαλλαγή από την υποχρέωση τήρησης συγκεκριμένης διαδρομής — ES Dispensa de itinerario obligatorio — FR Dispense d'itinéraire contraignant ►M45— HR Oslobođeno od propisanog plana puta ◄— IT Dispensa dall' itinerario vincolante — LV Atļauts novirzīties no noteiktā maršruta — LT Leista nenustatyti maršruto — HU Előírt útvonal alól mentesítve — MT Tneħħija ta' l-itinerarju preskitt — NL Geen verplichte route — PL Zwolniony z wiążącej trasy przewozu — PT Dispensa de itinerário vinculativo — RO Dispensă de la itinerarul obligatoriu — SL Opustitev predpisane poti — SK Oslobodenie od predpísanej trasy — FI Vapautettu sitovan kuljetusreitin noudattamisesta — SV Befrielse från bindande färdväg — EN Prescribed itinerary waived |
Opustitev predpisane poti – 99205 |
|
— BG Одобрен изпращач — CS Schválený odesílatel — DA Godkendt afsender — DE Zugelassener Versender — EE Volitatud kaubasaatja — EL Εγκεκριμένος αποστολέας — ES Expedidor autorizado — FR Expéditeur agréé ►M45— HR Ovlašteni pošiljatelj ◄— IT Speditore autorizzato — LV Atzītais nosūtītājs — LT Įgaliotas siuntėjas — HU Engedélyezett feladó — MT Awtorizzat li jibgħat — NL Toegelaten afzender — PL Upoważniony nadawca — PT Expedidor autorizado — RO Expeditor agreat — SL Pooblaščeni pošiljatelj — SK Schválený odosielateľ — FI Valtuutettu lähettäjä — SV Godkänd avsändare — EN Authorised consignor |
Pooblaščeni pošiljatelj – 99206 |
|
— BG Освободен от подпис — CS Podpis se nevyžaduje — DA Fritaget for underskrift — DE Freistellung von der Unterschriftsleistung — EE Allkirjanõudest loobutud — EL Δεν απαιτείται υπογραφή — ES Dispensa de firma — FR Dispense de signature ►M45— HR Oslobođeno potpisa ◄— IT Dispensa dalla firma — LV Derīgs bez paraksta — LT Leista nepasirašyti — HU Aláírás alól mentesítve — MT Firma mhux meħtieġa — NL Van ondertekening vrijgesteld — PL Zwolniony ze składania podpisu — PT Dispensada a assinatura — RO Dispensă de semnătură — SL Opustitev podpisa — SK Oslobodenie od podpisu — FI Vapautettu allekirjoituksesta — SV Befrielse från underskrift — EN Signature waived |
Opustitev podpisa – 99207 |
|
— BG ЗАБРАНЕНО ОБЩО ОБЕЗПЕЧЕНИЕ — CS ZÁKAZ SOUBORNÉ JISTOTY — DA FORBUD MOD SAMLET KAUTION — DE GESAMTBÜRGSCHAFT UNTERSAGT — EE ÜLDTAGATISE KASUTAMINE KEELATUD — EL ΑΠΑΓΟΡΕΥΕΤΑΙ Η ΣΥΝΟΛΙΚΗ ΕΓΓΥΗΣΗ — ES GARANTÍA GLOBAL PROHIBIDA — FR GARANTIE GLOBALE INTERDITE ►M45— HR ZABRANJENO ZAJEDNIČKO JAMSTVO ◄— IT GARANZIA GLOBALE VIETATA — LV VISPĀRĒJS GALVOJUMS AIZLIEGTS — LT NAUDOTI BENDRĄJĄ GARANTIJĄ UŽDRAUSTA — HU ÖSSZKEZESSÉG TILOS — MT MHUX PERMESSA GARANZIJA KOMPRENSIVA — NL DOORLOPENDE ZEKERHEID VERBODEN — PL ZAKAZ KORZYSTANIA Z GWARANCJI GENERALNEJ — PT GARANTIA GLOBAL PROIBIDA — RO GARANȚIA GLOBALĂ INTERZISĂ — SL PREPOVEDANO SKUPNO ZAVAROVANJE — SK ZÁKAZ CELKOVEJ ZÁRUKY — FI YLEISVAKUUDEN KÄYTTÖ KIELLETTY — SV SAMLAD SÄKERHET FÖRBJUDEN — EN COMPREHENSIVE GUARANTEE PROHIBITED |
PREPOVEDANO SKUPNO ZAVAROVANJE – 99208 |
|
— BG ИЗПОЛЗВАНЕ БЕЗ ОГРАНИЧЕНИЯ — CS NEOMEZENÉ POUŽITÍ — DA UBEGRÆNSET ANVENDELSE — DE UNBESCHRÄNKTE VERWENDUNG — EE PIIRAMATU KASUTAMINE — ΕL ΑΠΕΡΙΟΡΙΣΤΗ ΧΡΗΣΗ — ES UTILIZACIÓN NO LIMITADA — FR UTILISATION NON LIMITEE ►M45— HR NEOGRANIČENA UPORABA ◄— IT UTILIZZAZIONE NON LIMITATA — LV NEIEROBEŽOTS IZMANTOJUMS — LT NEAPRIBOTAS NAUDOJIMAS — HU KORLÁTOZÁS ALÁ NEM ESŐ HASZNÁLAT — MT UŻU MHUX RISTRETT — NL GEBRUIK ONBEPERKT — PL NIEOGRANICZONE KORZYSTANIE — PT UTILIZAÇÃO ILIMITADA — RO UTILIZARE NELIMITATĂ — SL NEOMEJENA UPORABA — SK NEOBMEDZENÉ POUŽITIE — FI KÄYTTÖÄ EI RAJOITETTU — SV OBEGRÄNSAD ANVÄNDNING — EN UNRESTRICTED USE |
NEOMEJENA UPORABA – 99209 |
|
— BG Разни — CS Různí — DA Diverse — DE Verschiedene — EE Erinevad — EL Διάφορα — ES Varios — FR Divers ►M45— HR Razni ◄— IT Vari — LV Dažādi — LT Įvairūs — HU Többféle — MT Diversi — NL Diverse — PL Różne — PT Diversos — RO Diverși — SL Razno — SK Rôzne — FI Useita — SV Flera — EN Various |
Razno – 99211 |
|
— BG Насипно — CS Volně loženo — DA Bulk — DE Lose — EE Pakendamata — EL Χύμα — ES A granel — FR Vrac ►M45— HR Rasuto ◄— IT Alla rinfusa — LV Berams — LT Nesupakuota — HU Ömlesztett — MT Bil-kwantitá — NL Los gestort — PL Luzem — PT A granel — RO Vrac — SL Razsuto — SK Voľne — FI Irtotavaraa — SV Bulk — EN Bulk |
Razsuto – 99212 |
|
— BG Изпращач — CS Odesílatel — DA Afsender — DE Versender — EE Saatja — EL Αποστολέας — ES Expedidor — FR Expéditeur ►M45— HR Pošiljatelj ◄— IT Speditore — LV Nosūtītājs — LT Siuntėjas — HU Feladó — MT Min jikkonsenja — NL Afzender — PL Nadawca — PT Expedidor — RO Expeditor — SL Pošiljatelj — SK Odosielateľ — FI Lähettäjä — SV Avsändare — EN Consignor |
Pošiljatelj – 99213 |
PRILOGA 38a
CARINSKA DEKLARACIJA ZA PRIJAVLJENO PRTLJAGO
PRILOGA 38b
Postopek iz člena 290c(1)
Za uporabo člena 290c pooblaščeni tehtalci določijo neto težo vsake pošiljke svežih banan na vsakem kraju raztovarjanja skladno z naslednjim postopkom:
1. Določi se vzorec enot embalaže po blagovni znamki in poreklu. Vzorec enot pakiranih banan, ki jih je treba stehtati, je reprezentativni vzorec pošiljke svežih banan. Vsebuje vsaj spodaj navedene količine:
|
Število enot pakiranih banan (po vrsti embalaže in poreklu) |
Število enot pakiranih banan, ki jih je treba pregledati |
|
— do 400 |
5 |
|
— od 401 do 700 |
7 |
|
— od 701 do 1 000 |
10 |
|
— od 1 001 do 2 000 |
13 |
|
— od 2 001 do 4 000 |
15 |
|
— od 4 001 do 6 000 |
18 |
|
— več kot 6 000 |
21 |
2. Neto teža se določi na naslednji način:
(a) s tehtanjem vsake enote pakiranih banan, ki jih je treba pregledati (bruto teža);
(b) po odpiranju najmanj ene enote pakiranih banan se izračuna teža embalaže;
(c) teža embalaže velja za vso embalažo enake vrste in porekla ter se odšteje od teže vseh enot stehtanih pakiranih banan;
(d) povprečna neto teža na enoto pakiranih banan, ki se za vsako vrsto in poreklo ugotovi na podlagi teže preverjenih vzorcev, je osnova za določanje neto teže pošiljke svežih banan.
3. Kadar carinski organ potrdil o tehtanju ne preveri istočasno, je neto teža iz potrdila o tehtanju za carinske organe sprejemljiva, če razlika med deklarirano neto težo in povprečno neto težo, ki so jo določili carinski organi, ni večja ali manjša od 1 %.
4. Carinskemu uradu, kateremu se predloži deklaracija o dajanju v prosti promet, se predloži tudi potrdilo o tehtanju banan. Carinski organi uporabijo rezultate vzorčenja, prikazane v potrdilu o tehtanju banan, za celotno pošiljko svežih banan, na katero se nanaša navedeno potrdilo.
PRILOGA 38c
PRILOGA 38d
(iz člena 4o)
Podatki, ki se obdelujejo v centralnem sistemu iz člena 4o(1)
1. Številka EORI iz člena 1(16).
2. Polno ime osebe.
3. Naslov sedeža/kraja prebivališča: popolni naslov kraja, v katerem ima oseba sedež/prebivališče, vključno z oznako države ali ozemlja (šifra države ISO alpha-2, če je na voljo, kakor je opredeljena v polju 2 naslova II Priloge 38).
4. Identifikacijske številke DDV, kadar jih države članice dodelijo.
5. Kadar je to primerno, pravni status, kakor je naveden v dokumentu o ustanovitvi.
6. Datum ustanovitve ali, pri fizični osebi, datum rojstva.
7. Vrsta osebe (fizična oseba, pravna oseba, združenje oseb iz člena 4(1) carinskega zakonika) v obliki oznak. Ustrezne oznake so navedene spodaj:
1. fizična oseba;
2. pravna oseba;
3. združenje oseb iz člena 4(1) carinskega zakonika.
8. Kontaktne informacije: ime kontaktne osebe, naslov in naslednji podatki: številka telefona, številka faksa, elektronski naslov.
9. Če oseba nima sedeža na carinskem območju Skupnosti: identifikacijska številka oziroma številke, kadar so jih pristojni organi tretje države, s katero velja sporazum o medsebojni upravni pomoči pri carinskih zadevah, dodelili zadevni osebi za carinske namene. Ta identifikacijska številka oziroma številke vključujejo oznako države ali ozemlja (šifra države ISO alpha-2, če je na voljo, kakor je opredeljena v polju 2 naslova II Priloge 38).
10. Kadar je to primerno, glavna koda gospodarske dejavnosti na štirimestni ravni v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE) iz poslovnega registra zadevne države članice.
11. Kadar je to primerno, datum poteka veljavnosti številke EORI.
12. Soglasje o objavi osebnih podatkov iz točk 1, 2 in 3, če je bilo dano.
▼M18 —————
PRILOGA 42
RUMENA NALEPKA
Barva:
črne črke na rumeni podlagi.
▼M49 —————
PRILOGA 42b
RUMENA NALEPKA
Barva:
črne črke na rumeni podlagi.
PRILOGA 43
OBRAZEC T2M
PRILOGA 44
OPOMBE
(dodati zvezku z obrazci T2M)
I. Splošno
1. Namen obrazca T2M je ob vstopu na carinsko območje Skupnosti dokazati skupnostni status za ulov, ki so ga ribiška plovila Skupnosti opravila zunaj teritorialnih voda države ali ozemlja, ki ni del carinskega območja Skupnosti, in/ali blago, dobljeno iz takih ulovov z oplemenitenjem, opravljenim na krovu ribiškega plovila Skupnosti, ki je ulov opravilo, drugega ribiškega plovila Skupnosti ali predelovalne ladje Skupnosti.
2. Ribiško plovilo Skupnosti je plovilo, registrirano in vodeno v delu ozemlja države članice, ki je del carinskega območja Skupnosti, pluje pod zastavo države članice, opravi ulov in ga lahko oplemeniti na krovu. Predelovalna ladja Skupnosti je plovilo, podobno registrirano ali vodeno, na krovu katere se opravi oplemenitenje samo pretovorjenega ulova.
3. Ta zvezek vsebuje 10 obrazcev, vsakega sestavljata izvirnik in izvod. Izvodov se ne sme ločiti od zvezka.
4. Zvezek je treba predložiti, kadar koli to zahtevajo carinski organi.
5. Zvezek je treba vrniti carinskim organom, ki so ga izdali, ko ladja, za katero je bil izdan, preneha izpolnjevati predpisane pogoje, ko so bili uporabljeni vsi obrazci, vsebovani v zvezku, ali poteče njegova veljavnost.
II. Avtentifikacija obrazcev T2M
6. Obrazce je treba izpolniti s pisalnim strojem ali čitljivo z roko; če z roko, s črnilom in s tiskanimi črkami. Brisanje ali pisanje prek nista dovoljena. Spremembe je treba narediti tako, da se prečrtajo nepravilne podrobnosti in, kjer ustreza, dodajo zahtevane. Vse take spremembe mora potrditi oseba, ki je podpisala spremenjeno izjavo.
7. Polja 1 do 3 obrazca mora izpolniti navedena oseba v jeziku, v katerem je obrazec natisnjen. Polja 4 do 12 obrazca je treba izpolniti v enem od uradnih jezikov Skupnosti.
8. Veljavnost obrazcev T2M, vsebovanih v zvezku, je zagotovljena, če je v polju A izvirnikov in izvodov zaznamek organa, odgovornega za registriranje ribiškega plovila Skupnosti, za katerega je bil zvezek izdan. Zvezek je veljaven dve leti od datuma, navedenega na strani 2 platnic.
III. Uporaba obrazcev T2M
9. Kapitan ribiškega plovila Skupnosti mora izpolniti polja 4, 5 in/ali polja 6, 7, 8 in izpolniti ter podpisati izjavo v polju 9 izvirnika in izvoda obrazca T2M vsakokrat, ko:
— se blago, ki je rezultat oplemenitenega ulova na krovu, izkrca v pristanišču carinskega območja Skupnosti ali na nekem drugem delu, s katerega bo odšlo na to območje,
— se ulov in/ali blago pretovori na neko drugo ribiško plovilo Skupnosti, predelovalno ladjo Skupnosti — kadar se ulov oplemeniti na krovu — ali neko drugo plovilo, ki prevaža ulov in/ali blago brez nadaljnjega oplemenitenja neposredno v pristanišče na carinskem območju Skupnosti ali v pristanišče, ki ni na carinskem območju Skupnosti, od koder bo odšlo na to območje. V tem primeru mora kapitan ribiškega plovila Skupnosti in kapitan plovila, na katerega je bil ulov in/ali blago pretovorjeno, izpolniti in podpisati polje 10 izvirnika in izvoda.
10. Kjer ustreza, mora kapitan plovila, na katero je bil pretovorjen ulov z ribiškega plovila Skupnosti, da bi se na krovu opravilo oplemenitenje, izpolniti polja 6, 7 in 8 ter izpolniti in podpisati izjavo v polju 11 izvirnika, kadar koli:
— se blago, ki je rezultat oplemenitenja na krovu, izkrca v pristanišču carinskega območja Skupnosti ali v nekem pristanišču, ki ni na carinskem območju Skupnosti, iz katerega bo odšlo na to območje,
— se blago pretovori na neko drugo plovilo, ki ga prevaža brez nadaljnjega oplemenitenja neposredno v pristanišče na carinskem območju Skupnosti ali v pristanišče, ki ni na carinskem območju Skupnosti, od koder bo odšlo na to območje. V tem primeru mora kapitan ribiškega plovila Skupnosti in kapitan plovila, na katero je bilo blago pretovorjeno, izpolniti in podpisati polje 12 izvirnika.
11. Kadar je ulov ali blago odšlo v državo ali na ozemlje, ki ni del carinskega območja Skupnosti, preden je bilo prepeljano na carinsko območje Skupnosti, morajo carinski organi te države ali ozemlja izpolniti in podpisati polje 13 obrazca. Če del ulova ali blaga ne gre na carinsko območje Skupnosti, je treba v polje „Opombe“ obrazca vnesti ime, vrsto, bruto maso in rabo ali uporabo, dodeljeno tem pošiljkam.
12. Kadar koli se ulov in/ali blago pretovori za pošiljanje na carinsko območje Skupnosti, ga mora spremljati izvirnik obrazca T2M.
IV. Uporaba „izpiskov“ obrazcev T2M
Kadar se ulov in/ali blago prepelje v državo in ali ozemlje, ki ni del carinskega območja Skupnosti, da bi bilo pozneje spet poslano na to območje v delnih pošiljkah.
13. Iz zvezka, izdanega za to ribiško plovilo, ki je opravilo ulov in/ali ga predelalo v blago, je treba vzeti toliko izvirnikov obrazcev T2M, kot je delnih pošiljk, jih jasno označiti z besedami „izpisek“ in navedbo obrazca T2M za prvotno pošiljko. Te informacije je treba vpisati tudi v izvode „izpiskov“, ki morajo ostati v zvezku.
14. Za vsako delno pošiljko:
— je treba izpolniti polja 4, 5 in/ali 6, 7, 8 „izpiska“ T2M in navesti količine ulova in/ali dostavljenega blaga,
— je treba na izvirniku obrazca „izpisek“ izpolniti polje 13, ki ga potrdijo in podpišejo carinski organi ustrezne države ali ozemlja,
— je treba v polje „Opombe“ prvotnega obrazca T2M vnesti število in vrsto paketov, bruto maso, rabo ali uporabo, določeno za pošiljko ter število in datum obrazca „izpisek“,
— mora obrazec „izpisek“ spremljati pošiljko ulova in/ali blaga.
15. Kadar je bil ves ulov in/ali blago, zajeto v prvotnem obrazcu T2M, poslano na carinsko območje Skupnosti, morajo carinski organi ustrezne države ali ozemlja izpolniti, potrditi in podpisati polje 13 obrazca. Ta obrazec je treba poslati uradu, ki je izdal zvezek T2M. Če del ulova ali blaga ne gre na carinsko območje Skupnosti, je treba v polje „Opombe“ na obrazcu vpisati ime, vrsto in bruto maso ustreznih pošiljk ter dodeljeno rabo ali uporabo.
V. Zaključek obrazcev T2M
16. Vse izvirne obrazce T2M (prvotne ali izpiske) je treba predložiti carinskemu uradu, kjer je bil ulov ali blago, na katerega se nanašajo, vnesen na carinsko območje Skupnosti. Vendar, kjer je bil tak ulov ali blago vnesen na carinsko območje Skupnosti s tranzitnim postopkom in se je ustrezni postopek začel zunaj tega ozemlja, je treba obrazce T2M za ta postopek predložiti namembnemu carinskemu uradu.
PRILOGA 44a
POJASNJEVALNA OPOMBA K NAKLADNICI
NASLOV I
SPLOŠNO
1. Opredelitev
1.1 Nakladnica pomeni dokument z značilnostmi, ki so opisane v tej prilogi.
1.2 Uporabi se lahko skupaj s tranzitno deklaracijo v okviru uporabe člena 353(2).
2. Obrazec nakladnice
|
2.1 |
Kot nakladnica se lahko uporablja samo sprednja stran obrazca. |
|
2.2 |
Značilnosti nakladnice so naslednje: (a) naslov „Nakladnica“; (b) polje dimenzij 70 x 55 milimetrov, razdeljeno na zgornji del, ki meri 70 x 15 milimetrov, in spodnji del, ki meri 70 x 40 milimetrov; (c) stolpci z naslovi v naslednjem zaporedju: — zaporedna številka, — oznake, številke, število in vrsta tovorkov, opis blaga, — država odpreme/izvoza, — bruto teža (kg), — prostor za uradne zaznamke. Uporabniki lahko prilagodijo širino stolpcev svojim potrebam. Stolpec z naslovom „prostor za uradne zaznamke“ pa mora biti vsaj 30 milimetrov širok. Uporabniki lahko tudi sami odločajo, kako bodo uporabili prostor, ki ni naveden v točkah (a), (b) in (c). |
|
2.3 |
Takoj za zadnjim vnosom je treba potegniti vodoravno črto, prazna polja pa je treba prečrtati in tako preprečiti naknadno vpisovanje. |
NASLOV II
PODATKI, KI SE VNAŠAJO V RAZNE NASLOVE
1. Polje
1.1 Zgornji del
Če nakladnica spremlja tranzitno deklaracijo, glavni zavezanec v zgornji del polja vpiše „T1“, „T2“ ali „T2F“.
Če nakladnica spremlja dokument T2L, udeleženec v zgornji del polja vpiše „T2L“ ali „T2LF“.
1.2 Zgornji del
V ta del polja se vpišejo podatki iz odstavka 4 naslova III spodaj.
2. Stolpci
2.1 Zaporedna številka
Pred vsako postavko na nakladnici mora biti zaporedna številka.
2.2 Oznake, številke, število in vrsta tovorkov, opis blaga
Potrebni podatki se navedejo v skladu s prilogama 37 in 38.
Kadar tranzitno deklaracijo spremlja tovorni list, mora ta list vsebovati podatke iz polj 31 (tovorki in opis blaga), 40 (skupna deklaracija/predlistina), 44 (posebni zaznamki/predložene listine, potrdila in dovoljenja) ter — če je primerno - 33 (tarifna oznaka) in 38 (neto masa v kg) tranzitne deklaracije.
2.3 Država odpreme/izvoza
Vpiše se ime države članice, iz katere se blago odpremi ali izvozi.
To polje se ne izpolnjuje, če nakladnica spremlja dokument T2L.
2.4 Bruto masa v kilogramih
Vpišejo se podatki iz polja 35 enotne upravne listine (glej Prilogo 37).
NASLOV III
UPORABA NAKLADNIC
|
1. |
Tranzitne deklaracije ne spremljata nujno ne nakladnica in ne eden ali več dopolnilnih listov. |
|
2. |
►M21 Kadar se uporablja tovorni list, se polja 15 (država odpreme/izvoza), 32 (zaporedna številka postavke), 33 (tarifna oznaka), 35 (bruto masa v kg), 38 (neto masa v kg), 40 (skupna deklaracija/predlistina) ter — kadar je to primerno - 44 (posebni zaznamki/predložene listine, potrdila in dovoljenja) tranzitne deklaracije prečrtajo, v polje 31 (tovorki in opis blaga) pa se ne smejo vnašati oznake, številke, števila in vrste tovorkov ali opis blaga. ◄ Napotilo k zaporedni številki in oznaka različnih nakladnic se vpiše v polje 31 (Tovorki in opis blaga) tranzitne deklaracije. |
|
3. |
Nakladnico je treba izpolniti v enakem številu izvodov kakor obrazec, na katerega se nanaša. ▼M22 ————— |
|
4. |
Če je tranzitna deklaracija registrirana, mora imeti nakladnica isto registrsko številko kakor obrazec, na katerega se nanaša. Ta številka se vpiše z žigom, ki vsebuje naziv urada odhoda, ali ročno. Če se vpisuje ročno, jo je treba potrditi z uradnim žigom urada odhoda. Uradniku iz urada odhoda ni treba podpisati obrazcev. |
|
5. |
Kadar je enemu obrazcu, ki se uporablja za skupnostni tranzit, priloženih več nakladnic, morajo biti na njih navedene zaporedne številke, ki jih dodeli glavni zavezanec, število priloženih nakladnic pa se vpiše v polje 4 (Nakladnice) navedenega obrazca. |
|
6. |
Določbe odstavkov 1 do 5 se uporabljajo, kakor je to primerno, če so nakladnice priložene dokumentu T2L ali T2LF. |
PRILOGA 44b
DOLOČBE O OBRAZCIH, KI SE UPORABLJAJO V SKUPNOSTNEM TRANZITU
V tej prilogi so opisane značilnosti obrazcev, ki se uporabljajo v skupnostnem tranzitu poleg enotne upravne listine.
1. Nakladnice
|
1.1 |
Za obrazce je treba uporabiti pisalni papir s težo najmanj 40 g/m2, ki mora biti dovolj trden, da se pri normalni uporabi ne strga ali mečka. Barvo papirja lahko izberejo udeleženci. |
|
1.2 |
Format obrazca je 210 × 297 milimetrov, lahko je krajši za največ 5 milimetrov in daljši za največ 8 milimetrov. |
2. Potrdilo o prehodu
|
2.1 |
Za obrazce je treba uporabiti pisalni papir s težo najmanj 40 g/m2, ki mora biti dovolj trden, da se pri normalni uporabi ne strga ali mečka. Papir mora biti bele barve. |
|
2.2 |
Format obrazca je 210 × 148 milimetrov. |
3. Potrdilo o prejemu
|
3.1 |
Obrazci se natisnejo na dovolj trden papir, ki se pri normalni uporabi ne trga ali mečka. Papir je bele barve. |
|
3.2 |
Format obrazca je 148 × 105 milimetrov. |
4. Posamezno zavarovanje
|
4.1 |
Za obrazce je treba uporabiti brezlesni pisalni papir s težo najmanj 55 g/m2. Papir je treba pretiskati z rdečo giljošo, na kateri se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje. Papir mora biti bele barve. |
|
4.2 |
Format obrazca je 148 × 105 milimetrov. |
|
4.3 |
Na obrazcih so navedeni naziv in naslov tiskarne ali oznaka, po kateri jo je mogoče identificirati, ter identifikacijska številka. |
5. Potrdila o skupnem zavarovanju in opustitvi zavarovanja
|
5.1 |
Za obrazce potrdila o skupnem zavarovanju ali opustitvi zavarovanja, v nadaljnjem besedilu „potrdila“, je treba uporabiti bel brezlesni papir s težo najmanj 100 g/m2. Papir je treba na obeh straneh pretiskati z giljošo, na kateri se vidi vsako mehansko ali kemično ponarejanje. Pretisk je: — pri potrdilu o zavarovanju zelen, — pri potrdilu o opustitvi zavarovanja svetlo moder. |
|
5.2 |
Format obrazca je 210 × 148 milimetrov. |
|
5.3 |
Države članice so odgovorne za tiskanje obrazcev oziroma za naročilo tiskanja. Vsako potrdilo mora imeti zaporedno identifikacijsko številko. |
6. Skupne določbe za celoten Naslov II
|
6.1 |
Obrazci se izpolnijo s pisalnim strojem ali z drugim mehanografskim ali podobnim postopkom. Nakladnice, potrdilo o prehodu in potrdila o prejemu se lahko izpolnijo tudi čitljivo ročno, pri čemer morajo biti izpolnjeni s črnilom in tiskanimi črkami. |
|
6.2 |
Obrazci morajo biti sestavljeni v enem od uradnih jezikov držav članic, ki je sprejemljiv za carinske organe države članice odhoda. Ta določba se ne uporablja za kupone za pavšalno zavarovanje. |
|
6.3 |
Carinski organi države članice, v kateri je treba predložiti obrazce, lahko po potrebi zahtevajo prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov v tej državi članici. |
|
6.4 |
Jezik potrdil o skupnem zavarovanju in opustitvi zavarovanja določijo carinski organi države članice, ki je odgovorna za urad zavarovanja. |
|
6.5 |
Obrazcev ni dovoljeno spreminjati z brisanjem ali prekrivanjem. Spreminjanje poteka tako, da se neustrezen vpis prečrta in po potrebi doda potreben vpis. Vsako takšno spremembo mora potrditi oseba, ki je obrazec spreminjala, izrecno pa jo morajo potrditi tudi carinski organi. |
PRILOGA 44c
BLAGO S POVEČANIM TVEGANJEM ZA GOLJUFIJE
(iz člena 340a)
|
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
|
Oznaka HS |
Poimenovanje blaga |
Minimalne količine |
Oznaka občutljivega blaga (1) |
Minimalna stopnja posameznega zavarovanja |
|
0207 12 |
Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjeno |
3 000 kg |
— |
|
|
0207 14 |
||||
|
1701 12 |
Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in kemično čista saharoza v trdnem stanju |
7 000 kg |
— |
|
|
1701 13 |
— |
|||
|
1701 14 |
— |
|||
|
1701 91 |
— |
|||
|
1701 99 |
||||
|
2208 20 |
Žganja, likerji in druge alkoholne pijače |
5 hl |
2 500 EUR/hl čisti alkohol |
|
|
2208 30 |
||||
|
2208 40 |
||||
|
2208 50 |
||||
|
2208 60 |
||||
|
2208 70 |
||||
|
ex 2208 90 |
1 |
|||
|
2402 20 |
Cigarete, ki vsebujejo tobak |
35 000 kosov |
120 EUR/1 000 kosov |
|
|
2403 11 |
Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnem koli razmerju ali brez njega |
35 kg |
— |
|
|
2403 19 |
||||
|
(1) ►C6 Kadar se podatki o tranzitu izmenjajo z uporabo tehnike elektronske obdelave podatkov in oznaka HS ne zadostuje za jasno opredelitev blaga iz stolpca 2, se morata uporabljati tako oznaka občutljivega blaga iz stolpca 4 kakor tudi oznaka HS iz stolpca 1. ◄ |
||||
PRILOGA 45
PRILOGA 45a
SPREMNA TRANZITNA LISTINA
Poglavje I
Vzorec spremnega tranzitnega dokumenta
▼M32 —————
Poglavje II
Pojasnjevalne opombe in podatki za spremno tranzitno listino
Za spremno tranzitno listino se lahko uporabi papir zelene barve.
Spremna tranzitna listina se tiska na podlagi podatkov, dobljenih iz tranzitne deklaracije, ki jih po potrebi spremeni glavni zavezanec in/ali preveri urad odhoda in ki se dopolnijo z naslednjimi podatki:
1. MRN (sklicna številka tranzita)
Podatki se vpišejo črkovno-številčno z 18 znaki po naslednjem vzorcu:
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Primeri |
|
1 |
Zadnja dva znaka leta uradnega sprejema tranzitnega gibanja (LL) |
Številčno 2 |
97 |
|
2 |
Oznaka države, v kateri se gibanje začne (oznaka države ISO alpha 2) |
Črkovno 2 |
IT |
|
3 |
Enotna oznaka tranzitnega gibanja za leto in državo |
Črkovno-številčno 13 |
9876AB8890123 |
|
4 |
Kontrolna koda |
Črkovno-številčno 1 |
5 |
Polji 1 in 2 se izpolnita, kakor je pojasnjeno zgoraj.
Polje 3 se izpolni z identifikacijsko oznako tranzitne transakcije. Način uporabe tega polja je v pristojnosti državnih uprav, vsaka tranzitna transakcija v enem letu znotraj zadevne države pa mora imeti enotno številko.
Državne uprave, ki želijo v sklicno številko tranzita vključiti sklicno številko urada carinskih organov, lahko uporabijo največ šest začetnih znakov za državno številko urada.
V polje 4 se vpiše vrednost, ki je kontrolna številka celotne sklicne številke tranzita. To polje omogoča ugotavljanje napak pri vnosu celotne sklicne številke tranzita.
„MRN“ se tudi natisne kot črtna oznaka z uporabo standarda „koda 128“ in nabora znakov „B“.
2. Polje 3:
— prvo podpolje: zaporedna številka trenutne tiskane strani,
— drugo podpolje: skupno število tiskanih strani (vključno s seznami postavk),
— se ne uporablja, če je postavka samo ena.
3. V prostoru desno od polja 8:
Ime in naslov carinskega urada, ki mu je treba vrniti izvod spremne tranzitne listine, namenjen vračilu, če se uporablja pomožni postopek.
4. Polje C:
— ime urada odhoda,
— sklicna številka urada odhoda,
— datum sprejema tranzitne deklaracije,
— ime in številka pooblastila pooblaščenega pošiljatelja (če obstaja).
5. Polje D:
— rezultat kontrole,
— nameščene oznake ali vpis „- -“, ki označuje „Opustitev – 99201“,
— navedba „Obvezen načrt poti“, kadar je primerno.
Spremna tranzitna listina se ne spreminja, nanjo se nič ne dodaja in z nje nič ne briše, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
6. Formalnosti med prevozom
Med trenutkom, ko blago zapusti urad odhoda, in trenutkom, ko blago prispe v namembni urad, bo morda treba na spremno tranzitno listino, ki blago spremlja, dopisati nekatere podatke. Podatki se nanašajo na prevozno operacijo, na ta izvod pa jih mora med izvajanjem dejavnosti dopisati prevoznik, odgovoren za prevozno sredstvo, na katero je blago naloženo. Podatki so lahko izpolnjeni ročno, vendar morajo biti izpisani berljivo, pri čemer se izpolnijo s črnilom in tiskanimi črkami.
Prevoznik lahko pretovori blago le s predhodnim dovoljenjem carinskih organov države, v kateri se pretovor opravi.
Kadar navedeni organi menijo, da se zadevna skupnostna tranzitna operacija lahko nadaljuje po normalni poti, potrdijo spremne tranzitne listine, potem ko so izvedli vse potrebne ukrepe.
Carinski organi urada tranzita ali namembnega urada, odvisno od konkretnega primera, morajo v sistem vnesti podatke, dopisane na spremno tranzitno listino. Podatke lahko vnese tudi pooblaščeni prejemnik.
Te navedbe se nanašajo na naslednja polja in dejavnosti:
— Pretovor: uporabi se polje 55
Polje 55: Pretovor
Prve tri vrstice tega polja izpolni prevoznik, ko se med zadevnim prevozom blago pretovarja z enega prevoznega sredstva na drugo ali iz enega zabojnika v drugega.
Kadar pa se za prevoz blaga uporabijo zabojniki, namenjeni za prevoz s cestnimi vozili, lahko carinski organi glavnemu zavezancu dovolijo, da pusti polje 18 prazno, kadar iz logističnih razlogov ob odhodu identiteta in država prevoznega sredstva ob sestavi tranzitne deklaracije nista znana in kadar lahko carinski organi zagotovijo, da bodo zahtevani podatki v zvezi s temi prevoznimi sredstvi naknadno vpisani v polje 55.
— Drugi dogodki: uporabi se polje 56
Polje 56: Drugi dogodki med prevozom
Polje se izpolni v skladu z obstoječimi obveznostmi v zvezi s tranzitom.
Kadar je bilo blago naloženo na polpriklopnik in se med prevozom zamenja samo vlečno vozilo (ne da bi se blago prestavljalo ali pretovorilo), se v to polje vpiše registrska številka in država registracije novega vlečnega vozila. V takih primerih uradni zaznamek carinskih organov ni potreben.
PRILOGA 45b
SEZNAM POSTAVK
Poglavje I
Vzorec seznama postavk
Poglavje II
Pojasnjevalne opombe in podatki za seznam postavk
Kadar gibanje vključuje več blagovnih postavk, se list A seznama postavk vedno tiska z računalniškim sistemom in priloži spremni tranzitni listini.
Polja seznama postavk se navpično razširjajo.
Podatki se natisnejo na naslednji način:
1. V identifikacijskem polju (zgornji levi kot):
(a) seznam postavk;
(b) zaporedna številka trenutnega lista in skupno število listov (skupaj s spremno tranzitno listino).
2. OoDep – naziv urada odhoda.
3. Datum – datum sprejema tranzitne deklaracije.
4. MRN – sklicna številka tranzita, kakor je določena v Prilogi 45a.
5. Podrobni podatki v raznih poljih na ravni postavk se natisnejo na naslednji način:
(a) št. postavke – zaporedna številka trenutne postavke;
(b) režim – če je status blaga v celotni deklaraciji enoten, se polje ne uporablja;
(c) če je pošiljka mešana, se natisne dejanski status T1, T2 ali T2F.
▼M34 —————
PRILOGA 45e
(v skladu s členom 358(2))
SPREMNA TRANZITNA/VARNOSTNA LISTINA (STVL)
POGLAVJE I
Vzorec spremne tranzitne/varnostne listine
POGLAVJE II
Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za spremno tranzitno/varnostno listino
Okrajšava „NNP“ (Načrt neprekinjenega poslovanja), ki se uporablja v tem poglavju, se nanaša na razmere, v katerih se uporablja alternativni postopek, opredeljen v členu 340b(7).
Spremna tranzitna/varnostna listina vsebuje podatke, veljavne za celotno deklaracijo.
Informacije, vsebovane v spremni tranzitni/varnostni listini, morajo temeljiti na podatkih, dobljenih iz tranzitne deklaracije; po potrebi te informacije spremeni glavni zavezanec in/ali preveri urad odhoda.
Za spremno tranzitno/varnostno listino se lahko uporabi papir zelene barve.
Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A, 37 in 38 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe.
1. MRN (REFERENČNA OZNAKA GIBANJA):
MRN mora biti natisnjena na prvi strani in na vseh seznamih postavk, razen kadar se ti obrazci uporabljajo v okviru NNP, saj se v takih primerih MRN ne dodeli.
Podatki so alfanumerični in obsegajo 18 znakov, za katere veljajo naslednja pravila:
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Primeri |
|
1 |
Zadnji dve številki leta, ko je bila tranzitna deklaracija uradno sprejeta (LL) |
številčno 2 |
06 |
|
2 |
Oznaka države, v kateri se gibanje začne (dvočrkovna oznaka države) |
črkovno 2 |
RO |
|
3 |
Enotna oznaka tranzitnega gibanja za leto in državo |
črkovnoštevilčno 13 |
9876AB8890123 |
|
4 |
Kontrolna številka |
črkovnoštevilčno 1 |
5 |
Polji 1 in 2: glej zgornji opis.
V polje 3 se vpiše oznaka za tranzitno transakcijo. Način uporabe tega polja je v pristojnosti državnih uprav, vsaka tranzitna transakcija v istem letu znotraj dane države pa mora imeti enotno številko.
Nacionalne uprave, ki hočejo v referenčno oznako gibanja vključiti referenčno oznako urada pristojnih organov, lahko za nacionalno oznako urada uporabijo največ 6 začetnih mest.
V polje 4 se vnese vrednost, ki predstavlja kontrolno številko za celotno referenčno oznako gibanja. S pomočjo tega polja je mogoče najti napake pri vpisovanju celotne referenčne oznake gibanja.
Referenčna oznaka gibanja se natisne tudi v obliki črtne kode z uporabo standarda „code 128“ in nabora znakov „B“.
2. POLJE VARN. DEKL. (S00):
Navedite kodo S, kadar spremna tranzitna/varnostna listina vsebuje tudi varnostne informacije. Kadar ta listina ne vsebuje varnostnih informacij, se polje pusti prazno.
3. POLJE OBRAZCI (3):
prvo podpolje: zaporedna številka trenutne tiskane strani,
drugo podpolje: skupno številko natisnjenih strani (vključno s seznamom postavk).
4. POLJE REFERENČNA ŠTEVILKA (7):
Navedite lokalno referenčno številko (LRN) ali/in enotno referenčno oznako pošiljke (UCR):
LRN – lokalna referenčna številka, kakršna je opredeljena v Prilogi 37a.
UCR – enotna referenčna oznaka pošiljke, kakršna je navedena v polju 7 naslova II Priloge 37.
5. V PROSTORU DESNO OD POLJA PREJEMNIK (8):
Ime in naslov carinskega urada, ki mu je treba vrniti povratnico spremne tranzitne/varnostne listine.
6. POLJE DRUGE OPO (S32):
Vnesite druge oznake posebnih okoliščin.
7. POLJE URAD ODHODA (C):
— referenčna številka urada odhoda,
— datum sprejema tranzitne deklaracije,
— ime in številka pooblastila pooblaščenega pošiljatelja (če obstaja).
8. POLJE KONTROLA, KI JO OPRAVI URAD ODHODA (D):
— rezultat kontrole,
— nameščene carinske oznake ali vpis „- -“, ki označuje „opustitev – 99201“,
— navedba „Obvezen načrt poti“, kadar je primerno.
Spremna tranzitna/varnostna listina se ne spreminja, nanjo se nič ne dodaja in z nje nič ne briše, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
9. FORMALNOSTI MED PREVOZOM:
Med trenutkom, ko blago zapusti urad odhoda, in trenutkom, ko blago prispe v namembni urad, bo morda treba na spremno tranzitno/varnostno listino, ki blago spremlja, dopisati nekatere podatke. Podatki se nanašajo na prevozno operacijo, na ta izvod pa jih mora med izvajanjem zadevnih dejavnosti dopisati prevoznik, odgovoren za prevozno sredstvo, na katero je blago naloženo. Podatki so lahko izpolnjeni ročno, vendar morajo biti izpisani berljivo, s črnilom in tiskanimi črkami.
Prevoznike je treba opozoriti, da se blago lahko pretovori le s predhodnim dovoljenjem carinskih organov države, na katere ozemlju se pretovor opravi.
Kadar navedeni organi menijo, da se zadevna skupnostna tranzitna operacija lahko nadaljuje po normalni poti, potrdijo spremne tranzitne/varnostne listine, potem ko so izvedli vse morebitne potrebne ukrepe.
Carinski organi urada tranzita ali namembnega urada, odvisno od primera, morajo v sistem vnesti podatke, dopisane na spremno tranzitno/varnostno listino. Podatke lahko vnese tudi pooblaščeni prejemnik.
Te navedbe se nanašajo na naslednja polja in dejavnosti:
10. PRETOVARJANJE: UPORABI SE POLJE 55
Polje Pretovarjanje (55)
Prve tri vrstice tega polja izpolni prevoznik, ko se med zadevnim prevozom blago pretovarja z enega prevoznega sredstva na drugo ali iz enega zabojnika v drugega.
Kadar pa se za prevoz blaga uporabijo zabojniki, namenjeni za prevoz s cestnimi vozili, lahko carinski organi glavnemu zavezancu dovolijo, da pusti polje 18 prazno, kadar iz logističnih razlogov ob odhodu identiteta in država prevoznega sredstva nista znani ob sestavi tranzitne deklaracije in kadar lahko carinski organi zagotovijo, da bodo zahtevani podatki v zvezi s temi prevoznimi sredstvi naknadno vpisani v polje 55.
11. DRUGI DOGODKI: UPORABI SE POLJE 56
Polje Drugi dogodki med prevozom (56)
Polje se izpolni v skladu z obstoječimi obveznostmi v zvezi s tranzitom.
Kadar je bilo blago naloženo na polpriklopnik in se med prevozom zamenja samo vlečno vozilo (ne da bi se blago prestavljalo ali pretovorilo), se v to polje vpiše registrska številka in država registracije novega vlečnega vozila. V takih primerih uradni zaznamek pristojnih organov ni potreben.
PRILOGA 45f
(v skladu s členom 358(3))
TRANZITNI/VARNOSTNI SEZNAM POSTAVK (TVSP)
POGLAVJE I
Vzorec tranzitnega/varnostnega seznama postavk
POGLAVJE II
Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za tranzitni/varnostni seznam postavk
Okrajšava „NNP“ (Načrt neprekinjenega poslovanja), ki se uporablja v tem poglavju, se nanaša na razmere, v katerih se uporablja alternativni postopek, opredeljen v členu 340b(7).
Tranzitni/varnostni seznam postavk vsebuje podatke, značilne za posamezne postavke blaga v deklaraciji.
Polja v seznamu postavk se lahko razširijo po višini. Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe, pri čemer se uporabijo kode, če je primerno:
1. Polje MRN – referenčna oznaka gibanja, kot je določena v Prilogi 45e. MRN mora biti natisnjena na prvi strani in na vseh seznamih postavk, razen kadar se ti obrazci uporabljajo v okviru NNP, saj se v takih primerih MRN ne dodeli.
2. Podatki v posameznih poljih na ravni postavk se natisnejo, kot sledi:
(a) polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke;
(b) polje Š. n. pl. str. pr. (S29) – vnese se šifra načina plačevanja stroškov prevoza;
(c) UNDG (44/4) – šifra ZN za nevarne snovi.
(d) Obrazci s polji (3):
— prvo podpolje: zaporedna številka trenutne tiskane strani,
— drugo podpolje: skupno število natisnjenih listov (tranzitni/varnostni seznam postavk).
PRILOGA 45g
(v skladu s členom 796a)
SPREMNA IZVOZNA LISTINA (SIL)
POGLAVJE I
Vzorec spremne izvozne listine
POGLAVJE II
Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za spremno izvozno listino
Okrajšava „NNP“ (Načrt neprekinjenega poslovanja), ki se uporablja v tem poglavju, se nanaša na razmere, v katerih se uporablja alternativni postopek, opredeljen v členu 787(2).
Spremna izvozna listina vsebuje podatke, veljavne za celotno deklaracijo in za eno postavko blaga.
Informacije, vsebovane v spremni izvozni listini, morajo temeljiti na podatkih, dobljenih iz tranzitne deklaracije; po potrebi te informacije spremeni deklarant oziroma zastopnik deklaranta in/ali preveri urad izvoza.
Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe.
1. POLJE MRN (referenčna oznaka gibanja):
MRN mora biti natisnjena na prvi strani in na vseh seznamih postavk, razen kadar se ti obrazci uporabljajo v okviru NNP, saj se v takih primerih MRN ne dodeli.
Podatki so alfanumerični in obsegajo 18 znakov, za katere veljajo naslednja pravila:
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Primeri |
|
1 |
Zadnji dve številki leta, ko je bila izvozna deklaracija uradno sprejeta (LL) |
številčno 2 |
06 |
|
2 |
Oznaka države izvoza (dvočrkovna oznaka, kot jo za polje 2 enotne upravne listine določa Priloga 38) |
črkovno 2 |
RO |
|
3 |
Enotna oznaka izvozne operacije za leto in za državo |
črkovno-številčno 13 |
9876AB8890123 |
|
4 |
Kontrolna številka |
črkovno-številčno 1 |
5 |
Polji 1 in 2: glej zgornji opis.
V polje 3 se vnese oznaka transakcije v okviru sistema nadzora izvoza. Način uporabe tega polja je v pristojnosti nacionalnih uprav, vendar mora vsaka izvozna transakcija, ki se v določeni državi izvede v istem letu, imeti enotno oznako. Nacionalne uprave, ki hočejo v referenčno oznako gibanja vključiti referenčno oznako urada pristojnih organov, lahko za nacionalno oznako urada uporabijo največ 6 začetnih mest.
V polje 4 se vnese vrednost, ki predstavlja kontrolno številko za celotno referenčno oznako gibanja. S pomočjo tega polja je mogoče najti napake pri vpisovanju celotne referenčne oznake gibanja.
Referenčna oznaka gibanja se natisne tudi v obliki črtne kode z uporabo standarda „code 128“ in nabora znakov „B“.
2. POLJE VARN. DEKL. (S00):
Navedite oznako S, kadar spremna izvozna listina vsebuje tudi varnostne informacije. Kadar ta listina ne vsebuje varnostnih informacij, se polje pusti prazno.
3. POLJE CARINSKI URAD:
Referenčna oznaka urada izvoza.
4. POLJE REFERENČNA ŠTEVILKA (7):
Navedite lokalno referenčno številko (LRN) ali/in enotno referenčno oznako pošiljke (UCR):
LRN – lokalna referenčna številka, kakršna je opredeljena v Prilogi 37a.
UCR – enotna referenčna oznaka pošiljke, kakršna je navedena v polju 7 naslova II Priloge 37.
5. POLJE DRUGE OPO (S32):
Vnesite druge oznake posebnih okoliščin.
6. PODROBNOSTI RAZLIČNIH POLJ NA RAVNI POSTAVK SE NATISNEJO, KOT SLEDI:
(a) polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke;
(b) polje UNDG (44/4) – šifra ZN za nevarne snovi.
Spremna izvozna listina se ne spreminja, nanjo se nič ne dodaja in z nje nič ne briše, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
PRILOGA 45h
(v skladu s členom 796a)
IZVOZNI SEZNAM POSTAVK (ISP)
POGLAVJE I
Vzorec izvoznega seznama postavk
POGLAVJE II
Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za izvozni seznam postavk
Izvozni seznam postavk vsebuje podatke, značilne za posamezne postavke blaga v deklaraciji.
Polja izvoznega seznama postavk se lahko razširijo po višini.
Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe, pri čemer se uporabijo kode, če je primerno:
1. Polje MRN – referenčna oznaka gibanja, kot je določena v Prilogi 45g. MRN se natisne na prvi strani in na vseh seznamih postavk.
2. Podatki v posameznih poljih na ravni postavk se natisnejo, kot sledi:
(a) polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke;
(b) polje UNDG (44/4) – šifra ZN za nevarne snovi.
PRILOGA 45i
(v skladu s členi 183(2), 787(2)(a) in 842b(3))
VARSTVENA IN VARNOSTNA LISTINA (VVL)
POGLAVJE I
Vzorec varstvene in varnostne listine
POGLAVJE II
Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za varstveno in varnostno listino
Obrazec vsebuje informacije na ravni glave dokumenta in informacije za eno postavko blaga.
Informacije, vsebovane v varstveni in varnostni listini, morajo temeljiti na podatkih iz vstopne ali izstopne skupne deklaracije; po potrebi te informacije spremeni oseba, ki vlaga skupno deklaracijo, in/ali preveri urad vstopa oziroma izstopa.
Varstveno in varnostno listino dopolni oseba, ki vlaga skupno deklaracijo.
Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe:
1. Polje MRN – referenčna oznaka gibanja, kot jo določa priloga 45e ali priložnostna napotila carinskega urada. MRN se natisne na prvi strani in na vseh seznamih postavk.
2. Carinski urad:
Referenčna številka urada vstopa/izstopa.
3. Polje Vrsta deklaracije (1):
Koda „IM“ ali koda „EX“, glede na to, ali dokument vsebuje podatke skupne vstopne deklaracije ali podatke skupne izstopne deklaracije.
4. Polje Referenčna številka (7):
Vstaviti LRN – LRN – lokalna referenčna številka, kakršna je opredeljena v Prilogi 37a.
5. Polje Šifra prvega mesta prihoda (S11):
Šifra prvega mesta prihoda.
6. Polje Datum/ura prih. na 1. mesto carinskega ozemlja (S12):
Vnese se datum in ura prihoda na prvo mesto prihoda na carinskem območju.
7. Polje Š. nač. plač. str. prev. (S29):
Vnese se šifra načina plačevanja stroškov prevoza.
8. Polje UNDG (S27) – šifra ZN za nevarne snovi.
9. Polje Druge OPO (S32):
Vnesite druge oznake posebnih okoliščin.
Varstvena in varnostna listina se ne spreminja, nanjo se nič ne dodaja in z nje nič ne briše, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
PRILOGA 45j
(v skladu s členi 183(2), 787(2)(a) in 842b(3))
VARSTVENI IN VARNOSTNI SEZNAM POSTAVK (VVSP)
POGLAVJE I
Vzorec varstvenega in varnostnega seznama postavk
POGLAVJE II
Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za varstveni in varnostni seznam postavk
Polja seznama postavk se ne razširijo po višini.
Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe:
polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke;
polje Šifra načina plačevanja stroškov prevoza (S29) – šifra načina plačevanja stroškov prevoza;
polje UNDG (S27) – šifra ZN za nevarne snovi.
PRILOGA 45k
(v skladu s členom 787)
IZVOZNA/VARNOSTNA ENOTNA UPRAVNA LISTINA (IVE)
POGLAVJE I
Vzorec izvozne/varnostne enotne upravne listine
POGLAVJE II
Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za izvozno/varnostno enotno upravno listino
Okrajšava „NNP“ (Načrt neprekinjenega poslovanja), ki se uporablja v tem poglavju, se nanaša na razmere, v katerih se uporablja alternativni postopek, opredeljen v členu 787(2).
Obrazec vsebuje vse informacije, potrebne za izvozne in uvozne podatke, kadar se izvozni in varnostni podatki dostavljajo skupaj. Obrazec vsebuje informacije na ravni glave dokumenta in informacije za eno postavko blaga. Namenjen je uporabi v okviru načrta neprekinjenega poslovanja.
Obstajajo trije izvodi izvozne/varnostne enotne upravne listine:
izvod 1 obdržijo organi države članice, v kateri se opravijo izvozne (odpremne) formalnosti ali formalnosti skupnostnega tranzita,
izvod 2 uporablja izvozna država članica za statistične namene,
izvod 3 se vrne izvozniku, potem ko ga z žigom opremi carinski organ.
Izvozna/varnostna enotna upravna listina vsebuje podatke, veljavne za celotno deklaracijo.
Informacije, vsebovane v izvozni/varnostni enotni upravni listini, morajo temeljiti na podatkih, dobljenih iz izvozne in izstopne deklaracije; po potrebi te informacije spremeni deklarant oziroma zastopnik deklaranta in/ali preveri urad izvoza.
Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe.
1. Polje MRN (referenčna oznaka gibanja):
MRN mora biti natisnjena na prvi strani in na vseh seznamih postavk, razen kadar se ti obrazci uporabljajo v okviru NNP, saj se v takih primerih MRN ne dodeli.
Podatki so alfanumerični in obsegajo 18 znakov, za katere veljajo naslednja pravila:
|
Polje |
Vsebina |
Vrsta polja |
Primeri |
|
1 |
Zadnji dve številki leta, ko je bila izvozna deklaracija uradno sprejeta (LL) |
številčno 2 |
06 |
|
2 |
Oznaka države izvoza (dvočrkovna oznaka, kot jo za polje 2 enotne upravne listine določa Priloga 38) |
črkovno 2 |
RO |
|
3 |
Enotna oznaka izvozne operacije za leto in za državo |
črkovno-številčno 13 |
9876AB8890123 |
|
4 |
Kontrolna številka |
črkovno-številčno 1 |
5 |
Polji 1 in 2: glej zgornji opis.
V polje 3 se vnese oznaka transakcije v okviru sistema nadzora izvoza. Način uporabe tega polja je v pristojnosti nacionalnih uprav, vendar mora vsaka izvozna transakcija, ki se v določeni državi izvede v istem letu, imeti enotno oznako. Nacionalne uprave, ki hočejo v referenčno oznako gibanja vključiti referenčno oznako urada pristojnih organov, lahko za nacionalno oznako urada uporabijo največ 6 začetnih mest.
V polje 4 se vnese vrednost, ki predstavlja kontrolno številko za celotno referenčno oznako gibanja. S pomočjo tega polja je mogoče najti napake pri vpisovanju celotne referenčne oznake gibanja.
Referenčna oznaka gibanja se natisne tudi v obliki črtne kode z uporabo standarda „code 128“ in nabora znakov „B“.
2. Polje 7 Referenčne številke:
Navedite lokalno referenčno številko (LRN) ali/in enotno referenčno oznako pošiljke (UCR):
LRN — lokalna referenčna številka, kakršna je opredeljena v Prilogi 37a.
UCR — enotna referenčna oznaka pošiljke, kakršna je navedena v polju 7 naslova II Priloge 37.
3. Polje Druge OPO (S32):
Vnesite druge oznake posebnih okoliščin.
Izvozna/varnostna enotna upravna listina se ne spreminja, nanjo se nič ne dodaja in z nje nič ne briše, razen če je v tej uredbi določeno drugače.
PRILOGA 45l
(v skladu s členom 787)
SEZNAM POSTAVK IZVOZNE/VARNOSTNE ENOTNE UPRAVNE LISTINE (SPIVE)
POGLAVJE I
Vzorec seznama postavk izvozne/varnostne enotne upravne listine
POGLAVJE II
Pojasnjevalne opombe in podrobnosti (podatki) za seznam postavk izvozne/varnostne enotne upravne listine
Seznam postavk izvozne/varnostne enotne upravne listine vsebuje podatke, značilne za posamezne postavke blaga v deklaraciji.
Polja seznama postavk se lahko razširijo po višini.
Poleg določb v pojasnjevalnih opombah prilog 30A in 37 veljajo za način natisnjenja podrobnosti naslednje določbe:
1. Polje MRN – referenčna oznaka gibanja, kot je določena v Prilogi 45k. MRN se natisne na prvi strani in na vseh seznamih postavk.
2. Podatki v posameznih poljih na ravni postavk se natisnejo, kot sledi:
— polje Št. p. (32) – zaporedna številka zadevne postavke,
— polje Predloženi dokumenti/certifikati (44/1): to polje vsebuje tudi številko transportne listine, kadar je primerno,
— polje UNDG (44/4) – šifra ZN za nevarne snovi.
PRILOGA 46
PRILOGA 46a
ZNAČILNOSTI CARINSKIH OZNAK
Carinske oznake iz člena 357 imajo vsaj naslednje značilnosti in so skladne z naslednjimi tehničnimi specifikacijami:
(a) Osnovne značilnosti:
Carinske oznake:
1. morajo vzdržati normalno uporabo;
2. morajo biti brez težav preverljive in razpoznavne;
3. morajo biti izdelane tako, da se pri vsakem poskusu odstranitve vidno poškodujejo;
4. morajo biti izdelane za enkratno uporabo oziroma, če so namenjene za večkratno uporabo, morajo biti izdelane tako, da jih je mogoče jasno označiti z individualno identifikacijsko številko ob vsaki ponovni uporabi;
5. morajo imeti oznake za preverjanje istovetnosti.
(b) Tehnične specifikacije:
1. oblika in dimenzije oznak se lahko spreminjajo glede na uporabljeni način nameščanja oznak, vendar morajo biti dimenzije takšne, da omogočajo hitro preverjanje oznak za preverjanje istovetnosti;
2. oznake za preverjanje istovetnosti morajo biti izdelane tako, da jih ni mogoče ponarediti in da jih je težko razmnoževati;
3. uporabljeni material mora biti odporen proti poškodbam in ne sme omogočati neopaznega ponarejanja ali ponovne uporabe.
PRILOGA 46b
MERILA IZ ČLENOV 380 IN 381
|
Merila |
Opombe |
|
1. Dovolj izkušenj |
Izkušnje se dokazujejo z redno in pravilno uporabo skupnostnega tranzitnega postopka v vlogi glavnega zavezanca v enem od naslednjih obdobjih pred oddajo zahtevka za znižanje: — šest mesecev za uporabo člena 380(2)(a) in člena 381(1), — eno leto za uporabo člena 380(2)(b) in člena 381(2)(a), — dve leti za uporabo člena 380(3) in člena 381(2)(b). ◄ |
|
2. Tesno sodelovanje s carinskimi organi |
Glavni zavezanec tesno sodeluje s carinskimi organi, tako da v izvajanje svojih operacij vključi posebne ukrepe, ki organom tako olajšajo opravljanje pregledov in zaščito vključenih interesov. Če so takšni ukrepi za carinske organe zadovoljivi, se lahko nanašajo med drugim na: — posebne metode izpolnjevanja tranzitnih deklaracij, ali — vsebino takšnih deklaracij, pri čemer glavni zavezanec zagotovi dodatne podatke, kadar to ni obvezno, ali — metode opravljanja formalnosti za dajanje blaga v postopek (na primer, če glavni zavezanec svoje deklaracije vedno vlaga pri istem carinskem uradu). ◄ |
|
3. Vodenje prevoznih operacij |
Glavni zavezanec dokaže, da vodi prevozne operacije, med drugim: (a) če prevozne operacije opravlja sam in uporablja visoke standarde varnosti, ali (b) če uporabi prevoznika, s katerim ima dolgotrajno pogodbeno razmerje in ki zagotavlja storitev, ustrezno visokim standardom varnosti, ali (c) če uporabi posrednika, pogodbeno vezanega na prevoznika, ki zagotavlja storitve z visokim standardom varnosti. |
|
4. Dovolj finančnih sredstev za pokrivanje obveznosti |
Glavni zavezanec dokaže, da ima primerna finančna sredstva za pokrivanje obveznosti, tako da carinskim organom predloži dokaze o posedovanju sredstev za plačilo carinskega dolga, ki bi lahko nastal v zvezi z zadevnim blagom. |
PRILOGA 47
PRILOGA 47a
UPORABA ČLENA 94(6) in (7) ZAKONIKA
Začasna prepoved uporabe skupnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali skupnega zavarovanja
1. Primeri, pri katerih je mogoče začasno prepovedati uporabo skupnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali skupnega zavarovanja
1.1 Začasna prepoved uporabe skupnega zavarovanja za zmanjšani znesek
„Posebne okoliščine“ iz člena 94(6) zakonika pomenijo okoliščine, v katerih je bilo v veliko primerih, ki so zadevali več kakor enega glavnega zavezanca in so predstavljali nevarnost za nemoteno delovanje postopka, ugotovljeno, da kljub uporabi člena 384 in člena 9 zakonika skupno zavarovanje za zmanjšani znesek iz člena 94(4) zakonika ne zadostuje več za to, da bi se v predpisanem roku zagotovilo plačilo carinskega dolga, ki nastane, kadar se blago s seznama iz Priloge 44c umakne iz skupnostnega tranzitnega postopka.
1.2 Začasna prepoved uporabe skupnega zavarovanja
„Velika goljufija“ iz člena 94(7) pomeni okoliščine, ko je ugotovljeno, da kljub uporabi člena 384, člena 9 in, kadar je to primerno, člena 94(6) zakonika skupno zavarovanje iz člena 94(2)(b) zakonika ne zadostuje več za zagotovitev v predpisanem roku plačila carinskega dolga, ki nastane, kadar se blago s seznama iz Priloge 44c umakne iz skupnostnega tranzitnega postopka. V tej zvezi je treba upoštevati količino umaknjenega blaga in okoliščine njegovega umika, zlasti če so posledica mednarodnih organiziranih kriminalnih dejavnosti.
2. Veljavnost sklepa
|
2.1 |
Veljavnost sklepa o začasni prepovedi uporabe skupnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali skupnega zavarovanja je omejena na 12 mesecev, razen če Komisija sklene, da bo to obdobje podaljšala ali sklep razveljavila v skladu s postopkom odbora. |
▼M32 —————
3. Ukrepi za omilitev finančnih posledic prepovedi uporabe skupnega zavarovanja
Če je bila uporaba skupnega zavarovanja začasno prepovedana za blago iz Priloge 44c, lahko imetniki skupnega zavarovanja na zahtevo uporabljajo posamezno zavarovanje. Vendar se uporabljajo naslednji posebni pogoji:
— posamezno zavarovanje se sestavi kot poseben zavarovalni dokument, ki vsebuje napotila na to prilogo in zajema le blago, navedeno v sklepu,
▼M32 —————
— lahko se uporablja za pokrivanje več hkratnih ali zaporednih operacij, če vsota zadevnih zneskov v tekočih poslih, za katere postopek še ni bil zaključen, ne presega zneska posameznega zavarovanja,
— vsakokrat, ko se zaključi skupnostna tranzitna operacija, zajeta s takšnim posameznim zavarovanjem, se sprosti znesek, ki je bil namenjen za takšno operacijo, in se lahko ponovno uporabi za drugo operacijo do najvišjega zneska zavarovanja.
4. Odstopanja od sklepa o začasni prepovedi uporabe skupnega zavarovanja za zmanjšani znesek ali skupnega zavarovanja
|
4.1 |
Glavni zavezanci so lahko pooblaščeni, da skupno zavarovanje za zmanjšani znesek ali skupno zavarovanje uporabijo, da dajo v skupnostni tranzitni postopek blago, za katero se uporablja sklep o začasni prepovedi, če lahko dokažejo, da za to blago ni nastal carinski dolg med skupnostnimi tranzitnimi operacijami, ki so jih opravljali v dveh letih pred sprejetjem sklepa, ali, če so v tem obdobju nastali carinski dolgovi, če lahko dokažejo, da jih je dolžnik ali garant v celoti plačal v predpisanem roku. Glavni zavezanec mora izpolnjevati tudi pogoje iz člena 381(2)(b), da lahko pridobi dovoljenje za uporabo začasno prepovedanega skupnega zavarovanja. |
|
4.2 |
Člena 374 do 378 se smiselno uporabljata za vloge in dovoljenja za odstopanja iz točke 4.1. |
|
4.3 |
Kadar pristojni organi odobrijo odstopanje, vpišejo v polje 8 potrdila o skupnem zavarovanju naslednji zaznamek: — NEOMEJENA UPORABA – 99209. |
PRILOGA 48
SKUPNI/SKUPNOSTNI TRANZITNI POSTOPEK
SKUPNO ZAVAROVANJE
I. Izjava garanta
1. Podpisani ( 211 ) .…
prebivališče v/na ( 212 ) …
solidarno in posamično jamči, pri uradu zavarovanja do najvišjega zneska, …
ki predstavlja 100/50/30 % ( 213 ) referenčnega zneska, v korist Evropske unije
(ki obsega Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Republiko Hrvaško, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska)
ter Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije, Republike Turčije, Kneževine Andore ter Republike San Marino ( 214 ), za vse zneske glavnice, neposrednih in posrednih obveznosti, stroškov in nepredvidenih izdatkov razen denarnih kazni, ki jih glavni zavezanec ( 215 ) … dolguje ali jih bo dolgoval zgoraj navedenim državam za plačilo v obliki carine in drugih dajatev, ki se uporabljajo za blago, dano v skupnostni ali skupni tranzitni postopek.
2. Podpisani se obvezuje, da bo na prvi pisni poziv pristojnih organov držav iz odstavka 1 in brez možnosti odloga plačila za več kakor 30 dni od datuma poziva plačal zahtevane zneske do zgoraj navedenega najvišjega zneska, razen če on/ona ali kateri koli drug udeleženec ne dokaže pristojnim organom pred iztekom tega roka, da je postopek za zadevno operacijo končan.
Pristojni organi lahko na podlagi zahtevka podpisanega in v vseh upravičenih primerih podaljšajo rok, v katerem je garant dolžan plačati zahtevane zneske, za več kakor 30 dni od datuma poziva za plačilo. Stroški, nastali zaradi odobritve dodatnega roka, zlasti pa morebitne obresti, morajo biti izračunani tako, da je znesek enak tistemu, ki bi se zaračunal v podobnih okoliščinah na denarnem ali finančnem trgu zadevne države.
Ta znesek se ne zmanjša za že plačane zneske pod pogoji iz te izjave, razen če mora podpisani plačati dolg, ki je nastal med skupnostno ali skupno tranzitno operacijo, ki se je začela pred prejemom prej navedenega poziva za plačilo ali v 30 dneh po prejemu.
3. Ta izjava je veljavna od dne, ko jo sprejme urad zavarovanja. Podpisani je odgovoren za plačilo dolgov, nastalih med skupnostno ali skupno tranzitno operacijo, ki je zajeta s to izjavo in se je začela pred datumom uveljavitve preklica ali razveljavitve zavarovanja, četudi je bil nalog za plačilo vložen po tem datumu.
4. Za namen te izjave podpisani navaja svoj službeni naslov v vsaki izmed drugih držav iz odstavka 1 kakor ( 216 ):
|
Država |
Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov |
|
… … … … … … |
… … … … … … |
Podpisani potrjuje, da bodo vsi dopisi in obvestila ter vse formalnosti ali postopki v zvezi s to izjavo, naslovljeni na enega od službenih naslovov ali pisno sestavljeni na enem od službenih naslovov, sprejeti in ustrezno izročeni podpisanemu.
Podpisani priznava pristojnost sodišč v krajih, v katerih ima službeni naslov.
Podpisani se zavezuje, da ne bo spreminjal službenega naslova oziroma, da bo, če mora spremeniti enega ali več takšnih naslovov, o tem predhodno obvestil urad zavarovanja.
V/Na …, dne …
…
(podpis) ( 217 )
II. Sprejem pri uradu zavarovanja
Urad zavarovanja
…
Izjava garanta sprejeta dne
…
…
(žig in podpis)
PRILOGA 49
SKUPNI/SKUPNOSTNI TRANZITNI POSTOPEK
POSAMEZNO ZAVAROVANJE
I. Izjava garanta
1. Podpisani ( 218 ) …
prebivališče v/na ( 219 ) …
solidarno in posamično jamči, pri uradu zavarovanja …
do najvišjega zneska …
v korist Evropske unije
(ki obsega Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Republiko Hrvaško, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska)
ter Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije, Republike Turčije, Kneževine Andore ter Republike San Marino ( 220 ), za vse zneske glavnice, neposrednih in posrednih obveznosti, stroškov in nepredvidenih izdatkov razen denarnih kazni, ki jih glavni zavezanec ( 221 ) …
dolguje ali jih bo dolgoval zgoraj navedenim državam za plačilo v obliki carine in drugih dajatev, ki se uporabljajo za blago, dano v skupnostni ali skupni tranzitni postopek iz urada odhoda …
do namembnega urada …
Opis blaga: …
2. Podpisani se obvezuje, da bo na prvi pisni poziv pristojnih organov držav iz odstavka 1 in brez možnosti odloga plačila za več kakor 30 dni od datuma poziva plačal zahtevane zneske, razen če on/ona ali kateri koli drug udeleženec ne dokaže pristojnim organom pred iztekom tega roka, da je postopek za zadevno operacijo končan.
Pristojni organi lahko na podlagi zahtevka podpisanega in v vseh upravičenih primerih podaljšajo rok, v katerem je garant dolžan plačati zahtevane zneske, za več kakor 30 dni od datuma poziva za plačilo. Stroški, nastali zaradi odobritve dodatnega roka, zlasti pa morebitne obresti, morajo biti izračunani tako, da je znesek enak tistemu, ki bi se zaračunal v podobnih okoliščinah na denarnem ali finančnem trgu zadevne države.
3. Ta izjava je veljavna od dne, ko jo sprejme urad zavarovanja. Podpisani je odgovoren za plačilo dolgov, nastalih med skupnostno ali skupno tranzitno operacijo, ki je zajeta s to izjavo in se je začela pred datumom uveljavitve preklica ali razveljavitve zavarovanja, četudi je bil nalog za plačilo vložen po tem datumu.
4. Za namen te izjave podpisani navaja svoj službeni naslov v vsaki izmed drugih držav iz odstavka 1 kakor ( 222 ):
|
Država |
Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov |
|
… … … … … … |
… … … … … … |
Podpisani potrjuje, da bodo vsi dopisi in obvestila ter vse formalnosti ali postopki v zvezi s to izjavo, naslovljeni na enega od službenih naslovov ali pisno sestavljeni na enem od službenih naslovov, sprejeti in ustrezno izročeni podpisanemu.
Podpisani priznava pristojnost sodišč v krajih, v katerih ima službeni naslov.
Podpisani se zavezuje, da ne bo spreminjal službenega naslova oziroma, da bo, če mora spremeniti enega ali več takšnih naslovov, o tem predhodno obvestil urad zavarovanja.
V/Na …, dne …
…
(podpis) ( 223 )
II. Sprejem pri uradu zavarovanja
Urad zavarovanja
…
Izjava garanta sprejeta dne … za kritje skupnostne/skupne tranzitne operacije, ki se izvaja s tranzitno deklaracijo št. … z dne … ( 224 )
…
(žig in podpis)
PRILOGA 50
SKUPNI/SKUPNOSTNI TRANZITNI POSTOPEK
POSAMEZNO ZAVAROVANJE V OBLIKI KUPONOV
I. Izjava garanta
1. Podpisani ( 225 ) …
prebivališče v/na ( 226 ) …
solidarno in posamično jamči, pri uradu zavarovanja …
v korist Evropske unije …
(ki obsega Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Republiko Hrvaško, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska)
ter Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije, Republike Turčije, Kneževine Andore ter Republiko San Marino ( 227 ),
za vse zneske glavnice, neposrednih in posrednih obveznosti, stroškov in nepredvidenih izdatkov razen denarnih kazni, ki jih glavni zavezanec dolguje ali jih bo dolgoval zgoraj navedenim državam za plačilo v obliki carine in drugih dajatev, ki se uporabljajo za blago, dano v skupnostni ali skupni tranzitni postopek, za katerega je podpisani izdal kupone za posamezno zavarovanje do najvišjega zneska 7 000 EUR na kupon.
2. Podpisani se obvezuje, da bo na prvi pisni poziv pristojnih organov držav iz odstavka 1 in brez možnosti odloga plačila za več kakor 30 dni od datuma poziva plačal zahtevane zneske do najvišjega zneska 7 000 EUR na kupon za posamezno zavarovanje, razen če on/ona ali kateri koli drug udeleženec ne dokaže pristojnim organom pred iztekom tega roka, da je postopek za zadevno operacijo končan.
Pristojni organi lahko na podlagi zahtevka podpisanega in v vseh upravičenih primerih podaljšajo rok, v katerem je garant dolžan plačati zahtevane zneske, za več kakor 30 dni od datuma poziva za plačilo. Stroški, nastali zaradi odobritve dodatnega roka, zlasti pa morebitne obresti, morajo biti izračunani tako, da je znesek enak tistemu, ki bi se zaračunal v podobnih okoliščinah na denarnem ali finančnem trgu zadevne države.
3. Ta izjava je veljavna od dne, ko jo sprejme urad zavarovanja. Podpisani je odgovoren za plačilo dolgov, nastalih med skupnostno ali skupno tranzitno operacijo, ki je zajeta s to izjavo in se je začela pred datumom uveljavitve preklica ali razveljavitve zavarovanja, četudi je bil nalog za plačilo vložen po tem datumu.
4. Za namen te izjave podpisani navaja svoj službeni naslov v vsaki izmed drugih držav iz odstavka 1 kakor ( 228 ):
|
Država |
Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov |
|
… … … … |
… … … … … |
Podpisani potrjuje, da bodo vsi dopisi in obvestila ter vse formalnosti ali postopki v zvezi s to izjavo, naslovljeni na enega od službenih naslovov ali pisno sestavljeni na enem od službenih naslovov, sprejeti in ustrezno izročeni podpisanemu.
Podpisani priznava pristojnost sodišč v krajih, v katerih ima službeni naslov.
Podpisani se zavezuje, da ne bo spreminjal službenega naslova oziroma, da bo, če mora spremeniti enega ali več takšnih naslovov, o tem predhodno obvestil urad zavarovanja.
V/Na …, dne …
…
(podpis) ( 229 )
II. Sprejem pri uradu zavarovanja
Urad zavarovanja
…
Izjava garanta sprejeta dne
…
…
(žig in podpis)
PRILOGA 51
PRILOGA 51a
PRILOGA 51b
POJASNJEVALNA OPOMBA K POTRDILU O SKUPNEM ZAVAROVANJU IN POTRDILU O OPUSTITVI ZAVAROVANJA
1. Podatki, ki se vpišejo na prednjo stran potrdila
Po izdaji se ne sme spreminjati, dodajati ali brisati opomb v poljih 1 do 8 potrdila o skupnem zavarovanju ali v poljih 1 do 7 potrdila o opustitvi zavarovanja.
1.1 Oznaka valute
Države članice vpišejo v polje 6 potrdila o skupnem zavarovanju in polje 5 potrdila o opustitvi zavarovanja oznako uporabljene valute po standardu ISO Alpha-3 (ISO 4217).
1.2 Zaznamki
|
1.2.1 |
Kadar se skupno zavarovanje ne sme uporabiti, ker je blago našteto v seznamu iz Priloge 44c, se v polje 8 potrdila vpiše naslednji zaznamek: — Omejena veljavnost – 99200. |
|
1.2.2 |
Če se je glavni zavezanec zavezal, da bo vse tranzitne deklaracije vlagal pri določenem uradu odhoda, se naziv urada vpiše z velikimi tiskanimi črkami v polje 8 potrdila o skupnem zavarovanju oziroma polje 7 potrdila o opustitvi zavarovanja. |
1.3 Zaznamki na potrdilih ob podaljšanju veljavnosti
Če je veljavnost potrdila podaljšana, urad zavarovanja vpiše zaznamek v polje 9 potrdila o skupnem zavarovanju oziroma v polje 8 potrdila o opustitvi zavarovanja.
2. Podatki, ki se vpišejo na zadnjo stran potrdila. Osebe, pooblaščene za podpisovanje tranzitnih deklaracij
|
2.1 |
Ko je potrdilo izdano ali kadarkoli med veljavnostjo, glavni zavezanec na zadnjo stran vpiše imena oseb, ki jih pooblasti za podpisovanje tranzitnih deklaracij. Vsak vnos vsebuje priimek in ime pooblaščene osebe in vzorčni podpis, zraven vsakega pa mora biti še podpis glavnega zavezanca. Glavni zavezanec lahko prečrta polja, ki jih ne bo uporabil. |
|
2.2 |
Glavni zavezanec lahko takšno pooblastilo kadarkoli prekliče. |
|
2.3 |
Oseba, katere ime je vpisano na hrbtni strani takšnega potrdila, predloženega uradu odhoda, je pooblaščeni zastopnik glavnega zavezanca. |
3. Uporaba takšnih potrdil, če je uporaba skupnega zavarovanja prepovedana
Za postopek glej točko 4 v Prilogi 47A.
▼M19 —————
▼M5 —————
PRILOGA 54
▼M19 —————
▼M13 —————
▼M19 —————
PRILOGA 58
NALEPKA (člena 417 in 432)
Barva:
črna na zeleni podlagi.
PRILOGA 59
VZOREC OBVESTILA IZ ČLENA 459
Glava pisma usklajevalnega urada, ki vlaga zahtevek
Naslovnik: usklajevalni urad, pristojen za urade za začasni uvoz, ali drug usklajevalni urad
ZADEVA: ZVEZEK ATA – VLOŽITEV ZAHTEVKA
Obveščamo vas, da je bil zahtevek za plačilo dajatev in davkov po Konvenciji ATA/Istanbulski konvenciji ( 230 ) dne ( 231 ) … poslan našemu garantnemu združenju v zvezi z:
1. Zvezek ATA št.:
2. Izdan pri Gospodarski zbornici:
Mesto:
Država:
3. V imenu:
Imetnik:
Naslov:
4. Datum poteka veljavnosti zvezka:
5. Datum določen za ponovni izvoz ( 232 ):
6. Številka tranzitnega/uvoznega kupona ( 233 ):
7. Datum overitve kupona:
Podpis in žig usklajevalnega urada izdaje.
PRILOGA 60
OBRAZEC ZA OBRAČUN DAVKA
Št. … z dne …
Naslednji podatki morajo biti vpisani v prikazanem vrstnem redu:
1. Zvezek ATA št.: …
2. Številka tranzitnega/uvoznega kupona ( 234 ): …
3. Datum overitve kupona: …
4. Imetnik in naslov: …
…
…
5. Gospodarska zbornica: …
6. Država porekla: …
7. Datum poteka zvezka: …
8. Datum določen za ponovni izvoz blaga: …
9. Carinski urad vstopa: …
10. Carinski urad začasnega uvoza: …
11. Trgovsko poimenovanje blaga: …
12. Oznaka KN: …
13. Število kosov: …
14. Teža ali prostornina: …
15. Vrednost: …
16. Razčlenitev dajatev in davkov: …
|
Vrsta |
Obdavčeni znesek |
Stopnja |
Znesek |
Valutni tečaj |
|
Skupaj: |
(Skupaj z besedami: …)
17. Carinski urad: …
Kraj in datum: …
|
Podpis |
Žig |
OBRAZEC ZA OBRAČUN DAVKA A
Št. … z dne …
11. Trgovsko opis blaga: …
12. Oznaka KN: …
13. Število kosov: …
14. Teža ali prostornina: …
15. Vrednost: …
16. Razčlenitev dajatev in davkov: …
|
Vrsta |
Obdavčeni znesek |
Stopnja |
Znesek |
Valutni tečaj |
|
Skupaj: |
(Skupaj z besedami: … )
11. Trgovski poimenovanje blaga: …
12. Oznaka KN: …
13. Število kosov: …
14. Teža ali prostornina: …
15. Vrednost …
16. Razčlenitev dajatev in davkov: …
|
Vrsta |
Obdavčeni znesek |
Stopnja |
Znesek |
Valutni tečaj |
|
Skupaj: |
(Skupaj z besedami: … )
Seštevek
|
Vrsta |
Znesek |
Način plačila |
Valutni tečaj |
|
Skupaj: |
(Skupaj z besedami: … )
DOLOČBE, KI UREJAJO, KATERE PODATKE JE TREBA VNESTI V OBRAZEC ZA OBRAČUN DAVKA
Splošno
Na obrazcu za obračun davka so naslednje črke, ki označujejo državo članico, ki je obrazec izdala:
|
AT |
= |
Avstrija |
|
BE |
= |
Belgija |
|
DK |
= |
Danska |
|
DE |
= |
Nemčija |
|
EL |
= |
Grčija |
|
ES |
= |
Španija |
|
FI |
= |
Finska |
|
FR |
= |
Francija |
|
IE |
= |
Irska |
|
IT |
= |
Italija |
|
LU |
= |
Luksemburg |
|
NL |
= |
Nizozemska |
|
PT |
= |
Portugalska |
|
SE |
= |
Švedska |
|
UK |
= |
Združeno kraljestvo |
|
CZ |
= |
Češka |
|
EE |
= |
Estonija |
|
CY |
= |
Ciper |
|
LV |
= |
Latvija |
|
LT |
= |
Litva |
|
HU |
= |
Madžarska |
|
MT |
= |
Malta |
|
PL |
= |
Poljska |
|
SI |
= |
Slovenija |
|
SK |
= |
Slovaška |
|
BG |
= |
Bolgarija |
|
RO |
= |
Romunija |
|
HR |
= |
Hrvaška |
Obrazec za obračun davka mora vsebovati naslednje podatke pod ustreznimi točkami. Obrazec mora čitljivo izpolniti koordinacijski urad, omenjen v členu 458(1) te uredbe.
Točke 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 11, 13 in 14: Vnesejo se enaki podatki, kot so navedeni na dnu tranzitnega ali uvoznega kupona, na dnu polja, predvidenega za carino, in v poljih A, G(a), stolpcu 6, G(c), H(b) na hrbtni strani, stolpcu 1 na hrbtni strani, stolpcu 2 na hrbtni strani, stolpcu 3 na hrbtni strani in stolpcu 4 na hrbtni strani. Če koordinacijski urad nima kupona, se vnesejo podatki v skladu z informacijami, ki jih ima na voljo koordinacijski urad. Če je na obrazcu treba navesti več kakor eno vrsto blaga, se to vnese na obrazcu za obračun davka A, ki se izpolni v skladu s temi navodili.
Točka 9: Navede se ime carinskega urada, ki je izpolnil polje H(a) do (e) na tranzitnem kuponu ali polje H na uvoznem kuponu. Če tega podatka ni, se vnese carinski urad vstopa, kot ga pozna koordinacijski urad.
Točka 10: Navede se ime carinskega urada, ki je naveden v polju H(a) na tranzitnem kuponu ali ki je izpolnil polje H na uvoznem kuponu. Če tega podatka ni, se vnese carinski urad začasnega uvoza, kot ga pozna koordinacijski urad.
Točka 15: Vnese se znesek vrednosti za carino v valuti, ki jo določi država članica, v kateri je sestavljen zahtevek.
Točka 16: Na obrazcu za obračun davka se vpišejo zneski dajatev in drugih davkov. Zneski so prikazani tako, da so jasno navedene carinske dajatve in davki (z uporabo oznak Skupnosti, predvidenih za ta namen) ter dajatve, omenjene v členu 6 Konvencije ATA ►M26 /členu 8 Priloge A k Istanbulski konvenciji ◄ , tako s številkami kakor z besedami. Zneske je treba plačati v valuti države članice, ki je izdala obrazec in katere oznaka je navedena na vrhu drugega stolpca:
|
BEF |
= |
belgijski franki |
|
DEM |
= |
nemške marke |
|
ESP |
= |
španske pezete |
|
IEP |
= |
irski funti |
|
LUF |
= |
luksemburški franki |
|
PTE |
= |
portugalski eskudi |
|
DKK |
= |
danske krone |
|
GRD |
= |
grške drahme |
|
FRF |
= |
francoski franki |
|
ITL |
= |
italijanske lire |
|
NLG |
= |
nizozemski guldni |
|
GBP |
= |
britanski funti |
|
ATS |
= |
avstrijski šilingi |
|
FIM |
= |
finske marke |
|
SEK |
= |
švedske krone |
|
CZK |
= |
češke krone |
|
EEK |
= |
estonske krone |
|
CYP |
= |
ciprski funti |
|
LVL |
= |
latvijski latsi |
|
LTL |
= |
litvanski litasi |
|
HUF |
= |
madžarski forinti |
|
MTL |
= |
malteške lire |
|
PLN |
= |
poljski zloti |
|
SIT |
= |
slovenski tolarji |
|
SKK |
= |
slovaške krone |
|
BGN |
= |
bolgarski levi |
|
RON |
= |
novi romunski leji |
|
HRK |
= |
hrvaške kune |
Točka 17: Navede se ime koordinacijskega urada in datum izpolnjevanja obrazca; na ustreznih mestih mora biti žig urada in podpis pooblaščenega uradnika.
Opombe k obrazcu A
A. Obrazec A se uporablja samo, če se obračunavajo davki za več izdelkov. Predloži se skupaj z glavnim obrazcem. Skupni znesek dajatev itd. z glavnega obrazca in obrazca A se vnese pod „Seštevek“.
B. Splošne opombe, navedene pod I, se nanašajo tudi na obrazec A.
PRILOGA 61
VZOREC ZAKLJUČKA
Glava pisma usklajevalnega urada druge države članice, ki vlaga zahtevek.
Naslovnik: usklajevalni urad prve države članice, ki vlaga prvotni zahtevek.
ZADEVA: ZVEZEK ATA – ZAKLJUČEK
Obveščamo vas, da je bil zahtevek za plačilo dajatev in davkov po Konvenciji ATA/Istanbulski konvenciji ( 235 ) dne ( 236 ) … poslan našemu garantnemu združenju v zvezi z:
1. Zvezek ATA št.:
2. Izdan pri Gospodarski zbornici:
Mesto:
Država:
3. V imenu:
Imetnik:
Naslov:
4. Datum poteka veljavnosti zvezka:
5. Datum določen za ponovni izvoz ( 237 ):
6. Številka tranzitnega/uvoznega kupona ( 238 ):
7. Datum overitve kupona:
S tem obvestilom so vaše odgovornosti v zvezi s tem spisom zaključene.
Podpis in žig usklajevalnega urada izdaje.
PRILOGA 62
POSEBNI ŽIG
1. Grb države članice ali drugi znak ali črke, ki označujejo državo članico
2. Carinski urad ( 239 )
3. Številka dokumenta
4. Datum
5. Pooblaščeni pošiljatelj ( 240 )
6. Dovoljenje
PRILOGA 63
PRILOGA 64
PRILOGA 65
PRILOGA 66
NAVODILA ZA UPORABO OBRAZCEV, KI SE ZAHTEVAJO ZA IZDELAVO KONTROLNEGA IZVODA T5
A. Splošne opombe
|
1. |
Kontrolni izvod T5 je dokument, izdan na obrazcu T5, ki ga, če je to ustrezno, spremlja eden ali več T5 bis obrazcev ali ena ali več nakladnic T5. |
|
2. |
Kontrolni izvod T5 se uporablja kot dokazilo, da je bilo blago, za katero velja, uporabljeno na način ali je doseglo namembnost, ki jo predvidevajo posebni predpisi Skupnosti o uporabi blaga, pri čemer je pristojni namembni urad odgovoren za to, da neposredno ali prek oseb, ki delujejo v njegovem imenu, zagotovi predvideno uporabo in/ali namembnost zadevnega blaga. V nekaterih primerih se kontrolni izvod T5 uporablja tudi za obveščanje pristojnih namembnih organov, da za blago iz tega dokumenta veljajo posebni ukrepi. Tako vzpostavljeni postopek je okvirni postopek, ki se uporablja samo, če to izrecno predpisuje posebna zakonodaja Skupnosti. Lahko se uporablja tudi, če se blago giblje, ne da bi bilo dano v carinski postopek. |
|
3. |
Kontrolni izvod T5 mora biti izdelan v enem izvirniku in vsaj eni kopiji, od katerih mora vsak imeti izviren podpis. Če se blago da v carinski postopek, je treba izvirnik in kopijo ali kopije kontrolnega izvoda T5 skupaj predložiti carinskemu uradu odhoda ali odprave, ki zadrži eno kopijo, medtem ko se izvirnik priloži k blagu in se skupaj z blagom predloži namembnemu carinskemu uradu. Če se blago ne dá v carinski postopek, kontrolni izvod T5 izdela odpravni organ, ki zadrži kopijo dokumenta. V polje 109 na obrazcu T5 se vpiše besedilo „Blago, ki ni v carinskem postopku“. Izvirnik kontrolnega izvoda T5 je treba predložiti pristojnemu namembnemu uradu skupaj z blagom. |
|
4. |
Če se uporabijo obrazci T5 bis, je treba izpolniti obrazec T5 in obrazce T5 bis. Če se uporabijo nakladnice T5, je treba izpolniti obrazec T5, vendar je treba prečrtati polja 31, 32, 33, 35, 38, 100, 103 in 105 in zadevne podatke vpisati na nakladnico ali nakladnice T5. |
|
5. |
Obrazca T5 ne smeta spremljati oba dokumenta, T5 bisbis in nakladnica T5. |
|
6. |
Vsak obrazec mora biti natisnjen na bledo moder pisalni papir s težo najmanj 40 g/m2. Papir mora biti ustrezno neprozoren, da vpisani podatki na eni strani obrazca ne vplivajo na berljivost podatkov na drugi strani, in mora biti dovolj močan, da se pri normalni uporabi ne strga ali zguba zlahka. Obrazci morajo meriti 210 x 297 mm za obrazce T5 in T5 bis in 297 x 420 mm za nakladnice T5, pri čemer je dovoljeno odstopanje po dolžini –5 in + 8 mm. Naslov za vračilo in pomembno obvestilo na sprednji strani obrazca sta lahko natisnjena v rdeči barvi. Pristojni organi držav članic lahko zahtevajo, da sta na kontrolnem izvodu T5 navedena ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo prepoznavanje. |
|
7. |
Kontrolni izvod T5 se izdela v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki je sprejemljiv za pristojne organe države članice odhoda. Pristojni organi druge države članice, v kateri se ta dokument predloži, lahko zahtevajo prevod v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov te države članice, če je to potrebno. |
|
8. |
Obrazci T5 in vsi obrazci T5 bis ali nakladnice T5 morajo biti natiskani ali drugače izpolnjeni z mehanografskimi ali podobnim postopkom. Če so podatki izpolnjeni ročno, morajo biti izpisani berljivo, s črnilom in z velikimi tiskanimi črkami. Za lažje tiskanje obrazcev T5 se obrazec vstavi v tiskalnik tako, da se prva črka v polju 2 vpiše v malo polje v levem zgornjem kotu polja 2. Obrazec ne sme vsebovati izbrisov ali ponovnih vpisov. Morebitni popravki morajo biti izdelani tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo zahtevane. Ob vsaki spremembi se morajo vpisati začetnice osebe, ki je spremembo opravila, in potrdilo pristojnih organov, ki lahko zahtevajo predložitev novega obrazca. Poleg zgoraj navedenih načinov se obrazci lahko izpolnijo tudi samokopirno. Tako jih je mogoče izpolniti pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pogoji glede vzorcev obrazcev, papirja, velikosti obrazcev, uporabljenega jezika, berljivosti, prepovedi brisanja ter popravljanja in sprememb. |
B. Določbe v zvezi z obrazci T5
Izpolnijo se samo polja, označena z zaporednimi številkami, kakor je tu ustrezno. Druga polja, označena v velikimi tiskanimi črkami, so namenjena samo uradni rabi, razen v primerih, ki jih določajo posebna pravila ali določbe glede pooblaščenih pošiljateljev.
|
POLJE 2 |
: |
POŠILJATELJ/IZVOZNIK V polje se vpišeta ime in priimek oziroma za pravne osebe naziv in naslov pošiljatelja/izvoznika blaga. Navodila glede identifikacijske številke lahko dodajo države članice (številka, ki jo zadevni fizični ali pravni osebi dodelijo pristojni organi za davčne, statistične ali druge namene). |
|
POLJE 3 |
: |
OBRAZCI Vpiše se številka obrazca glede na skupno število uporabljenih obrazcev T5 in T5 bis. Če so to en obrazec T5 in dva obrazca T5 bis, se na obrazec T5 vpiše, „1/3“, na prvi obrazec T5 bis„2/3“ in na drugi obrazec T5 „3/3“. Če je pošiljka sestavljena iz enega kosa, kar pomeni, da je treba izpolniti le eno polje „Opis blaga“, se polje 3 ne izpolni, v polje 5 pa se vpiše številka 1. |
|
POLJE 4 |
: |
NAKLADNICE V polje se vpiše skupno število priloženih nakladnic T5, če so priložene. |
|
POLJE 5 |
: |
POSTAVKE V polje se vpiše skupno število postavk, ki jih zadevna oseba deklarira na uporabljenih obrazcih T5 in na obrazcih T5 bis ali nakladnicah T5. Število postavk mora biti 1, če je uporabljen samo en obrazec T5, oziroma mora ustrezati skupnemu številu deklariranih vrst blaga v polju 31 na obrazcih T5 bis ali na nakladnicah T5. |
|
POLJE 6 |
: |
ŠTEVILO TOVORKOV V polje se vpiše skupno število tovorkov v zadevni pošiljki. |
|
POLJE 7 |
: |
OPRAVILNA ŠTEVILKA Polje se prosto uporablja za navajanje kakršnih koli referenčnih številk, ki jih zadevna oseba dodeli pošiljki. |
|
POLJE 8 |
: |
PREJEMNIK V polje se vpišeta polno ime in naslov zadevne fizične ali pravne osebe ali oseb, ki se ji(-m) blago pošilja. |
|
POLJE 14 |
: |
DEKLARANT/ZASTOPNIK V polje se vpišeta ime in priimek oziroma firma in naslov zadevne fizične ali pravne osebe v skladu z veljavnimi predpisi. Če sta deklarant in pošiljatelj/izvoznik ista oseba, se v polje vpiše „pošiljatelj/izvoznik“. Navodila glede identifikacijske številke lahko dodajo države članice (številka, ki jo zadevni fizični ali pravni osebi dodelijo pristojni organi za davčne, statistične ali druge namene). |
|
POLJE 15 |
: |
DRŽAVA ODPRAVE/IZVOZA V polje se vpiše ime države, iz katere se blago odprave/izvozi. |
|
POLJE 17 |
: |
NAMEMBNA DRŽAVA V polje se vpiše ime zadevne države. |
|
POLJE 18 |
: |
REGISTRACIJA IN DRŽAVA PREVOZNEGA SREDSTVA OB ODHODU V polje se vpiše istovetnost ali ime prevoznega sredstva (tovornjak, ladja, železniški vagon, letalo), na katerem je blago bilo ali je neposredno naloženo ob koncu odpravnih formalnosti, čemur sledi (razen pri železniškem prometu) država prevoznega sredstva (ali država vozila, ki poganja druga vozila, če je več prevoznih sredstev), z uporabo ustreznih oznak Skupnosti. |
|
POLJE 19 |
: |
ZABOJNIK (Ctr.) Polje se izpolni z uporabo ustreznih oznak Skupnosti („0“ — Blago, ki ni izvoženo v zabojniku ali „1“ — Blago, izvoženo v zabojniku), glede na stanje ob odhodu iz države. |
|
POLJE 31 |
: |
TOVORKI IN POIMENOVANJE BLAGA — OZNAKE IN ŠTEVILKE — ŠT. ZABOJNIKOV — ŠTEVILO IN VRSTA V polje se vpišejo oznake, številke in vrste tovorkov, ali če je blago v razsutem stanju, številka blaga iz te deklaracije ali beseda „razsuto“, kjer je to ustrezno, in drugi ustrezni podatki, ki zagotavljajo prepoznavanje blaga. Poimenovanje blaga pomeni običajno trgovsko ime blaga in je dovolj natančno, da omogoča prepoznavanje in uvrščanje blaga. Če pravila Skupnosti, ki veljajo za zadevno blago, predvidevajo posebne postopke v zvezi s tem, mora poimenovanje blaga upoštevati ta pravila. V polje je treba vnesti tudi vse dodatne podatke, ki jih zahtevajo navedena pravila. Poimenovanje kmetijskih izdelkov mora biti v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti za kmetijski sektor. Pri uporabi zabojnikov je treba v polje vnesti tudi oznake za prepoznavanje zabojnika. Nezapolnjeni prostor v tem polju je treba prečrtati. |
|
POLJE 32 |
: |
ZAPOREDNA ŠTEVILKA POSTAVKE V polje se vpiše zaporedna številka postavke od skupnega števila postavk blaga iz obrazcev T5 in T5 bis, kakor je opisano v opombi k polju 5. Če je pošiljka sestavljena iz enega predmeta (en obrazec T5), se to polje ne izpolni, ampak se v polje 5 vpiše številka 1. |
|
POLJE 33 |
: |
OZNAKA BLAGA V polje se vpiše številka, ki ustreza zadevni postavki, pri čemer se, če je to ustrezno, uporabi oznaka nomenklature za izvozna nadomestila. |
|
POLJE 35 |
: |
BRUTO TEŽA (KG) V polje se vpiše bruto teža blaga, ki je opisano v polju 31, izražena v kilogramih. Bruto teža je skupna teža blaga z vso embalažo, zmanjšana za težo zabojnikov in druge prometne opreme. |
|
POLJE 38 |
: |
NETO TEŽA (KG) Če pravila Skupnosti to zahtevajo, se v polje vpiše neto teža blaga, opisanega v polju 31, izražena v kilogramih. Neto teža je teža blaga brez vsake embalaže. |
|
POLJE 40 |
: |
PREDLISTINA Izpolnitev polja ni obvezna in jo lahko predpišejo države članice (opravilne številke dokumentov o upravnem postopku pred odpravo/izvozom). |
|
POLJE 41 |
: |
DODATNE ENOTE Če je to potrebno, se polje izpolni v skladu z nomenklaturo blaga (vpiše se količina zadevne postavke, izražena v merski enoti, ki je predpisana v nomenklaturi blaga). |
|
POLJE 100 |
: |
NAMENJENO NACIONALNI UPORABI Polje se izpolni s skladu s pravili države članice odprave/izvoza. |
|
POLJE 103 |
: |
NETO KOLIČINA (kg, litri ali druge merske enote), Z BESEDO Polje se izpolni s skladu s pravili Skupnosti. |
|
POLJE 104 |
: |
UPORABA IN/ALI NAMEMBNOST Raba in/ali namembnost, ki se predvideva ali je predpisana za blago, se označi s križcem v ustreznem polju, če pa nobeno od polj ne ustreza, se s križcem označi polje „Drugo“ in se opredeli raba in/ali namembnost blaga. Če pravila Skupnosti določajo časovni rok, v katerem je treba blago predati v rabo in/ali namembnost, se v zaznamek „Časovni rok… dni za izpolnitev“ vnese ustrezno število dni. |
|
POLJE 105 |
: |
POTRDILA Polje se izpolni s skladu s pravili Skupnosti. Vnesejo se vrsta, zaporedna številka, datum izdaje in organ, ki je dovoljenje izdal. |
|
POLJE 106 |
: |
DODATNI PODATKI Polje se izpolni v skladu s pravili Skupnosti in pravili o vložitvi zahtevka iz člena 912(b)(9). |
|
POLJE 107 |
: |
VELJAVNA ZAKONODAJA V polje se vpiše številka katere koli uredbe, direktive ali sklepa Skupnosti v zvezi z ukrepi, ki zagotavljajo ali predpisujejo kontrolo rabe in/ali namembnosti blaga. |
|
POLJE 108 |
: |
PRILOŽENI DOKUMENTI Izdela se seznam vseh spremnih dokumentov, priloženih kontrolnemu izvodu T5, ki spremljajo blago do namembnega kraja. |
|
POLJE 109 |
: |
UPRAVNI ALI CARINSKI DOKUMENT Vpišejo se vrsta, številka in datum evidentiranja dokumenta, vezanega na postopek, ki se uporabi za prevoz blaga, in urad izdaje, ali kjer je to ustrezno, zaznamek „Blago, ki ni v carinskem postopku“. |
|
POLJE 110 |
: |
KRAJ IN DATUM; PODPIS IN IME DEKLARANTA/ZASTOPNIKA Zaradi posebnih določb, sprejetih v zvezi z rabo računalniških sistemov, mora biti izvirni ročno napisani podpis zadevne osebe tudi na izvirniku in na kopiji ali kopijah kontrolnega izvoda T5. Če je zadevna oseba pravna oseba, mora podpisnik podpisu dodati svoje polno ime in pristojnost. |
C. Določbe o uporabi obrazcev T5 bis
Glej opombe v oddelku B.
Zaradi kakršnih koli posebnih določb, ki se sprejmejo v zvezi z uporabo opreme za avtomatsko obdelavo podatkov, morajo biti izvirnik in kopija ali kopije obrazca T5 bis opremljeni z izvirnim podpisom osebe, ki je podpisnica ustreznega obrazca T5.
Polja, poimenovana „Tovorki in opis blaga“, ki niso uporabljena, je treba prečrtati zaradi preprečitve poznejših vnosov.
D. Določbe v zvezi z uporabo obrazcev za nakladnice T5
Vsak stolpec na nakladni listini, razen stolpca za uradno rabo, mora biti izpolnjen. Lahko se uporabi samo sprednja stran nakladnice T5.
Registracijska številka kontrolnega izvoda T5 mora biti vpisana v polje za podatke o registraciji na nakladnici T5.
Blago, navedeno na nakladnici T5, mora biti označeno z zaporednimi številkami v stolpcu „številka postavke“ (glej številka postavke, polje 32) tako, da je zadnja številka v stolpcu enaka skupnemu številu v polju 5 kontrolnega izvoda T5.
Podatke, ki se navadno vnesejo v polja 31, 33, 35, 38, 100, 103 in 105 obrazca T5, je treba vpisati v nakladnico T5.
Podatke v zvezi s poljema 100 (nacionalna raba) in 105 (potrdila) je treba vpisati v stolpec za poimenovanje blaga, takoj za drugimi podatki, ki zadevajo to isto blago.
Pod zadnjo vrstico opisa je treba potegniti vodoravno črto in prečrtati neuporabljeni prostor zaradi preprečitve poznejšega dodajanja podatkov.
Skupno število tovorkov, ki zajemajo navedeno blago, ter skupna bruto teža in skupna neto teža tistega blaga se vpišejo na dno ustreznih stolpcev.
Zaradi posebnih določb, sprejetih v zvezi z uporabo računalniških sistemov, mora biti izvirni podpis podpisnika tudi na izvirniku in na kopiji ali kopijah nakladnice T5.
PRILOGA 67
OBRAZCI ZA ZAHTEVEK IN DOVOLJENJE
(Členi ►M32 253b, 253c, 253h, 253l, ◄ 292, 293, 497 in 505)
SPLOŠNE OPOMBE
1. Zgradba vzorcev ni zavezujoča; na primer, namesto okenc lahko države članice predpišejo vrstično zgrajene obrazce ali pa se po potrebi okenca lahko povečajo.
Številčno zaporedje in ustrezna besedila pa so obvezni.
2. Države članice lahko predvidijo okenca ali vrstice za nacionalne potrebe. Ta okenca ali vrstice morajo biti označeni z zaporedno številko in veliko črko (na primer 5A).
3. Načeloma je treba okenca s krepko zaporedno številko vedno izpolniti. Obrazložitev se nanaša na izjeme. Carinska uprava lahko predvidi obvezno izpolnitev okenca 5 samo, kadar se zahtevek nanaša na posamezno dovoljenje.
4. V Dodatku k opombam morajo biti oznake gospodarskih pogojev IAO v skladu s Prilogo 70.
POJASNJEVALNE OPOMBE K OBRAZCEM ZA ZAHTEVEK ZA POENOSTAVLJENE POSTOPKE
NASLOV I
Podatki, ki jih je treba vpisati v različna polja obrazca za zahtevek
Splošna opomba:
če je potrebno, se lahko zahtevane informacije predstavijo v ločeni prilogi k obrazcu za zahtevek in navesti sklic na polje zadevnega obrazca.
Države članice lahko zahtevajo dodatne informacije.
1. Vpiše se polno ime in naslov vložnika. Vložnik je oseba, ki ji bo izdano dovoljenje.
1.a. Vpiše se identifikacijska številka gospodarskega subjekta.
1.b. Če je primerno, se vpiše vsaka interna sklicna številka za sklic na ta zahtevek v dovoljenju.
1.c. Vpišejo se ustrezni kontaktni podatki (kontaktna oseba, kontaktni naslov, telefonska številka, številka telefaksa, naslov elektronske pošte).
1.d. Navede se vrsta zastopništva za vložitev deklaracije z vnosom znaka „X“ v ustrezno polje.
2. Navede se, kateri poenostavljeni postopek (hišno carinjenje in/ali poenostavljena deklaracija) in kateri carinski postopek (za uvoz in/ali izvoz) se uporabljata z vnosom znaka „X“ v ustrezno polje.
2.a in b. V zvezi s postopkom aktivnega oplemenitenja se vpiše šifra 1 za sistem odloga in šifra 2 za sistem povračila.
V zvezi s ponovnim izvozom se bodo poenostavljeni postopki uporabljali, kadar se zahteva carinska deklaracija.
3. Vpiše se ustrezna šifra:
1. Prvi zahtevek za dovoljenje, ki ni enotno dovoljenje.
2. Zahtevek za spremenjeno ali podaljšano dovoljenje (navesti je treba tudi ustrezno številko dovoljenja).
3. Prvi zahtevek za enotno dovoljenje.
4.a. Navede se, ali je status pooblaščenega gospodarskega subjekta potrjen; če je odgovor „DA“, se vpiše ustrezna številka.
4.b. Vpišejo se vrsta, sklic in – če je primerno – datum poteka ustreznega(-ih) dovoljenj(-a), za katero(-a) se bo(-do) uporabljal(-i) poenostavljen(-i) postopek(-ki); če se vlaga zahtevek samo za dovoljenje(-a), se vpiše vrsta dovoljenj(-a), za katero(-a) je bil vložen zahtevek, in datum vložitve zahtevka.
Za vrsto dovoljenja se vpiše ena izmed naslednjih šifer:
|
Šifra |
Odobren postopek |
|
1 |
Postopek carinskega skladiščenja |
|
2 |
Oprostitev pri aktivnem oplemenitenju |
|
3 |
Začasni uvoz |
|
4 |
Posebna uporaba |
|
5 |
Predelava pod carinskim nadzorom |
|
6 |
Oprostitev pri pasivnem oplemenitenju |
5. Informacije o glavnem knjigovodstvu:
— komercialno, fiskalno ali drugo računovodsko gradivo.
5.a. Vpiše se polni naslov kraja, kjer se vodi glavno knjigovodstvo.
5.b. Vpiše se vrsta knjigovodstva (elektronsko ali papirno in vrsta uporabljenega sistema ter programske opreme).
6. Vpiše se število dopolnilnih obrazcev, priloženih temu zahtevku.
NASLOV II
Podatki, ki jih je treba vpisati v različna polja dopolnilnega obrazca za
uvoz in izvoz
7. Informacije o evidenci (carinsko knjigovodstvo).
7.a. Vpiše se polni naslov kraja, kjer se vodi evidenca.
7.b. Vpiše se vrsta evidence (elektronsko ali papirno in vrsta uporabljenega sistema ter programske opreme).
7.c. Če je primerno, se vpišejo druge ustrezne informacije v zvezi z evidenco.
8. Informacije o vrsti blaga in transakcijah.
8.a. Če je primerno, se vpiše ustrezna oznaka KN; drugače se vpišejo vsaj poglavja KN in poimenovanje blaga.
8.b–e. Ustrezne informacije se vpišejo mesečno.
8.f. Pri uvozu ima vložnik možnost navesti, da želi uporabiti devizni tečaj, ki velja na prvi dan obdobja prijavljanja, v skladu s členom 172.
Vstavi se znak „X“ v ustrezno polje, če se to zahteva.
9. Vpišejo se ustrezne šifre za carinski postopek, kot je določeno v Prilogi 38 (npr. šifra 40 za sprostitev v prosti promet in domačo porabo).
10. Informacije o odobrenih lokacijah blaga in pristojnem carinskem uradu.
10.a. Za postopek hišnega carinjenja se vpiše sodelujoča država članica z uporabo oznake države (ISO alpha 2), v kateri se nahaja lokacija blaga iz polja 10.b.
10.b. Za postopek hišnega carinjenja se vpiše polni naslov lokacije blaga.
10.c. Vpišejo se polno ime, naslov in kontaktni podatki lokalnega carinskega urada, ki je pristojen za lokacijo blaga iz polja 10.b.
11. Vpišejo se polno ime, naslov in kontaktni podatki ustreznih carinskih uradov, pri katerih je treba vložiti poenostavljeno deklaracijo.
12. Če je primerno, se vpišejo ustrezne informacije o družbah, ki so vključene v enotno dovoljenje in delujejo v imenu imetnika enotnega dovoljenja.
12.a. Vpiše se sodelujoča država članica z uporabo oznake države (ISO alpha 2).
12.b. Vpišeta se polno ime in naslov družbe, ki deluje v imenu imetnika enotnega dovoljenja v državi članici iz polja 12.a.
13. Če je primerno, se vpišejo polno ime, naslov in kontaktni podatki nadzornega urada.
14. Z vnosom znaka „X“ v ustrezno polje se navede vrsta poenostavljene deklaracije; če se uporabljajo komercialni ali drugi upravni dokumenti, je treba opredeliti vrsto uporabljenih dokumentov.
15. Če je primerno, se vpišejo dodatne informacije ali pogoji, ki se lahko nanašajo na zadevni poenostavljeni postopek, kot sta postopek in rok za vložitev dopolnilne deklaracije.
16. Ob vložitvi zahtevka za enotno dovoljenje vložnik:
soglaša z izmenjavo vseh informacij s carinskimi organi vseh drugih držav članic in Komisijo;
lahko soglaša z razkritjem nezaupnih podatkov javnosti prek interneta z vnosom znaka „X“ v ustrezno polje.
Dostopnost nezaupnih podatkov širši javnosti:
Širši javnosti so dostopni naslednji podatki (s sklicem na številko polja v obrazcu za zahtevek):
— ime in naslov imetnika enotnega dovoljenja za poenostavljene postopke (polje 1),
— številka dovoljenja (ki jo dodeli carinski organ),
— šifra postopka(-ov) iz Priloge 38 (polje 9),
— navedba, ali je bil poenostavljen postopek dodeljen za uvoz ali izvoz (polje 2.a ali 2.b),
— oznaka države ISO alpha 2 vključene države članice, kot je navedeno v Prilogi 38 (polje 10.a),
— ime in naslov družb, ki so vključene v enotno dovoljenje in delujejo v imenu imetnika enotnega dovoljenja (polje 12.b).
Dodatek
(Oznake gospodarskih pogojev IPR v skladu s Prilogo 70)
PRILOGA 68
PRENOS BLAGA ALI IZDELKOV, KI SO V V POSTOPKU, OD ENEGA IMETNIKA DO DRUGEGA
(Člen 513)
A. Običajni postopek (trije izvodi EUL)
1. Kadar se blago ali izdelki prenesejo od enega imetnika do drugega brez zaključka postopka, se izpolni obrazec, ki ustreza vzorcu, sestavljenem v skladu s členi 205 do 215 na izvodih 1, 4 in dodatni izvod, ki je enak izvodu 1.
2. Pred prenosom je treba nadzorni urad, ki obravnava prvega imetnika, obvestiti o predlaganem prenosu tako kot določi ta urad, da se omogoči kakršna koli preverjanja, ki se zdijo potrebna.
3. Dodatni izvod 1 zadrži prvi imetnik (pošiljatelj blaga ali izdelkov), izvod 1 pa se pošlje njegovemu nadzornemu uradu.
4. Izvod 4 spremlja blago ali izdelke in ga zadrži drugi imetnik.
5. Nadzorni urad prvega imetnika pošlje izvod 1 nadzornemu uradu drugega imetnika.
6. Drugi imetnik izda prvemu imetniku potrdilo o prejemu prenesenega blaga ali izdelkov, v katerem navede datum njihovega knjiženja (sprejem pisne carinske deklaracije v primeru začasnega uvoza), slednji pa ga zadrži.
B. Poenostavljeni postopki
I. Z uporabo dveh izvodov EUL:
1. Kadar se blago ali izdelki prenesejo od enega imetnika do drugega brez zaključka postopka, se izpolnita le izvoda 1 in 4 dokumenta iz odstavka 1 dela A.
2. Preden se blago ali izdelki prenesejo, se nadzorne urade obvesti o nameravanem prenosu tako kot sami določijo, da se jim omogoči izvedba kontrol, ki se jim zdijo potrebne.
3. Prvi imetnik (pošiljatelj blaga ali izdelkov) zadrži izvod 1.
4. Izvod 4 lahko spremlja blago ali izdelke in ga zadrži drugi imetnik.
5. Uporabi se odstavek 6 dela A.
II. Z uporabo drugih metod namesto EUL, kadar so na voljo potrebni podatki:
— obdelava podatkov,
— trgovinski ali upravni dokumenti ali
— kateri koli drug dokument.
Dodatek
Kadar se uporabljajo izvodi EUL, morajo označena okenca vsebovati naslednje podatke:
2. Pošiljatelja: napišite ime in naslov prvega imetnika, ime in naslov njegovega nadzornega urada, nato pa številko dovoljenja in carinski urad, ki ga je izdal.
3. Obrazce: navedite zaporedno številko kompleta obrazcev glede na skupno število uporabljenih kompletov.
Kadar se deklaracija nanaša na eno samo postavko (tj. kadar je treba izpolniti le eno polje „poimenovanje blaga“) pustite okence 3 prazno, v okence 5 pa vpišite številko 1.
5. Postavke: navedite skupno število postavk, prijavljenih v vseh obrazcih ali uporabljenih dopolnilnih obrazcih. Število postavke je enako številu polj „poimenovanje blaga“ ki jih je treba izpolniti.
8. Prejemnika: napišite ime drugega imetnika, ime in naslov njegovega nadzornega urada in naslov, kjer se bo skladiščilo blago ali izdelki, uporabljeni ali predelani, nato pa številko dovoljenja in carinski urad, ki ga je izdal.
15. Odpremno državo: navedite državo članico, iz katere je blago odpremljeno.
31. Pakiranje in poimenovanje blaga; oznake in številke — številko(-e) zabojnika(ov) — število in vrsto: vpišite oznake, (identifikacijske) številke, število in vrsto pakiranj ali, če gre za nepakirano blago, število blaga, zajetega v deklaraciji ali po potrebi navedbo „nepakirano“ skupaj s potrebnimi podatki za ugotavljanje istovetnosti.
Blago je treba opisati z uporabo običajnega trgovinskega poimenovanja dovolj podrobno, da je blago mogoče opredeliti. Kadar se uporablja zabojnik, je treba v tem polju navesti tudi identifikacijske oznake zabojnika.
32. Številko postavke: navedite zaporedno številko obravnavane postavke izmed skupnega števila postavk, prijavljenih v obrazcih ali uporabljenih dopolnilnih obrazcih, kot je to opredeljeno v okencu 5.
Kadar se deklaracija nanaša na eno samo postavko, lahko carinski organi določijo, da se v to okence ne vnese ničesar.
33. Oznako blaga: vnesite tarifno oznako KN za ustrezno postavko ( 241 ).
35. Bruto težo: kadar je potrebno, v kilogramih izrazite bruto težo blaga, poimenovanega v ustreznem okencu 31. Bruto teža je skupna teža blaga skupaj s pakiranjem, vključno z zabojniki in drugo transportno opremo.
38. Neto težo: v kilogramih izražena neto teža blaga, poimenovanje v ustreznem okencu 31. Neto teža je teža blaga brez vsakega pakiranja.
41. Dopolnilne enote: kadar je potrebno, navedite količino v enotah, določenih v kombinirani nomenklaturi.
44. Dodatne podatke; predložene dokumente, potrdila in dovoljenja: vnesite datum prvega vnosa v postopek in z velikimi tiskanimi črkami „Prenos“ čemur po potrebi sledi:
— „CW“ -
— „IP/S“ -
— „PCC“ -
— „TI“ -.
Kadar za uvozno blago veljajo posebni ukrepi trgovinske politike in kadar je treba te ukrepe uporabljati tudi pri prenosu, je treba temu vpisu dodati besede „Trgovinska politika.“
47. Izračun dajatev: vpišite osnovo za dajatev (vrednost, težo ali drugo).
54. Kraj in datum; podpis in ime deklaranta ali njegovega zastopnika: vnesite lastnoročni podpis osebe, navedene v okencu 2, ki mu sledi ime. Kadar je udeleženec pravna oseba, mora podpisnik obrazca za podpisom in imenom navesti svoj naziv.
PRILOGA 69
STANDARDNI NORMATIVI PORABE
(Člen 517(3))
Splošna opomba:
Standardni normativi porabe se uporabljajo le za uvozno blago dobre, izvirne in tržne kakovosti, ki mora ustrezati standardni kakovosti, določeni v pravu Skupnosti, in pod pogojem, da pridobljeni izdelki ne nastanejo s posebnimi predelovalnimi metodami, da bi izpolnili posebne zahteve glede kakovosti.
|
Uvozno blago |
Zap. št. |
Pridobljeni izdelki |
Količina pridobljenih izdelkov na vsakih 100 kg uvoženega blaga (kg) (3) |
||
|
Tarifna oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka (2) |
Poimenovanje |
||
|
(1) |
(2) |
(3) |
(4) |
(5) |
|
|
0407 00 30 |
Jajca v lupinah |
1 |
ex040899 80 |
(a) Jajca, brez lupine, tekoča ali zamrznjena |
86,00 |
|
ex051199 90 |
(b) Lupine |
12,00 |
|||
|
2 |
0408 19 81 ex040819 89 |
(a) Jajčni rumenjaki, tekoči ali zamrznjeni |
33,00 |
||
|
ex350219 90 |
(b) Jajčni beljak, tekoč ali zamrznjen |
53,00 |
|||
|
ex051199 90 |
(c) Lupine |
12,00 |
|||
|
3 |
0408 91 80 |
(a) Jajca, brez lupine, sušena |
22,10 |
||
|
ex051199 90 |
(b) Lupine |
12,00 |
|||
|
4 |
0408 11 80 |
(a) Jajčni rumenjaki, sušeni |
15,40 |
||
|
ex350211 90 |
(b) Jajčni beljak, sušen (v kristalih) |
7,40 |
|||
|
ex051199 90 |
(c) Lupine |
12,00 |
|||
|
5 |
0408 11 80 |
(a) Jajčni rumenjaki, sušeni |
15,40 |
||
|
ex350211 90 |
(b) Jajčni beljak, sušen (v drugi obliki) |
6,50 |
|||
|
ex051199 90 |
(c) Lupine |
12,00 |
|||
|
ex040899 80 |
Jajca, brez lupine, tekoča ali zmrznjena |
6 |
0408 91 80 |
Jajca, brez lupine, sušena |
25,70 |
|
0408 19 81 in ex040819 89 |
Jajčni rumenjaki, tekoči ali zamrznjeni |
7 |
0408 11 80 |
Jajčni rumenjaki, sušeni |
46,60 |
|
ex100190 99 |
Navadna pšenica |
8 |
ex110100 15 (100) |
(a) Navadna pšenična moka z vsebnostjo pepela ne več kot 0,60 mas. % v suhi snovi |
73,00 |
|
ex230230 10 |
(b) Otrobi |
22,50 |
|||
|
ex230230 90 |
(c) Drugi ostanki |
2,50 |
|||
|
9 |
ex110100 15 (130) |
(a) Navadna pšenična moka z vsebnostjo pepela več kot 0,60 mas. %, a ne več kot 0,90 mas. % v suhi snovi |
78,13 |
||
|
ex230230 10 |
(b) Otrobi |
20,00 |
|||
|
10 |
1101 00 15 (150) |
(a) Navadna pšenična moka z vsebnostjo pepela več kot 0,90 mas. %, a ne več kot 1,10 mas. % v suhi snovi |
84,75 |
||
|
ex230230 10 |
(b) Otrobi |
13,25 |
|||
|
11 |
1101 00 15 (170) |
(a) Navadna pšenična moka z vsebnostjo pepela več kot 1,10 ut. %, a ne več kot 1,65 ut. % v suhi snovi |
91,75 |
||
|
ex230230 10 |
(b) Otrobi |
6,25 |
|||
|
12 |
1101 00 15 (180) |
Navadna pšenična moka z vsebnostjo pepela več kot 1,65 ut. %, a ne več kot 1,90 ut. % v suhi snovi |
98,03 |
||
|
13 |
1104 29 11 |
Oluščena pšenica (olupljena ali oluščena), ki je ali ni rezana ali drobljena (3) |
|||
|
14 |
1107 10 11 |
(a) Slad, nepražen, dobljen iz pšenice, v obliki moke |
|||
|
ex100190 99 |
(b) Nekaljena navadna pšenica |
1,00 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
19,00 |
|||
|
►M21 ◄ ex230330 00 |
(d) Koreninice |
3,50 |
|||
|
15 |
1107 10 19 |
(a) Slad, nepražen, dobljen iz pšenice, v drugi obliki kot moka |
|||
|
ex100190 99 |
(b) Nekaljena navadna pšenica |
0,95 |
|||
|
►M21 ◄ ex230330 00 |
(c) Koreninice |
3,33 |
|||
|
16 |
1108 11 10 |
(a) Pšenični škrob |
45,46 |
||
|
1109 00 00 |
(b) Pšenični gluten |
7,50 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
1,00 |
|||
|
ex230310 90 |
(d) Ostanki izdelave škroba |
12,00 |
|||
|
1001 10 00 |
Trda pšenica (durum) |
17 |
1103 11 10 |
(a) Žitni zdrob „kuskus -Couscous“ (5) |
50;00 |
|
1103 11 10 |
(b) Žitna kaša in žitni zdrob z vsebnostjo 0,95 mas. % ali več, a manj kot 0,30 mas. % pepela v suhi snovi |
17,00 |
|||
|
1103 00 11 |
(c) Moka |
8,00 |
|||
|
ex230230 10 |
(d) Otrobi |
20,00 |
|||
|
18 |
ex110311 10 |
(a) Žitna kaša in žitni zdrob z vsebnostjo manj kot 0,95 mas. % pepela v suhi snovi |
60,00 |
||
|
1103 00 11 |
(b) Moka |
15,00 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
20,00 |
|||
|
19 |
ex110311 10 |
(a) Žitna kaša in žitni zdrob z vsebnostjo 0,95 mas. % ali več, a manj kot 1,30 mas. % pepela v suhi snovi |
67,00 |
||
|
1101 00 11 |
(b) Moka |
8,00 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
20,00 |
|||
|
20 |
ex110311 10 |
(a) Žitna kaša in žitni zdrob z vsebnostjo 1,30 mas. % ali več pepela v suhi snovi |
75,00 |
||
|
ex230230 10 |
(b) Otrobi |
20,00 |
|||
|
21 |
ex190219 10 |
(a) Testenine brez jajc in navadne pšenične moke ali zdroba, z vsebnostjo manj kot 0,95 mas. % pepela v suhi snovi |
62,50 |
||
|
1101 00 11 |
(b) Moka |
13,70 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
18,70 |
|||
|
22 |
ex190219 10 |
(a) Testenine brez jajc in navadne pšenične moke ali zdroba, z vsebnostjo več kot 0,95 mas. %, a ne več kot 1,10 mas. % pepela v suhi snovi |
66,67 |
||
|
1101 00 11 |
(b) Moka |
8,00 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
20,00 |
|||
|
23 |
ex190219 10 |
(a) Testenine brez jajc in navadne pšenične moke ali zdroba, z vsebnostjo več kot 1,10 mas. %, a ne več kot 1,30 mas. % pepela v suhi snovi |
71,43 |
||
|
1101 00 11 |
(b) Moka |
3,92 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
19,64 |
|||
|
24 |
ex190219 10 |
(a) Testenine z jajci in brez navadne pšenične moke ali zdroba, z vsebnostjo več kot 1,30 mas. % pepela v suhi snovi |
79,36 |
||
|
ex230230 10 |
(b) Otrobi |
15,00 |
|||
|
25 |
ex190211 00 |
(a) Testenine z jajci, a brez navadne pšenične moke ali zdroba, z vsebnostjo do 0,95 mas. % pepela v suhi snovi (6) |
|||
|
1101 00 11 |
(b) Moka |
13,70 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
18,70 |
|||
|
26 |
ex190211 00 |
(a) Testenine z jajci, a brez navadne pšenične moke ali zdroba, z vsebnostjo več kot 0,95 mas. %, a manj kot 1,10 mas. % pepela v suhi snovi (6) |
|||
|
1101 00 11 |
(b) Moka |
8,00 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
20,00 |
|||
|
27 |
ex190211 00 |
(a) Testenine z jajci, a brez navadne pšenične moke ali zdroba, z vsebnostjo več kot 1,10 mas. %, a manj kot 1,30 mas. % pepela v suhi snovi (6) |
|||
|
1101 00 11 |
(b) Moka |
3,92 |
|||
|
ex230230 10 |
(c) Otrobi |
19,64 |
|||
|
28 |
ex190211 00 |
(a) Testenine z jajci, a brez navadne pšenične moke ali zdroba, z vsebnostjo 1,30 mas. % ali več pepela v suhi snovi (6) |
|||
|
ex230230 10 |
(b) Otrobi |
15,00 |
|||
|
1003 00 90 |
Ječmen |
29 |
ex110290 10 (100) |
(a) Ječmenova moka z vsebnostjo ne več kot 0,9 mas. % pepela v suhi snovi in ne več kot 0,9 mas. % grobih vlaken v suhi snovi |
66,67 |
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
10,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(c) Drugi ostanki |
21,50 |
|||
|
30 |
ex110319 30 (100) |
(a) Ječmenova kaša in zdrob z vsebnostjo ne več kot 1 mas. % pepela v suhi snovi in ne več kot 0,9 mas. % grobih vlaken v suhi snovi |
|||
|
1102 90 10 |
(b) Ječmenova moka |
2,00 |
|||
|
ex230240 10 |
(c) Otrobi |
10,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(d) Drugi ostanki |
21,50 |
|||
|
31 |
ex110421 10 (100) |
(a) Oluščen ječmen (oljupljen ali oluščen), z vsebnostjo ne več kot 1 mas. % pepela v suhi snovi in ne več kot 0,9 mas. % grobih vlaken v suhi snovi (4) |
|||
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
10,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(c) Drugi ostanki |
21,50 |
|||
|
32 |
ex110421 30 (100) |
(a) Oluščen in rezan ali drobljen ječmen, z vsebnostjo ne več kot 1 mas. % pepela v suhi snovi in ne več kot 0,9 mas. % grobih vlaken v suhi snovi ( „Grütze“ ali „Grutten“) (4) |
|||
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
10,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(c) Drugi ostanki |
21,50 |
|||
|
33 |
ex110421 50 (100) |
(a) Obrušen ječmen (7), z vsebnostjo ne več kot 1 mas. % pepela v suhi snovi, prva kategorija |
50,00 |
||
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
20,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(c) Drugi ostanki |
27,50 |
|||
|
34 |
ex110421 50 (300) |
(a) Obrušen ječmen (7), z vsebnostjo ne več kot 1 mas. % pepela v suhi snovi, druga kategorija |
|||
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
10,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(c) Drugi ostanki |
15,00 |
|||
|
35 |
ex110411 90 |
(a) Ječmen v kosmičih, z vsebnostjo ne več kot 1 mas. % pepela v suhi snovi in ne več kot 0.9 mas. % grobih vlaken v suhi snovi |
66,67 |
||
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
10,00 |
|||
|
x 2302 40 90 |
(c) Drugi ostanki |
21,33 |
|||
|
36 |
ex110710 91 |
(a) Ječmenov slad, nepražen, v obliki moke |
|||
|
ex100300 90 |
(b) Ječmen, nekaljen |
1,00 |
|||
|
ex230240 10 |
(c) Otrobi |
19,00 |
|||
|
►M21 ◄ ex230330 00 |
(d) Koreninice |
3,50 |
|||
|
37 |
ex110710 99 |
(a) Ječmenov slad, nepražen |
|||
|
ex100300 90 |
(b) Ječmen, nekaljen |
0,96 |
|||
|
►M21 ◄ ex230330 00 |
(d) Koreninice |
►M21 3,42 ◄ |
|||
|
38 |
1107 20 00 |
(a) Ječmenov slad, pražen |
|||
|
ex100300 90 |
(b) Ječmen, nekaljen |
0,96 |
|||
|
►M21 ◄ ex230330 00 |
(d) Koreninice |
►M21 3,36 ◄ |
|||
|
1004 00 00 |
Oves |
39 |
ex110290 30 (100) |
(a) Ovsena moka, z vsebnostjo ne več kot 2,3 mas. % pepela v suhi snovi, ne več kot 1,8 mas. % grobih vlaken v suhi snovi, ne več kot 11 mas. % skupne vlage in z dejansko neaktivno peroksidazo |
55,56 |
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
33,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(c) Drugi ostanki |
7,50 |
|||
|
40 |
ex110312 00 (100) |
(a) Ovsena kaša in zdrob, z vsebnostjo ne več kot 2,3 mas. % pepela v suhi snovi, ne več kot 0,1 mas. % ovojnice, ne več kot 11 mas. % skupne vlage in z dejansko neaktivno peroksidazo |
|||
|
ex110290 30 |
(b) Moka |
2,00 |
|||
|
ex230240 10 |
(c) Otrobi |
33,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(d) Drugi ostanki |
7,50 |
|||
|
41 |
ex110422 98 |
Okruščen oves |
98,04 |
||
|
42 |
ex110422 20 (100) |
(a) Oluščen oves (olupljen ali oluščen), z vsebnostjo ne več kot 2,3 mas. % pepela v suhi snovi, ne več kot 0,5 mas. % lupine, ne več kot 11 mas. % vlage in z dejansko neaktivno peroksidazo (4) |
|||
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
33,00 |
|||
|
43 |
ex110222 30 (100) |
(a) Oluščen in rezan ali drobljen oves, z vsebnostjo ne več kot 2,3 mas. % pepela v suhi snovi, ne več kot 0,1 mas. % lupine, ne več kot 11 mas. % vlage in dejansko neaktivno peroksidazo („Grütze“ ali „Grutten“) (4) |
|||
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
33,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(c) Drugi ostanki |
3,50 |
|||
|
44 |
ex110412 90 (100) |
(a) Oves v kosmičih, z vsebnostjo ne več kot 2,3 mas. % pepela v suhi snovi, ne več kot 0,1 mas. % lupine, ne več kot 11 mas. % vlage in dejansko neaktivno peroksidazo |
50,00 |
||
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
33,00 |
|||
|
ex230240 90 |
(c) Drugi ostanki |
13,00 |
|||
|
45 |
ex110412 90 (300) |
(a) Oves v kosmičih, z vsebnostjo ne več kot 2,3 mas. % pepela v suhi snovi, več kot 0,1 mas. %, a ne več kot 1,5 mas. % lupine, ne več kot 12 mas. % vlage in dejansko neaktivno peroksidazo |
62,50 |
||
|
ex230240 10 |
(b) Otrobi |
33,00 |
|||
|
1005 90 00 |
Koruza, druga |
46 |
ex110220 10 (100) |
(a) Koruzna moka z vsebnostjo ne več kot 1,3 mas. % maščobe v suhi snovi, ne več kot 0,8 mas. % grobih vlaken v suhi snovi |
71,43 |
|
ex110430 90 |
(b) Koruzni kalčki |
12,00 |
|||
|
ex230210 10 |
(c) Otrobi |
14,00 |
|||
|
47 |
ex110220 10 (200) |
(a) Koruzna moka z vsebnostjo več kot 1,3 mas. %, a ne več kot 1, 5 mas. % maščobe v suhi snovi in ne več kot 0,8 mas. % grobih vlaken v suhi snovi |
|||
|
ex110430 90 |
(b) Koruzni kalčki |
8,00 |
|||
|
ex230210 10 |
(c) Otrobi |
6,50 |
|||
|
48 |
ex110220 90 (100) |
(a) Koruzna moka z vsebnostjo več kot 1,5 mas. %, a ne več kot 1,7 mas. % maščobe v suhi snovi in ne več kot 1 mas. % grobih vlaken v suhi snovi |
83,33 |
||
|
ex110430 90 |
(b) Koruzni kalčki |
8,00 |
|||
|
ex230210 10 |
(c) Otrobi |
6,50 |
|||
|
49 |
ex110313 10 (100) |
(a) Koruzna kaša in zdrob z vsebnostjo ne več kot 0,9 mas. % maščobe v suhi snovi in ne več kot 0,6 mas. % grobih vlaken v suhi snovi (8) |
55,56 |
||
|
1102 20 10 ali 1102 20 90 |
(b) Koruzna moka |
16,00 |
|||
|
ex110430 90 |
(c) Koruzni kalčki |
2,00 |
|||
|
ex230210 10 |
(d) Otrobi1 |
14,00 |
|||
|
50 |
ex110313 10 (300) |
(a) Koruzna kaša in zdrob z vsebnostjo ne več kot 1,3 mas. % maščobe v suhi snovi in ne več kot 0,8 mas. % grobih vlaken v suhi snovi (8) |
71,43 |
||
|
ex110430 90 |
(b) Koruzni kalčki |
12,00 |
|||
|
ex230210 10 |
(c) Otrobi |
14,00 |
|||
|
51 |
ex110313 10 (500) |
(a) Koruzna kaša in zdrob z vsebnostjo več kot 1,3 mas. %, a ne več kot 1, 5 mas. % maščobe v suhi snovi in ne več kot 1 mas. % grobih vlaken v suhi snovi (8) |
|||
|
ex110430 90 |
(b) Koruzni kalčki |
8,00 |
|||
|
ex230210 10 |
(c) Otrobi |
6,50 |
|||
|
52 |
ex110313 90 (100) |
(a) Koruzna kaša in zdrob z vsebnostjo več kot 1,5 mas. %, a ne več kot 1, 7 mas. % maščobe v suhi snovi in ne več kot 1 mas. % grobih vlaken v suhi snovi (8) |
|||
|
ex110430 90 |
(b) Koruzni kalčki |
8,00 |
|||
|
ex230210 10 |
(c) Otrobi |
6,50 |
|||
|
53 |
ex110419 50 (110) |
(a) Koruzni kosmiči z vsebnostjo ne več kot 0,9 mas. % maščobe v suhi snovi in ne več kot 0,7 mas. % grobih vlaken v suhi snovi |
62,50 |
||
|
ex230210 10 |
(b) Otrobi |
35,50 |
|||
|
54 |
ex110419 50 (130) |
(a) Koruzni kosmiči z vsebnostjo ne več kot 1,3 mas. % maščobe v suhi snovi in ne več kot 0,8 mas. % grobih vlaken v suhi snovi |
76,92 |
||
|
ex230210 10 |
(b) Otrobi |
21,08 |
|||
|
55 |
ex110419 50 (150) |
(a) Koruzni kosmiči z vsebnostjo več kot 1,3 mas. %, a ne več kot 1,7 mas. % maščobe v suhi snovi in ne več kot 1 mas. % grobih vlaken v suhi snovi |
90,91 |
||
|
ex230210 10 |
(b) Otrobi |
7,09 |
|||
|
56 |
1108 12 00 |
(a) Koruzni škrob |
|||
|
(b) Izdelki pod zaporedno številko 62 |
29,91 |
||||
|
57 |
ex170230 51 ali ex170230 91 |
(a) Glukoza v obliki belega kristalnega praška, aglomeriranega ali neaglomeriranega (9) |
|||
|
(b) Izdelki pod zaporedno številko 62 |
29,91 |
||||
|
ex170230 99 |
(c) Drugo (Glukozni odpadki) |
9,95 |
|||
|
58 |
ex170230 59 ali ex170230 99 |
(a) Glukoza v obliki belega kristalnega praška, aglomeriranega ali neaglomeriranega (10) |
|||
|
(b) Izdelki pod zaporedno številko 62 |
29,91 |
||||
|
59 |
ex290544 11 ali ex382460 19 |
(a) D-glucitol (sorbitol) v vodni raztopini, ki vsebuje 2 ali manj mas. % D-manitola, izračunano iz vsebnosti D-glucitola (11) |
59,17 |
||
|
(b) Izdelki pod zaporedno številko 63 |
29,10 |
||||
|
60 |
ex290544 19 ali ex382460 19 |
(a) D-glucitol (sorbitol) v vodni raztopini, ki vsebuje več kot 2 mas. % D-manitola, izračunano iz vsebnosti D-glucitola (12) |
67,56 |
||
|
(b) Izdelki pod zaporedno številko 63 |
29,10 |
||||
|
61 |
ex290544 91 ali ex290544 99 ali ex382460 91 ali ex382460 99 |
(a) D-glucitol (sorbitol) glede na 100 kg suhe snovi |
41,32 |
||
|
(b) Izdelki pod zaporedno številko 63 |
29,10 |
||||
|
Uvozno blago |
Zap.št. |
Pridobljeni izdelki |
(3)Količina pridobljenih izdelkov na vsakih 100 kg uvoženega blaga (kg) |
|||||||
|
Tarifna oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka (2) |
Poimenovanje |
(a) |
(b) |
(c) |
(d) |
(e) |
(f) |
|
|
(1) |
(2) |
(3) |
(4) |
(5) |
||||||
|
1005 90 00 |
62 |
Dopolnilni izdelki k pridobljenim izdelkom pod št. 56-58 (13) |
||||||||
|
ex110430 90 |
Koruzni kalčki |
6,06 |
►M21 6,06 ◄ |
|||||||
|
ex15 15 |
Koruzna olja |
►M21 2,88 ◄ |
►M21 2,88 ◄ |
►M21 2,88 ◄ |
►M21 2,88 ◄ |
|||||
|
ex230310 11 |
Koruzni gluten |
►M21 4,47 ◄ |
►M21 4,47 ◄ |
►M21 4,47 ◄ |
||||||
|
ex230310 19 ali ex230990 20 |
Krma iz koruznega glutena Krma iz glutena z ostanki koruznega olja |
23,85 |
►M21 19,38 ◄ |
►M21 23,85 ◄ |
►M21 19,38 ◄ |
►M21 22,56 ◄ |
►M21 27,03 ◄ |
|||
|
ex230670 00 |
Oljna pogača iz koruznih kalčkov |
►M21 3,18 ◄ |
►M21 3,18 ◄ |
|||||||
|
29,91 |
►M21 29,91 ◄ |
►M21 29,91 ◄ |
►M21 29,91 ◄ |
►M21 29,91 ◄ |
►M21 29,91 ◄ |
|||||
|
63 |
Dopolnilni izdelki k pridobljenim izdelkom pod zap. št. 59-61 (13) |
|||||||||
|
ex110430 90 |
Koruzni kalčki |
6,10 |
6,10 |
|||||||
|
ex15 15 |
Koruzna olja |
2,90 |
2,90 |
2,90 |
2,90 |
|||||
|
ex230310 11 |
Koruzni gluten |
4,50 |
4,50 |
4,50 |
||||||
|
ex230310 19 ali ex230990 20 |
Krma iz koruznega glutena Krma iz glutena z ostanki koruznega olja |
23,00 |
18,50 |
23,00 |
18,50 |
21,70 |
26,20 |
|||
|
ex230670 00 |
Oljna pogača iz koruznih kalčkov |
3,20 |
3,20 |
|||||||
|
29,10 |
29,10 |
29,10 |
29,10 |
29,10 |
29,10 |
|||||
|
Uvozno blago |
Zap. št. |
Pridobljeni izdelki |
Količina pridobljenih izdelkov na vsakih 100 kg uvoženega blaga (kg) (3) |
||
|
Tarifna oznaka KN |
Poimenovanje |
Oznaka (1) |
Poimenovanje |
||
|
(1) |
(2) |
(3) |
(4) |
(5) |
|
|
1006 10 21 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov), predkuhan, okroglozrnat |
64 |
1006 20 11 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, okroglozrnat |
80,00 |
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
65 |
1006 30 21 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, okroglozrnat |
71,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
3,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
66 |
1006 30 61 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, okroglozrnat |
65,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
7,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
1006 10 23 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov), predkuhan, srednjezrnat |
67 |
1006 20 13 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, srednjezrnat |
80,00 |
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
68 |
1006 30 23 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
71,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
3,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
69 |
1006 30 63 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
65,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
7,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
1006 10 25 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov), predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
70 |
1006 20 15 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
80,00 |
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
71 |
1006 30 25 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
71,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
3,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
72 |
1006 30 65 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
65,00 |
||
|
1102 30 00 ali 2302 20 10 ali 2302 20 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
7,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
1006 10 27 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov), predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
73 |
1006 20 17 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, dolglozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
80,00 |
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
74 |
1006 30 27 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
68,00 |
||
|
1102 30 00 ali 2302 20 10 ali 2302 20 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
6,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
75 |
1006 30 67 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
62,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
10,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
1006 10 92 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov), okroglozrnat |
76 |
1006 20 11 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, okroglozrnat |
80,00 |
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
77 |
1006 20 92 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, okroglozrnat |
80,00 |
||
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
78 |
1006 30 21 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, okroglozrnat |
71,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
3,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
79 |
1006 30 42 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, okroglozrnat |
65,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
5,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
10,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
80 |
1006 30 61 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, okroglozrnat |
65,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
7,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
81 |
1006 30 92 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, okroglozrnat |
60,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
12,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
1006 10 94 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov), srednjezrnat |
82 |
1006 20 12 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, srednjezrnat |
80,00 |
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
83 |
1006 20 94 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, srednjezrnat |
80,00 |
||
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
84 |
1006 30 23 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
71,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
3,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
85 |
1006 30 44 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, srednjezrnat |
65,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
5,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
10,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
86 |
1006 30 63 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
65,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
7,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
87 |
1006 30 94 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
60,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
12,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
1006 10 96 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov), dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
88 |
1006 20 15 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
80,00 |
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
89 |
1006 20 96 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
80,00 |
||
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
90 |
1006 30 25 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
71,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
3,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
91 |
1006 30 46 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
65,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
5,00 |
|||
|
ex100640 00 |
(c) Lomljen riž |
10,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
92 |
1006 30 65 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
65,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
7,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
93 |
1006 30 96 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
60,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
12,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
1006 10 98 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov), dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
94 |
1006 20 17 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
80,00 |
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
95 |
1006 20 98 |
(a) Oluščen (rjavi) riž, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
80,00 |
||
|
ex121300 00 |
(b) Luščine |
20,00 |
|||
|
96 |
1006 30 27 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
68,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
6,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
97 |
1006 30 48 |
(a) Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, z razmerjem med dolžino in širino več kot 3 |
58,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
7,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
15,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
98 |
1006 30 67 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnata, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
62,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
8,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
10,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
99 |
1006 30 98 |
(a) Manjbrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
55,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
9,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
16,00 |
|||
|
ex121300 00 |
(d) Luščine |
20,00 |
|||
|
1006 20 11 |
Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, okroglozrnat |
100 |
1006 30 21 |
(a) Manjbrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, okroglozrnat |
93,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
5,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
101 |
1006 30 61 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, okroglozrnat |
88,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
10,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
1006 20 13 |
Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, srednjezrnat |
102 |
1006 30 23 |
(a) Manjbrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
93,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
5,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
103 |
1006 30 63 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
88,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
10,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
1006 20 15 |
Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
104 |
1006 30 25 |
(a) Manjbrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
93,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
5,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
105 |
1006 30 65 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
88,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
10,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
1006 20 17 |
Oluščen (rjavi) riž, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
106 |
1006 30 27 |
(a) Manjbrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
93,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
5,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
107 |
1006 30 67 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
88,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
10,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
1006 20 92 |
Oluščen (rjavi) riž, okroglozrnat |
108 |
1006 30 42 |
(a) Manjbrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, okroglozrnat |
84,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
10,00 |
|||
|
109 |
1006 30 92 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, okroglozrnat |
77,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
12,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
11,00 |
|||
|
1006 20 94 |
Oluščen (rjavi) riž, srednjezrnat |
110 |
1006 30 44 |
(a) Manjbrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, srednjezrnat |
84,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
10,00 |
|||
|
111 |
1006 30 94 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, srednjezrnat |
77,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
12,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
11,00 |
|||
|
1006 20 96 |
Oluščen (rjavi) riž, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
112 |
1006 30 46 |
(a) Manjbrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
84,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
6,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
10,00 |
|||
|
113 |
1006 30 96 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
77,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
12,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
11,00 |
|||
|
1006 20 98 |
Oluščen (rjavi) riž, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
114 |
1006 30 48 |
(a) Manjbrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
78,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
10,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
12,00 |
|||
|
115 |
1006 30 98 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
73,00 |
||
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
12,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
15,00 |
|||
|
1006 30 21 |
Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, okroglozrnat |
116 |
1006 30 61 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, okroglozrnat |
96,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
2,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
1006 30 23 |
Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
117 |
1006 30 63 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
96,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
2,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
1006 30 25 |
Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
118 |
1006 30 65 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
96,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
2,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
1006 30 27 |
Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
119 |
1006 30 67 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
96,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
2,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
2,00 |
|||
|
1006 30 42 |
Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glazirna ali ne, okroglozrnat |
120 |
1006 30 92 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, okroglozrnat |
94,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
2,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
4,00 |
|||
|
1006 30 44 |
Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, srednjezrnat |
121 |
1006 30 94 |
(a) Dobro brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, predkuhan, srednjezrnat |
94,00 |
|
1102 30 00 ali ex230220 10 ali ex230220 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
2,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
4,00 |
|||
|
1006 30 46 |
Manj brušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
122 |
1006 30 96 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3 |
94,00 |
|
1102 30 00 ali 2302 20 10 ali 2302 20 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
2,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
4,00 |
|||
|
1006 30 48 |
Manj brušen riž, dolgozrnat, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
123 |
1006 30 98 |
(a) Dobrobrušen riž, poliran ali nepoliran, glaziran ali ne, dolgozrnat, z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več |
93,00 |
|
1102 30 00 ali 2302 20 10 ali 2302 20 90 |
(b) Riževa moka ali otrobi |
2,00 |
|||
|
1006 40 00 |
(c) Lomljen riž |
5,00 |
|||
|
1006 30 61 do 1006 30 98 |
Dobro brušen riž |
124 |
ex100630 61 do ex100630 98 |
Dobro brušen riž, poliran, glaziran ali predhodno pakiran (14) |
100,00 |
|
1006 30 92 1006 30 94 1006 30 96 1006 30 98 |
Dobro brušen riž, drugi |
125 |
ex190410 30 |
Ekspandiran riž |
60,61 |
|
1006 30 61 1006 30 63 1006 30 65 1006 30 67 |
Dobro brušen riž, predkuhan |
126 |
ex190490 10 |
Predhodno kuhan riž (15) |
80,00 |
|
1006 30 92 1006 30 94 1006 30 96 1006 30 98 |
Dobro brušen riž, drugi |
127 |
ex190490 10 |
Predhodno kuhan riž (15) |
70,00 60,00 60,00 50,00 |
|
1006 40 00 |
Lomljen riž |
128 |
1102 30 00 |
Riževa moka |
|
|
129 |
1103 14 00 |
Riževa kaša in zdrob |
|||
|
130 |
1104 19 91 |
Riževi kosmiči |
|||
|
1509 10 10 |
Deviško lampante oljčno olje |
131 |
ex150990 00 |
(a) Oljčno olje, rafinirano, ali oljčno olje |
98,00 |
|
ex382319 90 |
(b) Kisla olja iz rafinacije (16) |
||||
|
ex151000 10 |
Nerafinirano olje iz oljčnih tropin |
132 |
ex151000 90 |
(a) Olje iz oljčnih tropin, rafinirano, ali olje iz oljčnih tropin |
95,00 |
|
ex152200 39 |
(b) Stearin |
3,00 |
|||
|
ex382319 90 |
(c) Kisla olja iz rafinacije () |
||||
|
ex180100 00 |
Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov |
133 |
ex180100 00 |
(a) Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, brez lupin in pražen |
76,3 |
|
1802 00 00 |
(b) Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |
16,7 |
|||
|
1801 00 00 |
Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen |
134 |
1803 |
(a) Kakavova masa |
76,3 |
|
1802 00 00 |
(b) Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |
16,7 |
|||
|
135 |
ex180320 00 |
(a) Kakavova masa, ki ne vsebuje več kot 14 mas. % maščob |
40,3 |
||
|
ex180400 00 |
(b) Kakavovo maslo |
36,0 |
|||
|
1802 00 00 |
(c) Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |
16,7 |
|||
|
136 |
ex180320 00 |
(a) Kakavova masa, ki vsebuje več kot 14 mas. % in manj kot 18 mas. % maščob |
42,7 |
||
|
ex180400 00 |
(b) Kakavovo maslo |
33,6 |
|||
|
1802 00 00 |
(c) Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |
16,7 |
|||
|
137 |
ex180320 00 |
(a) Kakavova masa, ki vsebuje več kot 18 mas. % maščob |
44,8 |
||
|
ex180400 00 |
(b) Kakavovo maslo |
31,5 |
|||
|
1802 00 00 |
(c) Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |
16,7 |
|||
|
138 |
ex180400 00 |
(a) Kakavovo maslo |
36,0 |
||
|
ex180500 00 |
(b) Kakav v prahu, ki ne vsebuje več kot 14 mas. % maščob (18) |
40,3 |
|||
|
1802 00 00 |
(c) Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |
16,7 |
|||
|
139 |
ex180400 00 |
(a) Kakavovo maslo |
33,6 |
||
|
ex180500 00 |
(b) Kakav v prahu, ki vsebuje več kot 14 mas. % in ne več kot 18 mas. % maščob (18) |
42,7 |
|||
|
1802 00 00 |
(c) Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |
16,7 |
|||
|
140 |
ex180400 00 |
(a) Kakavovo maslo |
31,5 |
||
|
ex180500 00 |
(b) Kakav v prahu, ki vsebuje več kot 18 mas. % maščob (18) |
44,8 |
|||
|
1802 00 00 |
(c) Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |
16,7 |
|||
|
1803 10 00 |
Kakavova masa, nerazmaščena |
141 |
ex180400 00 |
(a) Kakavovo maslo |
46,7 |
|
ex180320 00 |
(b) Kakavova masa, ki ne vsebuje več kot 14 mas. % maščob |
52,2 |
|||
|
142 |
ex180400 00 |
(a) Kakavovo maslo |
43,6 |
||
|
ex180320 00 |
(b) Kakavova masa, ki vsebuje več kot 14 mas. % in manj kot 18 mas. % maščob |
55,3 |
|||
|
143 |
ex180400 00 |
(a) Kakavovo maslo |
40,8 |
||
|
ex180320 00 |
(b) Kakavova masa, ki vsebuje več kot 18 mas. % maščob |
58,1 |
|||
|
144 |
ex180400 00 |
(a) Kakavovo maslo |
46,7 |
||
|
ex180500 00 |
(b) Kakav v prahu, ki ne vsebuje več kot 14 mas. % maščob (18) |
52,2 |
|||
|
145 |
ex180400 00 |
(a) Kakavovo maslo |
43,6 |
||
|
ex180500 00 |
(b) Kakav v prahu, ki vsebuje več kot 14 mas. % in ne več kot 18 mas. % maščob (18) |
55,3 |
|||
|
146 |
ex180400 00 |
(a) Kakavovo maslo |
40,8 |
||
|
ex180500 00 |
(b) Kakav v prahu, ki vsebuje več kot 18 mas. % maščob (18) |
58,1 |
|||
|
1803 20 00 |
Kakavova masa, razmaščena |
147 |
1805 00 00 |
Kakav v prah (18) |
99,0 |
|
1701 99 10 |
Beli sladkor |
148 |
2905 44 19 ali 2905 44 91 |
(a) D-glucitol (sorbitol) glede na 100 kg suhe snovi |
73,53 |
|
2905 44 99 3824 60 19 3824 60 91 3824 60 99 2905 43 00 |
(b) D-manitol (manitol) |
24,51 |
|||
|
1703 |
Melase |
149 |
2102 10 31 |
Posušen pekovski kvas (19) |
23,53 |
|
150 |
2102 10 39 |
Drug pekovski kvas (20) |
80,00 |
||
(1) Normativ porabe se izračuna na osnovi ustreznega pretvornega količnika, predstavljenega v Prilogi E Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 (UL L 177, 15.7.2000, str. 1).
(2) Tarifne podštevilke v tem stolpcu se ujemajo s podštevilkami v kombinirani nomenklaturi. Kadar je bila potrebna nadaljnja delitev, je to označeno z oklepaji ( ). Te delitve se ujemajo s objavljenimi v uredbah, ki določajo izvozna nadomestila.
(3) Izgube se izračunajo tako, da se vsota količin iz tega stolpca odšteje od 100.
(4) Oluščena zrna so zrna, ki ustrezajo opredelitvi iz Priloge k Uredbi komisije (EGS) št. 821/68 (UL L 149, 29.6.1968, str. 46).
(5) Žitni zdrob z vsebnostjo manj kot 0,95 mas. % pepela v suhi snovi in z deležem manj kot 10 mas. % izdelka, ki gre skozi sito z odprtino 0,25 mm.
(6) Normative porabe, ki se uporablja, temelji na številu jajc, uporabljenih za kilogram proizvedenih testenih po naslednjem obrazcu:
— Zaporedno število 25:
—
— Zaporedno število 26:
—
— Zaporedno število 27:
—
— Zaporedno število 28:
—
X predstavlja število jajc v lupini (ali petdesetino njihove teže, izraženo v gramih njihovega ekvivalenta/ drugega enakega izdelka iz jajc), uporabljenih na vsak kilogram proizvedenih testenin, rezultat pa se podaja z dvema decimalnima mestoma.
(7) Brušena zrna so zrna, ki ustrezajo opredelitvi v Prilogi k Uredbi (EGS) št. 821/68.
(8) To zadeva koruzni drobljenec in zdrob:
— katerega delež, ki ne presega 30 mas. %, gre skozi sito z odprtino 315 mikrometrov, ali
— katerega delež, ki ne presega 5 mas. %, gre skozi sito z odprtino 150 mikrometrov.
(9) Za glukozo v obliki belega kristalnega praška, z drugo koncentracijo kot 92 %, se vpiše količina 43,81 kilogramov D-glucitol anhidrata na 100 kg koruze.
(10) Za glukozo, ki ni v obliki belega kristalnega praška, z drugo koncentracijo kot 82 %, se vpiše količina 50,93 kilogramov D-glucitol anhidrata na 100 kg koruze.
(11) Za D-glucitol z drugo koncentracijo kot 70 % se vpiše količina 41,4 kilogramov D-glucitol anhidrata na 100 kg koruze.
(12) Za D-glucitol z drugo koncentracijo kot 70 % se vpiše količina 47,3 kilogramov D-glucitol anhidrata na 100 kg koruze.
(13) Za uporabo možnosti od (a) do (f) je treba upoštevati prave rezultate postopkov.
(14) Zaradi izvedbe postopka ustreza količina dobljenega lomljenega riža količini lomljenega riža, kot je bila določana ob uvozu za predelavo riža po tarifnih oznakah KN 1006 30 61 do 1006 30 98. Če gre za poliranje, se ta količina poveča za 2 % uvoženega riža brez lomljenega riža, ki je bil določen ob uvozu.
(15) Predhodno kuhan riž predstavlja blanširan riž v zrnu, ki se ga predhodno kuha in delno osuši, da se olajša končno kuhanje.
(16) Dvakratni delež, izražen kot oleinska kislina deviškega lampante oljčnega olja, se odšteje od količine izdelka iz stolpca 5 za rafinirano oljčno olje/oljčno olje in predstavlja količino kislega olja iz rafinacije.
(17) Dvakratni delež, izražen kot oleinska kislina nerafiniranega olja oljčnih tropin, se odšteje od količine izdelka iz stolpca 5 za rafinirano olje iz oljčnih tropi /olje iz oljčnih tropin in predstavlja količino kislega olja iz rafinacije.
(18) V primeru topnega kakava, dodajte 1,5 % baze količini iz stolpca 5.
(19) Normativ, določen za pekovski kvas z vsebnostjo 95 % v suhi snovi, dobljen iz pesne melase z 48 % skupnega sladkorja ali trsne melase z 52 % skupnega sladkorja. Za pekovski kvas z drugačno vsebnostjo v suhi snovi se upošteva 22,4 kilogramov anhidrata kvasa na 100 kilogramov pesne melase z 48 % skupnega sladkorja ali trsne melase z 52 % skupnega sladkorja.
(20) Normativ, določen za pekovski kvas z vsebnostjo 28 % v suhi snovi, dobljen iz pesne melase z 48 % skupnega sladkorja ali trsne melase z 52 % skupnega sladkorja. Za pekovski kvas z drugačno vsebnostjo v suhi snovi se upošteva 22,4 kilogramov anhidrata kvasa na 100 kilogramov pesne melase z 48 % skupnega sladkorja ali trsne melase z 52 % skupnega sladkorja.
PRILOGA 70
GOSPODARSKI POGOJI IN UPRAVNO SODELOVANJE
(Člena 502 in 522)
A. SPLOŠNE DOLOČBE
Ta priloga na eni strani obravnava podrobna merila za gospodarske pogoje, ki se uporabljajo za postopek aktivnega oplemenitenja, na drugi strani pa podatke, ki se izmenjujejo v okviru upravnega sodelovanja.
Primeri, način in rok, v katerem je treba podatke preskrbeti v skladu s členom 522, so navedeni za vsak zadevni postopek. Podatke je prav tako treba sporočiti, kadar se spremenijo podatki, ki zadevajo izdano dovoljenje.
B. PODROBNA MERILA ZA GOSPODARSKE POGOJE, KI SE UPORABLJAJO ZA POSTOPEK AKTIVNEGA OPLEMENITENJA
Oznake in podrobna merila
01 : Kadar gre za uvozno blago, ki ni navedeno v prilogi 73, in se ne uporablja oznaka 30.
10 :
Nerazpoložljivost blaga, proizvedenega v Skupnosti, ki ima isto osemmestno tarifno oznako KN, je iste tržne kakovosti in ima iste tehnične lastnosti (primerljivo blago) kot uvozno blago, navedeno v zahtevku.
Nerazpoložljivost zajema stanje, ko proizvodnja primerljivega blaga v Skupnosti sploh ne obstaja, ko tega blaga ni na razpolago v zadostnih količinah, da bi izvajali predvidene postopke oplemenitenja, ali dejstvo, da primerljivega blaga Skupnosti ni mogoče pravočasno preskrbeti vložniku, da bi izvedel načrtovani trgovinski posel, čeprav je pravočasno vložil zahtevek.
11 :
Čeprav je primerljivo blago razpoložljivo, ga ni mogoče uporabiti, ker bi zaradi njegove cene načrtovani trgovinski posel postal gospodarsko neupravičen.
Pri ugotavljanju, ali bi zaradi cene primerljivega blaga, proizvedenega v Skupnosti, načrtovani trgovinski posel postal gospodarsko neupravičen, je treba med drugim upoštevati vpliv, ki bi ga uporaba v Skupnosti proizvedenega blaga imela na lastno ceno pridobljenih izdelkov in preko tega na trženje izdelka na trgu tretjih držav, ob upoštevanju:
— cene neocarinjenega blaga, namenjenega oplemenitenju, in cene primerljivega blaga, proizvedenega v Skupnosti, zmanjšane za domače davke, ki so se ali se bodo morale povrniti ob izvozu, ob upoštevanju prodajnih pogojev in vseh povračil ali drugih zneskov, ki se uporabljajo v okviru skupne kmetijske politike,
— cene, ki se lahko doseže za pridobljene izdelke na trgu tretje države, kakor izhaja iz trgovske korespondence ali drugih podatkov.
12 : Primerljivo blago, ki ne ustreza izrecno navedenim zahtevam kupca pridobljenih izdelkov v tretji državi ali pa morajo biti pridobljeni izdelki pridobljeni iz uvoznega blaga, da se zagotovi spoštovanje določbo varstvu pravic industrijske ali trgovske lastnine (pogodbene obveznosti).
30 :
Gre za naslednje:
1. operacije pri uvozu nekomercialnega blaga;
2. operacije, ki se izvajajo po pogodbi o poslu oplemenitenja;
3. običajne oblike ravnanj iz člena 531;
4. popravilo;
5. oplemenitenje pridobljenih izdelkov, pridobljenih po prejšnjem dovoljenju za aktivno oplemenitenje, za odobritev katerega je bilo treba pregledati gospodarske pogoje,
6. predelavo trde pšenice (durum), iz tarifne oznake KN 1001 10 00, za izdelavo testenin, iz tarifne oznake KN 1902 11 00 in 1902 19;
7. postopke, v katerih vrednost ( 262 ) uvoznega blaga po osemmestni tarifni oznaki KN ne presega na posameznega vložnika ali koledarsko leto 150 000 EUR za blago iz seznama v Prilogi 73 ali 500 000 EUR za drugo blago (najnižja vrednost); ►M22 ali ◄
8. gradnjo, spremembo ali preureditev civilnih zračnih plovil ali satelitov ali njihovih delov.
▼M22 —————
31 : Kadar gre v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 za uvozno blago iz dela A priloge 73 in vložnik predloži dokument, ki ga je izdal pooblaščeni organ in ki dovoljuje vnos tega blaga v postopek v okviru količine, določene s preskrbovalno bilanco.
99 : Vložnik je mnenja, da so gospodarski pogoji izpolnjeni iz drugih razlogov, kakor tistih, ki ustrezajo prejšnjim oznakam. Razlogi so navedeni v njegovem zahtevku.
Opomba:
Oznake 10, 11, 12, 31 in 99 se lahko uporabijo samo, ko gre za blago, navedeno v prilogi 73.
C. PODATKI, KI SE PREDLOŽIJO KOMISIJI ZA VSAKEGA OD ZADEVNIH POSTOPKOV
Podatki, ki jih je treba sporočiti Komisiji, so skladni z okenci obrazca, katerega vzorec je ponazorjen v Dodatku.
C.1 Aktivno oplemenitenje
Podatke o gospodarskih pogojih je treba predložiti tako, da se uporabi ena ali več oznak iz dela B.
Razlog za zavrnitev zahtevka ali za razveljavitev ali preklic dovoljenja zaradi neupoštevanja gospodarskih pogojev je naveden z oznakami. Uporabljajo se iste oznake, kot se uporabljajo za opredelitev gospodarskih pogojev, le da imajo negativni predznak (na primer: - 10).
Primeri, ko so podatki obvezni
Kadar so gospodarski pogoji označeni s oznakami 01, 10, 11, 31 ali 99.
Za mleko in mlečne proizvode iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 je informiranje obvezno tudi, kadar se oznaka 30 uporablja v zvezi s stanji iz pododdelkov 2, 5 in 7 tega zakonika.
Pošiljanje podatkov
Podatke, s katerimi se izpolni stolpce 2 do 10 obrazca, ponatisnjenega v Dodatku, je treba poslati Komisiji v elektronski obliki. Ti podatki se lahko pošljejo na obrazcu, ponatisnjenem v Dodatku le, kadar tehnične težave začasno onemogočajo elektronsko pošiljanje.
Rok pošiljanja
Podatke je treba poslati, čim prej je mogoče. Če se uporabi obrazec, ponatisnjen v Dodatku, se podatke pošlje v na njem označenem roku.
C.2 Predelava pod carinskim nadzorom
Podatke je treba sporočiti, kadar gre za vrste blaga in postopke, ki niso navedeni v delu A Priloge 76.
Podatki se pošljejo na obrazcu, ponatisnjenem v Dodatku v na njem označenem roku.
C.3. Pasivno oplemenitenje
Stolpca 8 in 9, Izdana dovoljenja' je treba izpolniti le, kadar se dovoljenje izda v skladu s členom 147(2) zakonika.
V stolpcu (10), Razlog je treba navesti tudi, če zavrnitev zahtevka, razveljavitev ali preklic dovoljenja zadevajo zahtevek, ki je predložen, ali dovoljenje, ki je izdano v skladu s členom 147(2) zakonika.
Podatki se sporočijo na obrazcu, ponatisnjenem v Dodatku in v na njem označenem roku.
Dodatek k Prilogi 70
PRILOGA 71
INFORMATIVNI LISTI
(Člen 523)
Dodatek
1. SPLOŠNE OPOMBE
|
1.1 |
Informativni listi morajo ustrezati vzorcu iz te priloge in biti natisnjeni na na brezlesnem pisalnem papirju s težo med 40 in 65 g/m2 |
|
1.2 |
Obrazec meri 210 mm × 297 mm. |
|
1.3 |
Carinski organi so odgovorni za to, da imajo obrazec natisnjen. Vsak obrazec ima natisnjene začetne črke ustrezne države članice v skladu s standardom ISO Alpha 2, sledi pa jim njegova zaporedna številka. |
|
1.4 |
Obrazec se natisne in polja izpolnijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti. Carinski urad, ki mora dobiti ali uporabi podatke, lahko zahteva, da se podatki iz njemu predloženega obrazca prevedejo v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov carinske uprave. |
2. UPORABA INFORMATIVNIH LISTOV
2.1 Skupne določbe
(a) Kadar carinski urad, ki izdaja informativni list, meni, da so poleg obstoječih podatkov na informativnem listu potrebni še dodatni podatki, to doda. Kadar na listu ni dovolj prostora, se priloži dodatnega. To se navede na izvirniku.
(b) Carinski urad, ki je potrdil informativni list, se lahko zaprosi, da naknadno preveri verodostojnost lista in točnost vsebovanih podatkov.
(c) Če gre za zaporedne pošiljke, se lahko izpolni potrebno število informativnih listov za količino blaga ali izdelkov, danih v postopek. Prvotni informativni list se lahko nadomesti z novimi informativnimi listi ali pa, kadar se uporabi samo en informativni list, lahko carinski urad, ki je list potrdil, količine blaga ali izdelkov označi na izvirniku. Kadar na listu ni dovolj prostora, se priloži dodatni list, kar mora biti navedeno na izvirniku.
(d) Carinski organi lahko dovolijo uporabo rekapitulativnih informativnih listov za trgovske tokove tristranskega prometa z velikim številom operacij, ki zajemajo celotno količino uvoza/izvoza v danem obdobju.
(e) V izjemnih okoliščinah se informativni list lahko izda naknadno, vendar ne po preteku roka, do katerega je treba hraniti dokumente.
(f) V primeru tatvine, izgube ali uničenja informativnega lista, lahko izvajalec carinski urad, ki ga je potrdil, zaprosi za izdajo dvojnika.
Izvirnik in izvode tako izdanega informativnega lista imajo eno od naslednjih oznak:
— DUPLICADO,
— DUPLIKAT,
— DUPLIKAT,
— ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ,
— DUPLICATE,
— DUPLICATA,
— DUPLICATO,
— DUPLICAAT,
— SEGUNDA VIA,
— KAKSOISKAPPALE,
— DUPLIKAT,
— DUPLIKÁT,
— DUPLIKAAT,
— DUBLIKĀTS,
— DUBLIKATAS,
— MÁSODLAT,
— DUPLIKAT,
— DUPLIKAT,
— DVOJNIK,
— DUPLIKÁT,
— ДУБЛИКАТ,
— DUPLICAT,
— DUPLIKAT.
2.2 Posebne določbe
2.2.1 Informativni list INF 8 (carinsko skladiščenje)
(a) Informativni list INF 8 (v nadaljevanju: INF 8) se lahko uporabi, ko se blago prijavi za novo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, da bi določili elemente za odmero carinskega dolga, veljavnega, pred izvedbo običajnih oblik ravnanj.
(b) INF 8 se izpiše v izvirniku in kopiji.
(c) Nadzorni urad preskrbi podatke za okenca 11, 12 in 13, potrdi okence 15 in vrne izvirnik INF 8 deklarantu.
2.2.2 Informativni list INF 1 (aktivno oplemenitenje)
(a) Informativni list INF 1 (v nadaljnjem besedilu INF 1) se lahko uporablja za posredovanje podatkov o:
— zneskih dajatev in kompenzacijskih obresti,
— uporabi ukrepov trgovinske politike,
— znesku zavarovanja.
(b) INF 1 se izpiše v izvirniku in dveh kopijah.
Izvirnik in ena kopija INF 1 se pošlje nadzornemu uradu, eno kopijo pa obdrži carinski urad, ki je potrdil INF 1.
Nadzorni urad vpiše zahtevane podatke v okenca 8, 9 in 11 INF 1, ga potrdi, obdrži kopijo in vrne izvirnik.
(c) Kadar se zahteva sprostitev pridobljenih izdelkov ali blaga v nespremenjenem stanju v prosti promet pri carinskem uradu, ki ni urad vnosa, ta carinski urad, ki potrdi INF 1, zahteva, da nadzorni urad navede:
— v okencu 9(a) znesek uvoznih dajatev, dolgovanih v skladu s členom 121(1) ali 128(4) zakonika,
— v okencu 9(b) znesek kompenzacijskih obresti v skladu s členom 519,
— količina, tarifna oznaka KN in poreklo uvoznega blaga, uporabljenega v proizvodnji pridobljenih izdelkov, sproščenih v prosti promet.
(d) Kadar so pridobljeni izdelki, pridobljeni z aktivnim oplemenitenjem (sistem povračila), prijavljeni za drugo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo, ki omogoča povrnitev ali odpustitev uvoznih dajatev, in je zanje treba ponovno zahtevati dovoljenje za postopek aktivnega oplemenitenja, lahko carinski organi, ki izdajajo dovoljenje, uporabijo INF 1, da določijo znesek uvoznih dajatev, ki jih je treba obračunati, ali znesek carinskega dolga, ki utegne nastati.
(e) Kadar se deklaracija za sprostitev v prosti promet nanaša na pridobljene izdelke, pridobljene iz uvoznega blaga ali blaga v nespremenjenem stanju ob upoštevanju posebnih ukrepov trgovinske politike v trenutku vnosa v postopek (sistem odloga) in se taki ukrepi uporabljajo še naprej, potem carinski urad, ki sprejme deklaracijo in potrdi INF 1 prosi nadzorni urad, da navede podatke, ki so potrebni za uporabo ukrepov trgovinske politike.
(f) Kadar se sprostitev v prosti promet zahteva v primeru INF 1, ki je izpolnjen zaradi določitve zneska zavarovanja, se lahko uporabi isti INF 1, če vsebuje:
— v okencu 9(a) znesek uvoznih dajatev za uvozno blago po členu 121(1) ali 128(4) zakonika, in
— v okencu 11 dan, ko je bilo zadevno uvozno blago prvič vneseno v postopek ali dan, ko so bile uvozne dajatve povrnjene ali odpuščene v skladu s členom 128(1) zakonika.
2.2.3 Informativni list INF 9 (aktivno oplemenitenje)
(a) Informativni list INF 9 (v nadaljevanju: INF 9) se lahko uporablja, kadar se pridobljenim izdelkom določi druga dopustna carinsko dovoljena raba ali uporaba v tristranskem prometu (IM/EX).
(b) INF 9 se izpiše v izvirniku in treh kopijah za količine uvoznega blaga, danega v postopek.
(c) Urad vnosa potrdi okence 11 v INF 9 in navede, kateri načini za zagotovitev istovetnosti ali ukrepi za nadzor uporabe enakega blaga se uporabljajo (kot na primer uporaba vzorcev, slik ali tehničnih opisov ali izvedba analiz).
Urad vnosa pošlje kopijo 3 nadzornemu uradu in vrne izvirnik ter ostale kopije deklarantu.
(d) Deklaraciji za zaključek postopka, so priloženi izvirnik INF 9 ter kopiji 1 in 2.
Urad zaključka navede količino pridobljenih izdelkov in dan sprejema. Kopijo 2 pošlje nadzornemu uradu, vrne izvirnik deklarantu in zadrži kopijo 1.
2.2.4 Informativni list INF 5 (aktivno oplemenitenje)
(a) Informativni list INF 5 (v nadaljevanju: INF 5) se lahko uporablja, kadar se pridobljeni izdelki, pridobljeni iz enakega blaga, izvozijo v tristranskem prometu s predhodnim izvozom (I/U).
(b) INF 5 se izpiše v izvirniku in treh kopijah za količine uvoznega blaga, ki ustrezajo količini izvoženih pridobljenih izdelkov.
(c) Carinski urad, ki sprejme izvozno deklaracijo, v INF 5 potrdi okence 9 in vrne izvirnik ter tri kopije deklarantu.
(d) Carinski urad izstopa izpolni okence 10, pošlje kopijo 3 nadzornemu uradu in vrne izvirnik in ostale kopije deklarantu.
(e) Kadar se trda pšenica (durum), iz tarifne oznake KN 1001 10 00 predela v testenine, iz tarifne oznake KN 1902 11 00 in 1902 19, se ime uvoznika, ki ima dovoljenje za vnos uvoznega blaga v postopek in ki ga je treba vnesti v okence 2 v INF 5, lahko vpiše potem, ko je INF 5 že predložen carinskemu organu, pri katerem je vložena izvozna deklaracija. Podatek se vpiše na izvirnik in kopiji 1 ter 2 INF 5, preden se vloži deklaracijo za vnos uvoznega blaga v postopek.
(f) Deklaraciji za vnos v postopek mora biti priložen izvirnik INF 5 in kopiji 1 ter 2.
Carinski urad, kjer je vložena deklaracija za vnos v postopek, na izvirniku INF 5 in kopijah 1 ter 2 navedejo količino uvoznega blaga, vnesenega v postopek in dan sprejema deklaracije. Kopijo 2 pošlje nadzornemu uradu, vrne izvirnik deklarantu in zadrži kopijo
2.2.5 Informativni list INF 7 (aktivno oplemenitenje)
(a) Informativni list INF 7 (v nadaljevanju INF 7) se lahko uporablja, kadar se pridobljenim izdelkom ali blagu v nespremenjenem stanju v okviru sistema povračila določi ena od carinsko dovoljenih rab ali uporab, ki v skladu s členom 128(1) zakonika omogočajo povrnitev ali odpustitev, ne da bi bil vložen zahtevek za povrnitev.
Kadar se imetniku v skladu s členom 90 zakonika odobri prenos pravice do zahtevka za povrnitev na drugo osebo, se ta podatek vnese v INF 7.
(b) INF 7 se izdela v izvirniku in dveh kopijah.
(c) Carinski organ, ki sprejme deklaracijo o zaključku, potrdi INF 7, vrne izvirnik in eno kopijo deklarantu ter zadrži drugo kopijo.
(d) Kadar se vloži zahtevek za povrnitev, se mu priloži ustrezno potrjen izvirnik INF 7.
2.2.6 Informativni list INF 6 (začasni uvoz)
(a) Informativni list INF 6 (v nadaljevanju: INF 6) se lahko uporablja za sporočanje elementov za odmero carinskega dolga ali zneskov že obračunanih dajatev, kadar se uvozno blago prevaža znotraj carinskega ozemlja Skupnosti.
(b) V INF 6 so vsi podatki, ki jih potrebujejo carinski organi:
— dan, ko je bilo uvozno blago Skupnosti dano v postopek začasnega uvoza.
— elementi za odmero carinskega dolga, ugotovljenega na ta dan,
— znesek katerih koli uvoznih dajatev, že obračunanih z delno oprostitvijo dajatev, in čas, ki se ga upošteva v ta namen.
(c) INF 6 se izdela v izvirniku in dveh kopijah.
(d) INF 6 se potrdi, ko je blago dano v postopek zunanjega tranzita, na začetku postopka prenosa ali prej.
(e) Eno kopijo zadrži carinski urad, ki ga je potrdil. Izvirnik in druga kopija se vrneta udeležencu, ki to kopijo izroči uradu zaključka. Po potrditvi udeleženec vrne kopijo carinskemu uradu, ki jo je prvotno potrdil.
2.2.7 Informativni list INF 2 (pasivno oplemenitenje)
(a) Informativni list INF 2 (v nadaljevanju: INF 2) se lahko uporablja, kadar se pridobljeni izdelki ali nadomestni izdelki uvozijo v okviru tristranskega prometa.
(b) INF 2 se izpiše v izvirniku in eni kopiji za količino blaga, danega v postopek.
(c) Zahtevek za izdajo INF 2 predstavlja pristanek imetnika za prenos pravice do celotne ali delne oprostitve uvoznih dajatev drugi osebi, ki uvaža pridobljene ali nadomestne izdelke v okviru tristranskega prometa.
(d) Urad vnosa potrdi izvirnik in kopijo INF 2. Kopijo obdrži in vrne izvirnik deklarantu.
V okencu 16 navede način za zagotovitev istovetnosti blaga na začasnem izvozu.
Kadar so odvzeti vzorci ali uporabljene slike ali tehnični opisi, mora ta urad take vzorce, slike ali tehnične opise overiti z namestitvijo svojih carinskih oznak na blago, če to omogoča vrsta blaga, ali na embalažo in to tako, da se jih ne da spremeniti.
Etiketa s žigom urada in referenčnimi podatki z izvozne deklaracije se pritrdi k vzorcem, slikam ali tehničnim opisom na način, ki preprečuje zamenjavo.
Vzorci, slike ali tehnični opisi, overovljeni in žigosani, se vrnejo izvozniku, ki jih predloži z nedotaknjenimi žigi, ko se pridobljeni ali nadomestni izdelki ponovno uvozijo.
Če je potrebna analiza in bodo rezultati znani šele potem, ko bo urad vnosa že potrdil INF 2, bo dokument z rezultati analize dan izvozniku v zapečateni kuverti, ki onemogoča spreminjanje.
(e) Urad izstopa na izvirniku potrdi, da je blago zapustilo carinsko ozemlje Skupnosti, in ga vrne osebi, ki ga je predložila.
(f) Uvoznik pridobljenih ali nadomestnih izdelkov uradu zaključka predloži izvirnik INF 2 in po potrebi sredstva za zagotovitev istovetnosti.
PRILOGA 72
SEZNAM OBIČAJNIH OBLIK RAVNANJA IZ ČLENA 531 IN ČLENA 809
Če ni drugače navedeno, nobena od naslednjih oblik ravnanja ne sme privesti do drugačne osemmestne tarifne oznake KN.
Običajne oblike ravnanja, naštete spodaj, se ne odobrijo, če bodo po mnenju carinskih organov operacije po vsej verjetnosti povečale nevarnost kršitev:
1. prezračevanje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje prahu, preprosti čistilne operacije, popravilo embalaže, osnovna popravila škode, ki nastane med prevozom ali skladiščenjem, če gre za preproste operacije, nanos ali odstranitev zaščitne prevleke za prevoz;
2. obnovitev blaga po prevozu;
3. popis zalog, jemanje vzorcev, razvrščanje, odbiranje, mehansko filtriranje in tehtanje blaga;
4. odstranitev poškodovanih ali kontaminiranih sestavin;
5. konzerviranje s pasterizacijo, sterilizacijo, obsevanjem ali dodatkom konzervansov;
6. odpravljanje zajedalcev;
7. odstranjevanje in preprečevanje rje;
8. obdelovanje:
— s preprostim zvišanjem temperature brez nadaljnje obdelave ali postopka destilacije, ali
— s preprostim znižanjem temperature;
čeprav to privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN;
9. elektrostatična obdelava, razgubanje ali likanje tkanin;
10. obdelava, ki jo predstavlja:
— razpecljevanje in/ali razkoščičenje sadja, rezanje ali drobljenje sušenega sadja ali zelenjave, rehidracija sadja, ali
— dehidracija sadja, čeprav to privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN;
11. razsoljevanje, čiščenje in strganje kož;
12. dodajanje blaga ali dodajanje ali nadomestitev pomožnih sestavin, dokler je to dodajanje ali nadomeščanje relativno omejeno ali namenjeno izpolnjevanju tehničnih standardov in ne spreminja vrste niti ne izboljša učinkovitosti izvirnega blaga, čeprav to zaradi dodanega ali nadomestnega blaga privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN;
13. redčenje ali zgoščevanje tekočin brez nadaljnje obdelave ali destilacije, čeprav to privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN;
14. medsebojno mešanje istovrstnega blaga različne kakovosti, da bi dobili enotno kakovost ali kakovost, ki jo zahteva stranka, ne da bi se spremenila vrsta blaga;
14a. medsebojno mešanje plinskega ali kurilnega olja, ki ne vsebuje biodizla, s plinskim ali kurilnim oljem, ki biodizel vsebuje, uvrščenima v poglavje 27 KN, da bi dobili enotno kakovost ali kakovost, ki jo zahteva stranka, ne da bi se spremenila vrsta blaga, čeprav to privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN;
14b. medsebojno mešanje plinskega ali kurilnega olja z biodizlom tako, da dobljena mešanica vsebuje manj kot 0,5 vol. % biodizla, in mešanje biodizla s plinskim ali kurilnim oljem, tako da dobljena mešanica vsebuje manj kot 0,5 vol. % plinskega ali kurilnega olja.
15. razdelitev ali razrez blaga v določeno velikost, če gre le za preproste postopke;
16. pakiranje, razpakiranje, zamenjava pakiranja, pretočitev ali preprost prenos v zabojnike, čeprav to privede do drugačne osemmestne tarifne oznake KN, pritrjevanje, odstranjevanje ali spreminjanje oznak, žigov, nalepk, listkov s ceno ali drugih podobnih razpoznavnih znakov;
17. preverjanje, prilagajanje, reguliranje in priprava strojev, naprav ter vozil za delo, zlasti da bi nadzorovali izpolnjevanje tehničnih standardov, če gre le za preproste operacije;
18. poliranje cevovodne napeljave za pripravo blaga za določene trge;
19. Katerekoli običajne oblike ravnanja razen zgoraj omenjenih, katerih namen je izboljšati videz ali tržno kakovost uvoznega blaga ali ga pripraviti za distribucijo ali nadaljnjo prodajo pod pogojem, da te operacije ne spremenijo narave ali izboljšajo značilnosti prvotnega blaga. Če so pri običajnih oblikah ravnanja nastali stroški, se ti stroški ali povečanje vrednosti ne smejo upoštevati pri izračunu uvoznih dajatev, če deklarant predloži zadovoljivo dokazilo za te stroške. Vendar pa se pri izračunu uvoznih dajatev upoštevajo carinska vrednost, narava in poreklo neskupnostnega blaga, ki se uporabi v operacijah.
PRILOGA 73
UVOZNO BLAGO, ZA KATEREGA SE ŠTEJE, DA NISO IZPOLNJENI GOSPODARSKI POGOJI PO ČLENU 539, PRVI ODSTAVEK
Del A: Kmetijski proizvodi, zajeti v prilogi I k Pogodbi
1. Naslednji proizvodi, ki spadajo pod eno od naslednjih skupnih tržnih ureditev:
sektor žit: proizvodi iz člena 1(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 ( 263 ),
sektor riža: proizvodi iz člena 1(1) Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 ( 264 ),
sektor sladkorja: proizvodi iz člena 1(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2038/1999 ( 265 ),
sektor oljčnega olja: proizvodi iz člena 1(2)(c) Uredbe Sveta št. 136/66/EGS ( 266 ),
sektor mleka in mlečnih proizvodov: proizvodi iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999;
sektor vina: proizvodi iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 ( 267 ), iz tarifnih oznak KN:
0806 10 90
2009 60
2204 21 (razen kakovostnega vina)
2204 29 (razen kakovostnega vina)
2204 30
2. Naslednji proizvodi, ki spadajo pod tarifne oznake KN:
0204 10 do 0204 43
2207 10
2207 20
2208 90 91
2208 90 99
3. Proizvodi, ki ne spadajo pod točki 1 in 2, za katere so določena kmetijska izvozna nadomestila enaka ali višja od nič.
Del B: Blago, ki ga ne zajema priloga I k Pogodbi in izvira iz predelave kmetijskih proizvodov
Blago, ki izvira iz predelave kmetijskih proizvodov in je našteto v naslednjih prilogah k uredbam o skupni ureditvi trgov na področju kmetijstva ali zadeva proizvodna nadomestila:
— Priloga B k Uredbi Sveta (EGS) št. 1766/92 (sektor žit),
— Priloga B k Uredbi Sveta (ES) št. 3072/95 (sektor riža),
— Priloga I k Uredbi Sveta (ES) št. 2038/1999 (sektor sladkorja),
— Priloga II k Uredbi Sveta (ES) št. 1255/1999 (sektor mleka in mlečnih proizvodov),
— Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2771/75 ( 268 ) (sektor jajc),
— Priloga k Uredbi Sveta (EGS) št. 1010/86 ( 269 ) (proizvodna nadomestila za določene sladkorne izdelke, ki se uporabljajo v kemični industriji), in
— Priloga I k Uredbi Sveta (EGS) št. 1722/93 ( 270 ) (proizvodna nadomestila za sektorja žit in riža).
Del C: Ribiški proizvodi
Ribiški proizvodi, našteti v Prilogah I, II in V k Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000 ( 271 ) o skupni ureditvi trgov za ribiške in ribogojne proizvode, ter proizvode, naštete v Prilogi VI k tej uredbi, ob upoštevanju delnega avtonomnega odloga, ki velja za njih.
Vsi ribiški proizvodi ob upoštevanju avtonomne kvote.
PRILOGA 74
POSEBNE DOLOČBE GLEDE ENAKEGA BLAGA
(Člen 541)
1. Riž
Riž, razvrščen v tarifno oznako KN 1006 se ne šteje za enakega, razen če je razvrščen v isto osemmestno tarifno oznako KN kombinirane nomenklature. Vseeno se za riž z dolžino, ki ne presega 6,0 mm in razmerjem dolžina/širina, ki je enak ali večji kot 3 ter za riž z dolžino, ki je enaka ali manjša od 5,2 mm in razmerjem dolžina/širina, ki je enak ali večji kot 2, ekvivalenca ugotavlja samo z določitvijo razmerja dolžina/širina. Merjenje zrn se opravi v skladu s Prilogo A(2)(d) k Uredbi (ES) št. 3072/95 o skupni ureditvi trga za riž.
Uporaba enakega blaga bo prepovedana, kadar postopke aktivnega oplemenitenja predstavljajo „običajne oblike ravnanja“, naštete v Prilogi 72 k tej uredbi.
2. Pšenica
Kot enako blago se lahko šteje samo pšenico, pridelano v tretji državi in že sproščeno v prosti promet, in neskupnostno pšenico, ki ima isto osemmestno tarifno oznako KN, isto tržno kakovost in iste tehnične lastnosti.
Vseeno pa:
— se lahko sprejmejo odstopanja od prepovedi uporabe enakega blaga pri pšenici in sicer na osnovi sporočila Komisije državam članicam, po pregledu Odbora,
— uporaba enakega blaga je dovoljena med trdo (durum) pšenico Skupnosti in trdo pšenico iz tretje države pod pogojem, da je namenjena proizvodnji testenin, iz oznak KN 1902 11 00 in 1902 19.
3. Sladkor
Sistem enakovrednega blaga se lahko uporabi za neunijski surovi trsni sladkor (oznake KN 1701 13 90 in/ali 1701 14 90) in sladkorno peso (oznaka KN 1212 91 80) pod pogojem, da pridobljeni proizvodi spadajo v oznako KN 1701 99 10 (beli sladkor).
Enakovredna količina surovega trsnega sladkorja standardne kakovosti, kot je opredeljen v točki III dela B Priloge IV k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 ( 272 ) se izračuna z množenjem količine belega sladkorja s koeficientom 1,0869565.
Enakovredna količina surovega trsnega sladkorja, ki ni standardne kakovosti, se izračuna z množenjem količine belega sladkorja s koeficientom, ki se izračuna z delitvijo števila 100 z donosom surovega trsnega sladkorja. Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna v skladu s točko III(3) dela B Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.
4. Žive živali in meso
Enako blago se ne sme uporabljati za operacije aktivnega oplemenitenja za žive živali ali meso.
Pri mesu se lahko odstopa od prepovedi uporabe enakega blaga, za kar se upošteva sporočilo Komisije državam članicam po pregledu, ki ga opravi Odbor za carinski zakonik, če vložniku lahko dokaže, da je ekvivalenca gospodarsko potrebna in če carinski organi pošljejo osnutek postopkov, predvidenih za nadzor nad postopkom.
5. Koruza
Uporaba enakega blaga med koruzo Skupnosti in neskupnostno koruzo je mogoča le v naslednjih primerih in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
1. Pri koruzi za živalsko krmo je uporaba enakega blaga mogoča pod pogojem, da se oblikuje carinski kontrolni sistem, ki zagotavlja, da se neskupnostna koruza dejansko uporablja za predelavo v živinsko krmo.
2. Pri koruzi za izdelavo škroba in škrobnih proizvodov je uporaba enakega blaga mogoča med vsemi sortami razen za koruze, bogate z amilopektinom („voskasta koruza“) ki so enake samo med sabo.
3. Pri koruzi za izdelavo polentnih proizvodov je uporaba enakega blaga mogoča med vsemi sortami razen za trde sorte koruz (koruza sorte „Plata“ tip „Duro“ koruza sorte „Flint“), ki so enake samo med sabo.
6. Oljčno olje
A. Uporaba enakega blaga je dovoljena le v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:
1. deviško oljčno olje
(a) med ekstra deviškim oljčnim oljem Skupnosti, iz tarifne oznake KN 1509 10 90, ki ustreza poimenovanju v točki 1(a) Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS, in neskupnostnim ekstra deviškim oljčnim oljem z isto tarifno oznako KN, pod pogojem, da se s operacijam oplemenitenja dobi ekstra deviško oljčno olje, uvrščeno v isto tarifno oznako KN, ki izpolnjuje zahteve navedene točke 1(a);
(b) med deviškim oljčnim oljem Skupnosti, iz tarifne oznake KN 1509 10 90, ki ustreza poimenovanju v točki 1(b) Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS, in neskupnostnim deviškim oljčnim oljem z isto tarifno oznako KN, pod pogojem, da se z operacijam oplemenitenja dobi deviško oljčno olje, uvrščeno v isto tarifno oznako KN, ki izpolnjuje zahteve navedene točke 1(b);
(c) med navadnim oljčnim oljem Skupnosti, iz tarifne oznake KN 1509 10 90, ki ustreza poimenovanju v točki 1(c) Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS, in neskupnostnim navadnim oljčnim oljem z isto tarifno oznako KN, pod pogojem, da je pridobljeni izdelek:
— rafinirano oljčno olje, iz tarifne oznake KN 1509 90 00, ki ustreza poimenovanju v točki 2 zgoraj navedene priloge,
— oljčno olje, iz tarifne oznake KN 1509 90 00, ki ustreza poimenovanju v točki 3 navedene priloge in se dobi z mešanjem z deviškim oljčnim oljem Skupnosti, iz tarifne oznake KN 1509 10 90;
(d) med lampante deviškim oljčnim oljem Skupnosti, iz tarifne oznake KN 1509 10 10, ki ustreza poimenovanju v točki 1(d) Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS, in neskupnostnim lampante deviškim oljčnim oljem z isto tarifno oznako KN, pod pogojem, da je pridobljeni izdelek:
— rafinirano oljčno olje, iz tarifne oznake KN 1509 90 00, ki ustreza poimenovanju v točki 2 zgoraj navedene priloge, ali
— oljčno olje, uvrščeno v tarifno oznako KN 1509 90 00, ki ustreza poimenovanju v točki 3 navedene priloge in se dobi z mešanjem z deviškim oljčnim oljem Skupnosti, ki se uvršča v tarifno oznako KN 1509 10 90.
2. olje iz oljčnih tropin
med nerafiniranim oljem iz oljčnih tropin Skupnosti, iz tarifne oznake KN 1510 00 10, ki ustreza poimenovanju v točki 4 Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS, in neskupnostnim nerafiniranim oljem iz oljčnih tropin z isto tarifno oznako KN, pod pogojem, da se pridobljeni izdelek olja iz oljčnih tropin, iz tarifne oznake KN 1510 00 90, ki ustreza poimenovanju v točki 6 navedene priloge, dobi z mešanjem z deviškim oljčnim oljem, iz tarifne oznake KN 1509 10 90.
B. Mešanice iz točke A.1(c), druga alinea, in (d), druga alinea, ter točke A.2 z neskupnostnim deviškim oljčnim olje, ki se uporabljajo na isti način, so dovoljene le, kadar je postopek nadzora nad izvajanjem organiziran tako, da je mogoče ugotoviti delež neskupnostnega deviškega oljčnega olja v skupni količini izvoženega mešanega olja.
C. Pridobljene izdelke je treba neposredno embalirati po 220 litrov ali manj. Z odstopanjem od tega lahko v primeru dogovorjenih zabojnikov z največ 20 tonami carinski organi dovolijo izvoz olja iz prejšnjih točk pod pogojem, da obstaja sistematični nadzor kakovosti in količine izvoženega proizvoda.
D. Ekvivalenca se ugotavlja s trgovskimi evidencami, kjer se preveri količina olja, uporabljena za mešanje, za preverjanje zadevne kakovosti pa s primerjavo tehničnih značilnosti vzorcev neskupnostnega olja, vzetih ob vnosu v postopek, in tehničnih značilnosti vzorcev uporabljenega olja Skupnosti, vzetih ob predelavi zadevnega pridobljenega izdelka, ter tehničnimi značilnostmi vzorcev, vzetih v času dejanskega izvoza pridobljenih izdelkov na izstopni točki. Vzorci se vzamejo v skladu z mednarodnimi standardi EN ISO 5555 (vzorčenje) in EN ISO 661 (pošiljanje vzorcev v laboratorije in priprava vzorcev za preskuse). Analiza se izvede glede na postavke v Prilogi I k Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 ( 273 ).
7. Mleko in mlečni izdelki
Dostop do uporabe enakovrednosti se dovoli pod naslednjimi pogoji:
Teža suhe snovi mleka, mlečnih maščob ali mlečnih beljakovin v uvoženem blagu ne presega teže vsake teh komponent v ustreznem blagu.
Vendar se v primerih, ko se ekonomska vrednost uvoženega blaga določi le z eno ali dvema zgoraj navedenima komponentama, teža lahko izračuna na podlagi te komponente ali komponent. Dovoljenje določa podrobnosti, predvsem referenčno obdobje, za katero je treba izračunati skupno maso. Referenčno obdobje ne sme biti daljše od 4 mesecev.
Teža vsake ustrezne komponente ali komponent uvoženega blaga ter ustreznega blaga se vpiše na carinske deklaracije ter na vsak informativni list INF9 ali INF5, da se carinskim organom omogoči kontrola enakovrednosti na podlagi teh elementov.
Fizični pregledi se opravijo na najmanj 5 % deklaracij za vnos uvoženega blaga v uporabo režimov in izvozno deklaracijo (IM/EX) ter zajemajo uvoženo blago ter ustrezno enakovredno blago. Fizični pregledi se opravijo na najmanj 5 % deklaracij za predhodni izvoz in deklaracij za vnos v uporabo režimov (EX/IM). Ti pregledi zajemajo enakovredno blago, ki se pregleda pred začetkom postopkov predelave, in zadevno uvoženo blago ob vnosu v carinske postopke.
Fizični pregledi pomenijo preverjanje deklaracije in tej priloženih listin, pristojni laboratorij pa vzame reprezentativne vzorce za analizo sestavin.
Če država članica uporablja sistem analize tveganja, se lahko dovoli nižji odstotek fizičnih pregledov.
Za vsak fizični pregled uradna oseba, ki je pregled opravila, pripravi podrobno poročilo. Ta poročila zbira carinski organ, ki ga določi država članica.
PRILOGA 75
Seznam pridobljenih proizvodov, za katere veljajo ustrezne uvozne dajatve
(Člen 548(1))
|
Opis sekundarnih pridobljenih proizvodov |
Postopki oplemenitenja, po katerih je proizvod nastal |
|
(1) |
(2) |
|
Odpadki, ostanki, odrezki in preostanki |
Vsaka obdelava ali predelava |
PRILOGA 76
GOSPODARSKI POGOJI V OKVIRU POSTOPKA ZA PREDELAVO POD CARINSKO KONTROLO
(Člen 552)
DEL A
|
Stolpec 1 |
Stolpec 2 |
|
|
Zaporedna številka |
Blago |
Postopek |
|
1 |
Blago katere koli vrste |
Predelava v vzorce, ki so tako predstavljeni ali dani v garniture |
|
2 |
Blago katere koli vrste |
Zmanjševanje odpadkov in ostankov ali uničevanja |
|
3 |
Blago katere koli vrste |
Denaturiranje |
|
4 |
Blago katere koli vrste |
Ponovna pridobitev delov ali sestavin |
|
5 |
Blago katere koli vrste |
Ločevanje in/ali uničevanje poškodovanih delov |
|
6 |
Blago katere koli vrste |
Predelava zaradi odprave učinkov škode na blago |
|
7 |
Blago katere koli vrste |
Običajne oblike ravnanja, ki so dovoljene v carinskih skladiščih ali prostih conah |
|
8 |
Blago katere koli vrste |
Predelava v izdelke, ki se vgrajujejo ali uporabljajo v civilnih letalih, za katere potrdilo o primernosti za vgradnjo v zračna plovila izdaja podjetje, ki so ga za taka dejanja pooblastili evropski aviacijski organi ali letalski organi tretje države |
|
8a |
Blago katere koli vrste |
Predelava v izdelke, ki lahko uživajo ugodnosti iz avtonomnega ukrepa opustitve uvoznih dajatev za nekatera orožja in vojaško opremo |
|
9 |
Blago, zajeto v členu 551(1), druga alinea |
Katera koli oblika predelave |
|
10 |
Blago ne glede na vrsto, za katerega ne veljajo ukrepi kmetijske ali trgovinske politike ali začasne ali dokončne protidumpinške, ali začasne ali dokončne izravnalne dajatve |
Katera koli oblika predelave, kjer ugodnost pri uvoznih dajatvah, ki je rezultat uporabe postopka, ne presega vrednosti 50 000 evrov na vložnika in na koledarsko leto. |
|
11 |
Katera koli vrsta elektronskih sestavnih delov, sestavov (vključno s podsestavi) ali materialov (elektronskih ali drugačnih), ki so bistveni za elektronsko delovanje predelanega proizvoda |
Predelava v proizvode informacijske tehnologije: 1. ki jo zajema Sporazum o trgovini s proizvodi informacijske tehnologije, odobren/potrjen s Sklepom Sveta 97/359/ES (UL L 155, 12.6.1997, str. 1), kjer je oprostitev dajatve veljavna na dan dovoljenja; ali 2. ki je zajeta v tarifni oznaki KN, predpisani v členih 1, 2 in 3 Uredbe Sveta (ES) št. 2216/97 (UL L 305, 8.11.1997, str. 1), kjer je oprostitev dajatve veljavna na dan dovoljenja; |
|
12 |
Trdne frakcije palmovega olja, uvrščene v tarifno oznako KN 1511 90 19, ali tekoče frakcije palmovega olja, uvrščene v tarifno oznako KN 1511 90 91, ali kokosovo olje, uvrščeno v tarifno oznako KN 1513 11 10, ali tekoče frakcije kokosovega olja, uvrščene v tarifno oznako KN ex151319 30, ali olje iz palmovih jedr, uvrščeno v tarifno oznako KN 1513 21 11 ali tekoče frakcije olja iz palmovih jedr, uvrščene v tarifno oznako KN ex151329 30 ali olje Babassu, uvrščeno v tarifno oznako KN 1513 21 19 |
Predelava v: — mešanice maščobnih kislin, uvrščene v tarifne oznake KN 3823 1100, 3823 12 00, ex382319 10, ex382319 30 in ex382319 90 — maščobne kisline, uvrščene v tarifne oznake KN 2915 70 15, 2915 70 25, ex291590 10, ex291590 80, ex291615 00 in ex291619 80 — metilne estre maščobnih kislin, uvrščene v tarifno oznako KN 3824 90 95 — metil estre maščobnih kislin, uvrščeni v tarifne oznake KN ex291570 20, ex291570 80, ex291590 80, ex291615 00 in ex291619 80 — mešanico maščobnih alkoholov, uvrščeno v tarifno oznako KN 3823 70 00 — maščobne alkohole, uvrščene v tarifne oznake KN 2905 16 80, 2905 17 00 in 2905 19 00 — glicerol, uvrščen v tarifno oznako KN 1520 00 00 |
|
13 |
Ricinusovo olje, uvrščeno v tarifno oznako KN 1515 30 90 |
Predelava v: — hidrogenizirano ricinusovo olje („opalni vosek“) s tarifno oznako KN 1516 20 10 — 12-hidrostearinska kislina (čistoča manj kot 90 %) s tarifno oznako KN ex382319 10 — 12-hidrostearinska kislina (čistoča 90 % ali več) s tarifno oznako KN ex291819 99 — glicerol s tarifno oznako KN 2905 45 00 |
|
14 |
Tobak, uvrščen v Poglavje 24 kombinirane nomenklature |
Predelava v „homogeniziran“ ali „rekonstituiran“ tobak uvrščen v tarifno oznako KN 2403 91 00 in/ali tobačni prah, uvrščen v tarifno oznako KN 2403 99 90 |
|
15 |
Surov ali nepredelan tobak, uvrščen v tarifno oznako KN 2401 10 Surov ali nepredelan tobak, deloma razpecljan/razrezan, uvrščen v tarifno oznako KN 2401 20 |
Predelava v delno ali v celoti razpecljan/razrezan tobak, uvrščen v tarifno oznako KN 2401 20 in v odpadni tobak, uvrščen v tarifno oznako KN 2401 30 00 |
|
16 |
Proizvodi, uvrščeni v tarifne oznake KN: 2707 10, 2707 20, 2707 30, 2707 50, 2707 91 00, 2707 99 30, 2707 99 91, 2707 99 99 in 2710 00 |
Predelava v proizvode, uvrščene v tarifni oznaki KN: 2710 00 71 ali 2710 00 72 |
|
17 |
Surova olja, uvrščena v tarifne oznake KN 2707 99 11 |
Predelava v proizvode,, uvrščene v tarifni oznaki KN: 2707 10 90, 2707 20 90, 2707 30 90, 2707 50 90, 2707 99 30, 2707 99 99, 2902 20 90, 2902 30 90, 2902 41 00, 2902 42 00, 2902 43 00, 2902 44 90 |
|
18 |
Plinska olja z vsebnostjo žvepla, ki presega 0,2 mas. %, in so uvrščena v tarifno oznako KN 2710 00 68 Kerozin, uvrščen v tarifno oznako KN 2710 00 55 Beli špirit, uvrščen v tarifno oznako KN 2710 00 21 |
Mešanica blaga v stolpcu 1 ali mešanica enega in/ali drugega blaga v stolpcu 1 s plinskim oljem, ki ima vsebnost žvepla ne več kot 0,2 mas. %, uvrščenim v tarifno oznako KN 2710 00 66 ali 2710 00 67, da bi dobili plinsko olje z vsebnostjo žvepla ne več kot 0,2 mas. %, uvrščeno v tarifno oznako KN 2710 00 66 ali 2710 00 67 |
|
19 |
PVC material, uvrščen v tarifno oznako KN 3921 90 60 |
Predelava v filmska platna, uvrščena v tarifno oznako KN 9010 60 00 |
|
20 |
Čevlji za drsalke brez klin, vezani na tarifno oznako KN 6402 10 00 Čevlji za drsalke brez klin, vezani na tarifno oznako KN 6403 10 00 |
Predelava v: drsalke s tarifno oznako KN 9506 70 10 kotalke s tarifno oznako KN 9506 70 30 |
|
21 |
Šasije za motorje, opremljene s kabino, tarifna oznaka KN 8704 21 31 |
Predelava v gasilna vozila, opremljena s kompletno opremo za gašenje požarov in/ali za reševanje življenj, s tarifno oznako KN 8705 30 00 |
DEL B
|
Stolpec 1 |
Stolpec 2 |
|
|
Blago |
Postopek |
|
|
Vse blago, za katerega je treba upoštevati kmetijski ukrep ali začasno ali dokončno protidampinško, ali začasno ali dokončno izravnalno dajatev |
Katera koli oblika predelave |
PRILOGA 77
(Člen 581)
Primeri, ko za vnos blaga v začasni uvoz s pisno deklaracijo ni treba preskrbeti zavarovanja
1. Materiali, ki pripadajo letalskim, ladijskim ali železniškim podjetjem ali poštni službi ali jih ti uporabljajo v mednarodnem prometu, če so razločno označena.
2. Embalaže, ki so uvožene prazne in imajo neuničljive in neodstranljive oznake.
3. Material za odpravo nesreč, namenjen državnim ali pooblaščenim organom.
4. Medicinska, kirurška in laboratorijska oprema, namenjena za bolnišnico ali medicinsko institucijo, ki nujno potrebuje tako opremo.
5. Vnos v začasni uvoz blaga, prenesenega v smislu člena 513, kadar je prejšnji imetnik vnesel blago v začasni uvoz v skladu s členom 229 ali 232.
PRILOGA 104
INFORMATIVNI DOKUMENT ZA OLAJŠANJE ZAČASNEGA IZVOZA BLAGA, POSLANEGA IZ ENE DRŽAVE V DRUGO NA DODELAVO, PREDELAVO ALI POPRAVILO
▼M20 —————
▼M12 —————
PRILOGA 109
DOLOČBE GLEDE OBRAZCA POTRDILA O CARINSKEM STATUSU BLAGA V PROSTI CONI ALI PROSTEM SKLADIŠČU
1. Obrazec potrdila o carinskem statusu blaga v prosti coni ali prostem skladišču je natisnjen na belem brezlesnem pisalnem papirju s težo od 40 do 65 g/m2.
2. Obrazec je formata 210 × 297 mm.
3. Države članice so odgovorne za tiskanje obrazcev. Vsak obrazec ima svojo zaporedno številko.
4. Obrazec je natisnjen v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki ga določi carinski organ države članice, ki izda potrdilo. Polja se izpolnijo v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga določi carinski organ države članice, ki izda potrdilo.
5. Obrazec ne sme vsebovati nobenih izbrisov ali dopisanih besed. Popravljajo se tako, da se prečrtajo napačni podatki in po potrebi dodajo pravilni podatki. Vsako tako spremembo morata overiti oseba, ki je potrdilo izpolnila, in carinski organ.
6. Proizvode, na katere se nanaša potrdilo, je treba vnesti v ločene vrstice in prednje napisati zaporedno številko. Neposredno pod zadnjim izdelkom mora biti potegnjena vodoravna črta. Neuporabljen prostor mora biti prečrtan tako, da je onemogočeno naknadno dodajanje.
7. Izvirnik in ena kopija pravilno izpolnjenega potrdila se oddata pristojnemu carinskemu organu pri vnosu blaga v prosto cono ali prosto skladišče oziroma pri vložitvi carinske deklaracije.
Carinski organ obrazec overi in obdrži kopijo potrdila.
8. Kadar uporabnik izpolni obrazec na podlagi člena 819(2), lahko polje 5:
— žigosa carinski urad in podpiše njegov uslužbenec vnaprej, ali
— žigosa uporabnik s posebnim kovinskim žigom, ki ga odobri carinski organ.
Uporabnik hrani izvod potrdila z evidencami blaga.
PRILOGA 110
OPOMBA V ZVEZI Z INFORMATIVNIM LISTOM INF 3
1. Za obrazce je treba uporabiti brezlesen bel pisalni papir s težo najmanj 40 g/m2.
2. Format obrazca je 210 × 297 mm, dovoljeno odstopanje po dolžini je med –5 in 8 mm; postavitev obrazcev je treba strogo upoštevati, razen glede velikosti polj 6 in 7.
3. Države članice so odgovorne, da poskrbijo za tiskanje obrazcev. Vsak obrazec ima svojo zaporedno številko, ki je lahko vnaprej natisnjena.
4. Obrazec je natisnjen v enem od uradnih jezikov Skupnosti, ki ga sprejemajo pristojni organi države članice izvoza. Izpolnijo se v istem jeziku, v katerem so natisnjeni. Po potrebi pristojni organ ponovnega uvoza, pri katerem je treba predložiti informativni list INF 3, lahko zahteva njegov prevod v svoj uradni jezik ali enega od svojih uradnih jezikov.
PRILOGA 110a
PRILOGA 111
PRILOGA 112
PRILOGA 113
( 1 ) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.
( 2 ) UL L 355, 30.12.2002, str. 1.
( 3 ) UL L 89, 5.4.2003, str. 9.
( 4 ) UL L 303, 31.10.2012, str. 1.
( 5 ) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.
( 6 ) UL L 324, 10.12.2009, str. 23.
( 7 ) UL L 347, 11.12.2006, str. 1.
( 8 ) UL L 9, 14.1.2009, str. 12.
( 9 ) UL L 374, 31.12.1991, str. 4.
( 10 ) UL L 145, 13.6.1977, str. 1.
( 11 ) UL L 105, 23.4.1983, str. 1.
( 12 ) UL L 276, 19.9.1992, str. 1.
( 13 ) UL L 261, 20.10.1993, str. 1.
( 14 ) UL L 226, 13.8.1987, str. 2.
( 15 ) UL L 76, 23.3.1992, str. 1.
( 16 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 48.
( 17 ) UL L 62, 7.3.1980, str. 5.
( 18 ) UL L 102, 17.4.1999, str. 11.
( 19 ) UL L 318, 20.12.1993, str. 18.
( 20 ) UL L 91, 22.4.1995, str. 45.
( 21 ) UL L 82, 22.3.1997, str. 1.
( 22 ) UL L 7, 10.1.1970, str. 6.
( 23 ) UL L 279, 24.12.1970, str. 35.
( 24 ) UL L 36, 13.2.1971, str. 10.
( 25 ) UL L 95, 28.4.1971, str. 11.
( 26 ) UL L 315, 16.11.1973, str. 34.
( 27 ) UL L 335, 4.12.1976, str. 1.
( 28 ) UL L 20, 27.1.1979, str. 1.
( 29 ) UL L 320, 22.11.1991, str. 19.
( 30 ) UL L 154, 21.6.1980, str. 3.
( 31 ) UL L 154, 21.6.1980, str. 14.
( 32 ) UL L 62, 8.3.1991, str. 24.
( 33 ) UL L 154, 21.6.1980, str. 16.
( 34 ) UL L 101, 27.4.1993, str. 7.
( 35 ) UL L 161, 26.6.1980, str. 3.
( 36 ) UL L 335, 12.12.1980, str. 1.
( 37 ) UL L 267, 29.9.1990, str. 36.
( 38 ) UL L 335, 12.12.1980, str. 62.
( 39 ) UL L 124, 15.5.1990, str. 32.
( 40 ) UL L 59, 5.3.1981, str. 1.
( 41 ) UL L 154, 13.6.1981, str. 26.
( 42 ) UL L 321, 21.11.1990, str. 6.
( 43 ) UL L 28, 5.2.1982, str. 38.
( 44 ) UL L 204, 28.7.1983, str. 63.
( 45 ) UL L 156, 7.6.1982, str. 1.
( 46 ) UL L 297, 29.10.1983, str. 13.
( 47 ) UL L 309, 10.11.1983, str. 19.
( 48 ) UL L 171, 29.6.1984, str. 1.
( 49 ) UL L 374, 22.12.1992, str. 28.
( 50 ) UL L 331, 19.12.1984, str. 5.
( 51 ) UL L 215, 5.8.1987, str. 9.
( 52 ) UL L 168, 28.6.1985, str. 21.
( 53 ) UL L 66, 13.3.1991, str. 14.
( 54 ) UL L 350, 12.12.1986, str. 14.
( 55 ) UL L 352, 13.12.1986, str. 19.
( 56 ) UL L 230, 17.8.1987, str. 1.
( 57 ) UL L 374, 22.12.1992, str. 26.
( 58 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 1.
( 59 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 9.
( 60 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 16.
( 61 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 22.
( 62 ) UL L 231, 20.8.1991, str. 1.
( 63 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 36.
( 64 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 42.
( 65 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 48.
( 66 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 54.
( 67 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 60.
( 68 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 63.
( 69 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 67.
( 70 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 70.
( 71 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 74.
( 72 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 76.
( 73 ) UL L 135, 30.5.1991, str. 28.
( 74 ) UL L 387, 31.12.1987, str. 82.
( 75 ) UL L 384, 30.12.1992, str. 15.
( 76 ) UL L 77, 22.3.1988, str. 77.
( 77 ) UL L 370, 19.12.1992, str. 11.
( 78 ) UL L 86, 30.3.1988, str. 1.
( 79 ) UL L 249, 8.9.1988, str. 5.
( 80 ) UL L 355, 23.12.1988, str. 22.
( 81 ) UL L 323, 8.11.1989, str. 17.
( 82 ) UL L 33, 4.2.1989, str. 23.
( 83 ) UL L 65, 9.3.1989, str. 11.
( 84 ) UL L 196, 12.7.1989, str.24.
( 85 ) UL L 374, 22.12.1989, str. 8.
( 86 ) UL L 246, 10.9.1990, str. 1.
( 87 ) UL L 301, 17.10.1992, str. 16.
( 88 ) UL L 246, 10.9.1990, str. 33.
( 89 ) UL L 228, 17.8.1991, str. 34.
( 90 ) UL L 276, 6.10.1990, str. 13.
( 91 ) UL L 276, 6.10.1990, str. 14.
( 92 ) UL L 347, 12.12.1990, str. 10.
( 93 ) UL L 351, 15.12.1990, str. 25.
( 94 ) UL L 356, 19.12.1990, str. 30.
( 95 ) UL L 358, 21.12.1990, str. 48.
( 96 ) UL L 365, 28.12.1990, str. 17.
( 97 ) UL L 271, 16.9.1992, str. 5.
( 98 ) UL L 130, 25.5.1991, str. 18.
( 99 ) UL L 130, 25.5.1991, str. 28.
( 100 ) UL L 148, 13.6.1991, str. 11.
( 101 ) UL L 151, 15.6.1991, str. 39.
( 102 ) UL L 201, 24.7.1991, str. 16.
( 103 ) UL L 210, 31.7.1991, str. 1.
( 104 ) UL L 378, 21.12.1992, str. 6.
( 105 ) UL L 204, 27.7.1991, str. 31.
( 106 ) UL L 216, 3.8.1991, str. 24.
( 107 ) UL L 351, 20.12.1991, str. 23.
( 108 ) UL L 25, 2.2.1993, str. 18.
( 109 ) UL L 38, 14.2.1992, str. 1.
( 110 ) UL L 370, 19.12.1992, str. 11.
( 111 ) UL L 132, 16.5.1992, str. 1.
( 112 ) UL L 378, 23.12.1992, str. 15.
( 113 ) UL L 185, 4.7.1992, str. 8.
( 114 ) UL L 249, 28.8.1992, str. 1.
( 115 ) UL L 65, 17.3.1993, str. 5.
( 116 ) UL L 271, 16.9.1992, str. 1.
( 117 ) UL L 275, 18.9.1992, str. 11.
( 118 ) UL L 326, 12.11.1992, str. 11.
( 119 ) UL L 362, 11.12.1992, str. 11.
( 120 ) UL L 374, 22.12.1992, str. 14.
( 121 ) UL L 374, 22.12.1992, str. 25.
( 122 ) UL L 378, 23.12.1992, str. 9.
( 123 ) UL L 393, 31.12.1992, str. 1.
( 124 ) Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k poglavju 27 kombinirane nomeklature.
( 125 ) Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k poglavju 27 kombinirane nomeklature.
( 126 ) Kadar navedba o poreklu nadomesti drugo navedbo v skladu s členom 97d, se to navede, vedno pa je treba navesti tudi datum izdaje izvirne navedbe o poreklu.
( 127 ) Kadar navedba o poreklu nadomesti drugo navedbo, poznejši imetnik blaga, ki oblikuje tako navedbo, navede svoje ime in polni naslov, čemur sledi (različica v francoskem jeziku) „agissant sur la base de l’attestation d’origine établie par [nom et adresse complète de l’exportateur dans le pays bénéficiaire], enregistré sous le numéro suivant [Numéro d’exportateur enregistré dans le pays bénéficiaire]“, (različica v angleškem jeziku) „acting on the basis of the statement on origin made out by [name and full address of the exporter in the beneficiary country], registered under the following number [Number of Registered Exporter of the exporter in the beneficiary country]“.
( 128 ) Navedba države porekla izdelkov. Če se navedba o poreklu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 97j, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem se daje navedba, z oznako „CM“.
( 129 ) Izdelki, ki so v celoti pridobljeni: vstavi se črka „P“; izdelki, ki so zadostno obdelani ali predelani: vstavi se črka „W“, ki ji sledi navedba štirimestne tarifne številke izvoženega izdelka (na primer „W“ 9618) v harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak (harmonizirani sistem); po potrebi se zgoraj navedeno nadomesti z eno izmed naslednjih navedb: „EU cumulation“, „Norway cumulation“, „Switzerland cumulation“, „Turkey cumulation“, „regional cumulation“, „extended cumulation with country x“ ali „Cumul UE“, „Cumul Norvège“, „Cumul Suisse“, „Cumul Turquie“, „cumul regional“, „cumul étendu avec le pays x“.
( 130 ) Glej dodatno razlago 4(b) k Poglavju 27 Kombinirane nomenklature
( 131 ) Glej dodatno razlago 4(b) k Poglavju 27 Kombinirane nomenklature
( 132 ) For Australia, the main requirement is the exporter's declaration on the normal commercial invoice. Form A, accompanied by the normal commercial invoice, is an acceptable alternative, but official certification is not required.
( 133 ) Official certification is not required.
( 134 ) The Principality of Liechtenstein forms, pursuant to the Treaty of 29 March 1923, a customs union with Switzerland.
( 135 ) The United States does not require GSP Form A. A declaration setting forth all pertinent detailed information concerning the production or manufacture of the merchandise is considered sufficient only if requested by the district collector of customs.
( 136 ) Pour l'Australie, l'exigence de base est une attestation de l'exportateur sur la facture habituelle. La formule A, accompagnée de la facture habituelle, peut être acceptée en remplacement, mais une certification officielle n'est pas exigée.
( 137 ) Les États-Unis n'exigent pas de certificat SGP Formule A. Une déclaration reprenant toute information appropriée et détaillée concernant la production ou la fabrication de la marchandise est considérée comme suffisante, et doit être présentée uniquement à la demande du receveur des douanes du district (District collector of Customs).
( 138 ) Un visa officiel n'est pas exigé.
( 139 ) D'après l'Accord du 29 mars 1923, la Principauté du Liechtenstein forme une union douanière avec la Suisse.
( 140 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik Evropske unije v smislu člena 97v(4), je treba v ta prostor vpisati številko pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če (to je vedno v primeru izjave na računu, ki jo sestavijo države upravičenke) izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
( 141 ) Navedba države porekla izdelkov. Če se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 97j, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem se daje izjava, z oznako „CM“.
( 142 ) Po potrebi vstavite eno izmed naslednjih navedb: „EU cumulation“, „Norway cumulation“, „Switzerland cumulation“, „Turkey cumulation“, „regional cumulation“, „extended cumulation with country x“ ali „Cumul UE“, „Cumul Norvège“, „Cumul Suisse“, „Cumul Turquie“, „cumul regional“, „cumul étendu avec le pays x“.
( 143 ) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije navedene že v sami listini.
( 144 ) Glej člen 97v(7) (zadeva samo pooblaščene izvoznike Evropske unije). Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika.
( 145 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 146 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 147 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 148 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 149 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 150 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 151 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 152 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 153 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 154 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 155 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 156 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 157 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 158 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 159 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 160 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 161 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 162 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 163 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 164 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 165 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 166 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 167 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 168 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 169 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 170 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 171 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 172 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 173 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 174 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 175 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 176 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 177 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 178 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 179 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 180 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 181 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 182 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 183 ) Kadar izjavo na računu da pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne da pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
( 184 ) Navede se poreklo izdelkov. Kadar se izjava na računu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 96, jih mora izvoznik na dokumentu, na katerem je dana izjava, jasno označiti z oznako „CM“.
( 185 ) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije navedene že v samem dokumentu.
( 186 ) Glej člen 90(5). Kadar se ne zahteva podpis izvoznika, izvzetje podpisa pomeni tudi izvzetje navedbe imena podpisnika.
( 187 ) Odstotki veljajo za vsa letališča v dani državi, razen v primerih, ko so odhodna letališča navedena posebej.
( 188 ) Brez poseganja v pravila za razlago kombinirane nomenklature velja, da je besedilo za poimenovanje blaga zgolj okvirno, pri čemer je seznam blaga v tej prilogi določen z vsebino takih oznak KN in TARIC, kakor obstajajo v času sprejetja te uredbe. Kjer so navedene oznake ex, se oznake ter ustrezna poimenovanja berejo skupaj.
( 189 ) Samodejno ga ustvari računalniški sistem.
( 190 ) UL L 152, 16.6.2009, str. 23.
( 191 ) Kjer je primerno.
( 192 ) Koda, kjer je na voljo.
( 193 ) Samodejno ga ustvari računalniški sistem.
( 194 ) UL L 170, 29.6.2002, str. 8.
( 195 ) Kjer je primerno.
( 196 ) Samodejno ga ustvari računalniški sistem.
( 197 ) Tehnične določbe glede obrazcev in predvsem njihove velikosti in barv so podrobno opisane v členu 215.
( 198 ) Tehnične določbe glede obrazcev in predvsem njihove velikosti in barv so podrobno določene v členu 215.
( 199 ) Tehnične določbe glede obrazcev in predvsem njihove velikosti in barv so podrobno določene v členu 215.
( 200 ) Tehnične določbe glede obrazcev in predvsem njihove velikosti in barv so podrobno določene v členu 215.
( 201 ) Izraz „EFTA“ se v tej prilogi ne nanaša le na države EFTA, ampak tudi na druge neskupnostne podpisnice konvencij o skupnem tranzitnem postopku in o poenostavitvi formalnosti v blagovni trgovini.
( 202 ) Priporočilo Sveta za carinsko sodelovanje za enotno referenčno številko pošiljke (UCR) za carinske namene (30. junij 2001).
( 203 ) Priporočilo Sveta za carinsko sodelovanje za enotno referenčno številko pošiljke (UCR) za carinske namene (30. junij 2001).
( 204 ) Uporaba izrazov izvoz, ponovni izvoz, uvažanje in ponovni uvoz v tej prilogi zajema tudi odpremo, ponovno odpremo, vnos in ponovni vnos.
( 205 ) Izraz „EFTA“ se v tej prilogi ne nanaša le na države Efte, ampak tudi na druge neskupnostne podpisnice konvencij o skupnem tranzitnem postopku in o poenostavitvi formalnosti v blagovni menjavi.
( 206 ) UL L 152, 16.6.2009, str. 23.
( 207 ) UL L 37, 10.2.2010, str. 1.
( 208 ) Ko je zahtevana tarifna kvota izpolnjena, države članice lahko odobrijo zahtevo za katero koli drugo veljavno ugodnost.
( 209 ) UL L 329, 25.11.2006, str. 7.
( 210 ) UL L 325, 24.11.2006, str. 12.
( 211 ) Priimek in ime ali naziv podjetja.
( 212 ) Polni naslov.
( 213 ) Neustrezno črtaj.
( 214 ) Izbriši naziv pogodbenice ali pogodbenic ali držav (Andora ali San Marino), čez katerih ozemlje tranzit ne poteka. Napotilo h Kneževini Andori in Republiki San Marino se uporablja samo za skupnostne tranzitne operacije.
( 215 ) Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov glavnega zavezanca.
( 216 ) Če zakonodaja države ne vsebuje določb o službenem naslovu, garant v takšni državi imenuje zastopnika, ki bo pooblaščen za sprejem sporočil, naslovljenih na garanta, potrdilo iz drugega pododstavka in izjava iz četrtega pododstavka odstavka 4 pa morata biti ustrezno sestavljena. Za spore v zvezi s tem zavarovanjem so pristojna sodišča v krajih, v katerih se nahaja službeni naslov garanta ali njegovega zastopnika.
( 217 ) Oseba, ki podpisuje dokument, mora pred podpisom ročno vpisati naslednje: „Zavarovanje za znesek ……“, pri čemer mora biti znesek izpisan v celoti.
( 218 ) Priimek in ime ali naziv podjetja.
( 219 ) Polni naslov.
( 220 ) Izbriši naziv pogodbenice ali pogodbenic ali držav (Andora ali San Marino), čez katerih ozemlje tranzit ne poteka. Napotilo h Kneževini Andori in Republiki San Marino se uporablja samo za skupnostne tranzitne operacije.
( 221 ) Priimek in ime ali naziv podjetja ter polni naslov glavnega zavezanca.
( 222 ) Če zakonodaja države ne vsebuje določb o službenem naslovu, garant v takšni državi imenuje zastopnika, ki bo pooblaščen za sprejem sporočil, naslovljenih na garanta, potrdilo iz drugega pododstavka in izjava iz četrtega pododstavka odstavka 4 pa morata biti ustrezno sestavljena. Za spore v zvezi s tem zavarovanjem so pristojna sodišča v krajih, v katerih se nahaja službeni naslov garanta ali njegovega zastopnika.
( 223 ) Oseba, ki podpisuje dokument, mora pred podpisom ročno vpisati naslednje: „Zavarovanje za znesek …“, pri čemer mora biti znesek izpisan z besedo.
( 224 ) Izpolni urad odhoda.
( 225 ) Priimek in ime ali naziv podjetja.
( 226 ) Polni naslov.
( 227 ) Izbriši naziv pogodbenice ali pogodbenic ali držav (Andora ali San Marino), čez katerih ozemlje tranzit ne poteka. Napotilo h Kneževini Andori in Republiki San Marino se uporablja samo za skupnostne tranzitne operacije.
( 228 ) Če zakonodaja države ne vsebuje določb o službenem naslovu, garant v takšni državi imenuje zastopnika, ki bo pooblaščen za sprejem sporočil, naslovljenih na garanta, potrdilo iz drugega pododstavka in izjava iz četrtega pododstavka odstavka 4 pa morata biti ustrezno sestavljena. Za spore v zvezi s tem zavarovanjem so pristojna sodišča v krajih, v katerih se nahaja službeni naslov garanta ali njegovega zastopnika.
( 229 ) Oseba, ki podpisuje dokument, mora pred podpisom ročno vpisati naslednje: „Zavarovanje“.
( 230 ) Člen 7 Konvencije ATA, Bruselj, 6. december 1961/člen 9 Priloge A k Istanbulski konvenciji, 26. junij 1990.
( 231 ) Vnesti datum odpreme.
( 232 ) Podatki z nezaključenega tranzitnega kupona ali kupona začasnega uvoza ali, če kupona ni, iz informacij, ki jih ima na voljo usklajevalni urad izdaje.
( 233 ) Neustrezno prečrtaj.
( 234 ) Neustrezno prečrtaj.
( 235 ) Člen 7 Konvencije ATA, Bruselj, 6. december 1961/člen 9 Priloge A k Istanbulski konvenciji, 26. junij 1990.
( 236 ) Vnesti datum odpreme.
( 237 ) Podatki z nezaključenega tranzitnega kupona ali kupona začasnega uvoza ali, če kupona ni, iz informacij, ki jih ima na voljo usklajevalni urad izdaje.
( 238 ) Neustrezno prečrtaj.
( 239 ) Če se ta žig uporablja v okviru člena ►M18 912 g ◄ te uredbe, se nanaša na urad odhoda
( 240 ) Če se ta žig uporablja v okviru člena 286 te uredbe, se nanaša na pooblaščenega izvoznika
( 241 ) Polje ni obvezno v primeru postopka carinskega skladiščenja.
( 242 ) Normativ porabe se izračuna na osnovi ustreznega pretvornega količnika, predstavljenega v Prilogi E Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 (UL L 177, 15.7.2000, str. 1).
( 243 ) Tarifne podštevilke v tem stolpcu se ujemajo s podštevilkami v kombinirani nomenklaturi. Kadar je bila potrebna nadaljnja delitev, je to označeno z oklepaji ( ). Te delitve se ujemajo s objavljenimi v uredbah, ki določajo izvozna nadomestila.
( 244 ) Izgube se izračunajo tako, da se vsota količin iz tega stolpca odšteje od 100.
( 245 ) Oluščena zrna so zrna, ki ustrezajo opredelitvi iz Priloge k Uredbi komisije (EGS) št. 821/68 (UL L 149, 29.6.1968, str. 46).
( 246 ) Žitni zdrob z vsebnostjo manj kot 0,95 mas. % pepela v suhi snovi in z deležem manj kot 10 mas. % izdelka, ki gre skozi sito z odprtino 0,25 mm.
( 247 ) Normative porabe, ki se uporablja, temelji na številu jajc, uporabljenih za kilogram proizvedenih testenih po naslednjem obrazcu:
— Zaporedno število 25:
—
— Zaporedno število 26:
—
— Zaporedno število 27:
—
— Zaporedno število 28:
—
X predstavlja število jajc v lupini (ali petdesetino njihove teže, izraženo v gramih njihovega ekvivalenta/ drugega enakega izdelka iz jajc), uporabljenih na vsak kilogram proizvedenih testenin, rezultat pa se podaja z dvema decimalnima mestoma.
( 248 ) Brušena zrna so zrna, ki ustrezajo opredelitvi v Prilogi k Uredbi (EGS) št. 821/68.
( 249 ) To zadeva koruzni drobljenec in zdrob:
— katerega delež, ki ne presega 30 mas. %, gre skozi sito z odprtino 315 mikrometrov, ali
— katerega delež, ki ne presega 5 mas. %, gre skozi sito z odprtino 150 mikrometrov.
( 250 ) Za glukozo v obliki belega kristalnega praška, z drugo koncentracijo kot 92 %, se vpiše količina 43,81 kilogramov D-glucitol anhidrata na 100 kg koruze.
( 251 ) Za glukozo, ki ni v obliki belega kristalnega praška, z drugo koncentracijo kot 82 %, se vpiše količina 50,93 kilogramov D-glucitol anhidrata na 100 kg koruze.
( 252 ) Za D-glucitol z drugo koncentracijo kot 70 % se vpiše količina 41,4 kilogramov D-glucitol anhidrata na 100 kg koruze.
( 253 ) Za D-glucitol z drugo koncentracijo kot 70 % se vpiše količina 47,3 kilogramov D-glucitol anhidrata na 100 kg koruze.
( 254 ) Za uporabo možnosti od (a) do (f) je treba upoštevati prave rezultate postopkov.
( 255 ) Zaradi izvedbe postopka ustreza količina dobljenega lomljenega riža količini lomljenega riža, kot je bila določana ob uvozu za predelavo riža po tarifnih oznakah KN 1006 30 61 do 1006 30 98. Če gre za poliranje, se ta količina poveča za 2 % uvoženega riža brez lomljenega riža, ki je bil določen ob uvozu.
( 256 ) Predhodno kuhan riž predstavlja blanširan riž v zrnu, ki se ga predhodno kuha in delno osuši, da se olajša končno kuhanje.
( 257 ) Dvakratni delež, izražen kot oleinska kislina deviškega lampante oljčnega olja, se odšteje od količine izdelka iz stolpca 5 za rafinirano oljčno olje/oljčno olje in predstavlja količino kislega olja iz rafinacije.
( 258 ) Dvakratni delež, izražen kot oleinska kislina nerafiniranega olja oljčnih tropin, se odšteje od količine izdelka iz stolpca 5 za rafinirano olje iz oljčnih tropi /olje iz oljčnih tropin in predstavlja količino kislega olja iz rafinacije.
( 259 ) V primeru topnega kakava, dodajte 1,5 % baze količini iz stolpca 5.
( 260 ) Normativ, določen za pekovski kvas z vsebnostjo 95 % v suhi snovi, dobljen iz pesne melase z 48 % skupnega sladkorja ali trsne melase z 52 % skupnega sladkorja. Za pekovski kvas z drugačno vsebnostjo v suhi snovi se upošteva 22,4 kilogramov anhidrata kvasa na 100 kilogramov pesne melase z 48 % skupnega sladkorja ali trsne melase z 52 % skupnega sladkorja.
( 261 ) Normativ, določen za pekovski kvas z vsebnostjo 28 % v suhi snovi, dobljen iz pesne melase z 48 % skupnega sladkorja ali trsne melase z 52 % skupnega sladkorja. Za pekovski kvas z drugačno vsebnostjo v suhi snovi se upošteva 22,4 kilogramov anhidrata kvasa na 100 kilogramov pesne melase z 48 % skupnega sladkorja ali trsne melase z 52 % skupnega sladkorja.
( 262 ) Vrednost je vrednost blaga za carinske namene, ocenjena na osnovi znanih podatkov in na osnovi dokumentov, predloženih istočasno kot zahtevek.
( 263 ) UL L 181, 1.7.1992, str. 21.
( 264 ) UL L 329, 30.12.1995, str. 18.
( 265 ) UL L 252, 25.9.1999, str. 1.
( 266 ) UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66.
( 267 ) UL L 179, 14.7.1999, str. 1.
( 268 ) UL L 282, 1.11.1975, str. 49.
( 269 ) UL L 94, 9.4.1986, str. 9.
( 270 ) UL L 159, 1.7.1993, str. 112.
( 271 ) UL L 17, 21.1.2000, str. 22.
( 272 ) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).
( 273 ) UL L 248, 5.9.1991, str. 1.