1999R1493 — SL — 01.01.2008 — 010.001

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA SVETA (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, p.1)

spremenjena z:

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1622/2000 z dne 24. julija 2000	L 194	1	31.7.2000
►M4	UREDBA SVETA (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000	L 328	2	23.12.2000
►M5	UREDBA SVETA (ES) št. 2585/2001 z dne 19. decembra 2001	L 345	10	29.12.2001
M6	UREDBA SVETA (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003	L 122	1	16.5.2003
►M7	UREDBA KOMISIJE (ES) št.1795/2003 z dne 13. oktobra 2003	L 262	13	14.10.2003
►M8	UREDBA SVETA (ES) št. 2165/2005 z dne 20. decembra 2005	L 345	1	28.12.2005
►M9	UREDBA SVETA (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006	L 363	1	20.12.2006
►M10	UREDBA SVETA (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007	L 299	1	16.11.2007

spremenjena z:

►A1	Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija	L 236	33	23.9.2003
►A2		L 157	203	21.6.2005

---

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 1493/1999

z dne 17. maja 1999

o skupni ureditvi trga za vino

NASLOV I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

1.  Skupna ureditev trga za vino zajema določbe o pridelovalnem potencialu, tržnih mehanizmih, organizacijah proizvajalcev in sektorskih organizacijah, enoloških postopkih in obdelavah, opisovanju, označevanju, predstavitvi in zaščiti, kakovostnem vinu, pridelanem na določenem pridelovalnem območju (pdpo), in o trgovini s tretjimi državami.

2.  Uporablja se za naslednje proizvode:

3.  Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej uredbi, se določi v Prilogi I, pojmi v zvezi z alkoholnimi stopnjami v Prilogi II in pojmi v zvezi z vinorodnimi conami v Prilogi III. Podrobna pravila za uporabo teh prilog se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

▼A1

Ob pristopu se odloči, ali se bo Poljska uvrstila v vinorodno cono A v Prilogi III.

▼B

4.  Gospodarsko vinsko leto za proizvode, ki so zajeti v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu vinsko leto), se začne 1. avgusta vsakega leta in se konča 31. julija naslednjega leta.

NASLOV II

OBSEG VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN

POGLAVJE I

ZASADITEV VINSKE TRTE

Člen 2

1.  Zasaditev vinske trte po sortah, razvrščenih v skladu s členom 19(1), je do 31. julija 2010 prepovedana, če se ne dodeli:

Do tega datuma je prepovedano tudi precepljanje sort, ki niso vinske sorte, na sorte, ki so vinske sorte.

2.  Grozdje, pridelano na površinah:

se ne sme uporabljati za proizvodnjo vina, ki je namenjeno za prodajo. Proizvodi, ki so izdelani iz takšnega grozdja, se lahko dajo v promet samo za destilacijo. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola znaša 80 vol. % ali manj.

3.  Kadar država članica sestavi preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 16, lahko odstopa od odstavka 2 tega člena. Takšno odstopanje se odobri do 31. julija 2002 in obsega dovoljenje, ki se dodeli za zadevne površine za proizvodnjo vina, namenjenega trženju.

Odstopanje se odobri:

4.  Kadar se uporablja odstavek 3(a) ali (c), odmerijo države članice ustrezno upravno kazen za zadevne pridelovalce.

5.  Odstavek 3(c) se lahko uporablja samo za površine, ki ne presegajo meje 1,2 % celotne površine, zasajene z vinsko trto.

6.  Kadar se uporablja odstavek 3(b):

7.  Površine, ki so zasajene s sortami vinske trte, razvrščenimi v skladu s členom 19(1):

je treba izkrčiti. Stroške takšne izkrčitve nosi zadevni pridelovalec. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uporabo tega odstavka.

Člen 3

1.  Države članice lahko proizvajalcem priznajo pravice do nove zasaditve za površine:

Države članice lahko priznajo pravice do nove zasaditve tudi za površine, katerih vinogradniško-vinarski proizvodi so namenjeni izključno za porabo v družini pridelovalca.

2.  Države članice lahko dodelijo pravice do nove zasaditve najpozneje do 31. julija 2003 za površine, namenjene za proizvodnjo kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), ali namiznega vina z geografsko označbo, kjer je bilo ugotovljeno, da je pridelava zadevnega vina zaradi njegove kakovosti veliko nižja od povpraševanja.

3.  Pravice do nove zasaditve uporablja pridelovalec, kateremu so bile dodeljene, za površine in namene, za katere so bile dodeljene.

4.  Pravice do nove zasaditve se uporabijo pred iztekom drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene. Pravice do nove zasaditve, razen tistih iz odstavka 1, ki se ne uporabijo v tem obdobju, se dodelijo rezervam v skladu s členom 5(2)(a).

5.  Pravice do nove zasaditve, razen tistih, navedenih v odstavku 1, se lahko dodelijo proizvajalcem samo v okviru količin, določenih v členu 6(1). Pri tem velja:

Člen 4

1.  Pravice do ponovne zasaditve so:

2.  Države članice dodelijo pravice do ponovne zasaditve pridelovalcem, ki so izkrčili vinogradniško površino. Države članice lahko dodelijo pravice do ponovne zasaditve proizvajalcem, ki se obvežejo, da bodo izkrčili vinogradniško površino pred iztekom tretjega leta, potem ko je bila površina zasajena. Pravice do ponovne zasaditve veljajo za površino, po čisti kulturi enakovredno površini, ki je bila izkrčena ali jo je treba izkrčiti.

3.  Pravice do ponovne zasaditve se uveljavljajo na gospodarstvu, za katero so bile dodeljene. Države članice smejo nadalje določiti, da se takšne pravice do ponovne zasaditve lahko izkoristijo samo na površini, ki je bila izkrčena.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 se pravice do ponovne zasaditve lahko delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar:

Pravice se lahko uporabljajo samo za površine in za namene, za katere so bile dodeljene.

Države članice zagotovijo, da uporaba teh odstopanj ne vodi k skupnemu povečanju pridelovalnih površin na njihovem ozemlju, zlasti kadar se prenosi opravijo z nenamakane površine na namakane površine.

5.  Pravice do ponovne zasaditve, pridobljene po tej uredbi, se uporabijo pred iztekom petega vinskega leta po koncu leta, v katerem se je opravila izkrčitev. S pravico do odstopanja lahko države članice to obdobje podaljšajo na osem vinskih let. Pravice do ponovne zasaditve, ki se ne uporabijo v tem obdobju, se namenijo rezervam v skladu s členom 5(2)(a).

Člen 5

1.  Da bi izboljšali upravljanje pridelovalnih površin na nacionalni in/ali regionalni ravni, ustanovijo države članice nacionalno rezervo in/ali po potrebi regionalne rezerve pravic do zasaditve.

2.  Rezervi ali rezervam se dodelijo naslednje pravice:

▼A1

▼B

3.  Države članice lahko podelijo pravice, dodeljene rezervi:

4.  Države članice zagotovijo, da lokacije, na katerih se uporabljajo pravice do zasaditve iz rezerve, uporabljene sorte in tehnologija obdelovanja zagotavljajo, da bo poznejša proizvodnja ustrezala tržnemu povpraševanju in da bodo zadevni pridelki in donosi ustrezali povprečnemu pridelku v regiji, v kateri se takšne pravice uporabljajo, zlasti kadar se pravice do zasaditve na nenamakanih površinah uporabljajo na namakanih površinah.

5.  Pravice do zasaditve, dodeljene rezervi, se lahko ponovno dodelijo iz rezerve najpozneje do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene. Pravice do zasaditve, ki v tem roku niso bile dodeljene, ugasnejo.

6.  Pravice do zasaditve, dodeljene iz rezerve, se uporabijo do konca drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene. Pravice do zasaditve, dodeljene iz rezerve, ki niso bile uporabljene v tem času, se ponovno dodelijo rezervi v skladu z odstavkom 2(a).

7.  Kadar država članica oblikuje regionalne rezerve, lahko določi pravila, ki dovoljujejo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če v isti državi članici obstajajo regionalne in nacionalne rezerve, se lahko dovolijo tudi prenosi med njimi.

Pri prenosih po tem odstavku se lahko uporabi koeficient omejevanja.

8.  Z odstopanjem od odstavkov 1 do 7 se lahko pristojni organ države članice odloči, da ne bo uporabljal sistema rezerve, kadar lahko država članica dokaže, da ima na voljo učinkovit sistem za upravljanje pravic do zasaditve na celotnem ozemlju. Ta sistem lahko po potrebi odstopa od ustreznih določb tega poglavja. Kadar ima država članica takšen sistem, se pravice do zasaditve iz prvega stavka člena 4(5) podaljšajo za pet vinskih let. Drugi stavek člena 4(5) se uporablja naprej.

Člen 6

1.  Na novo oblikovane pravice do zasaditve, vključno s pravicami do nove zasaditve, ki jih priznavajo države članice na podlagi člena 3(2), se dodelijo:

2.  Na novo oblikovane pravice se lahko dodelijo samo rezervi ali se uporabljajo v skladu s členom 2(3)(b), kadar država članica sestavi preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 16.

3.  Dodelitev na novo oblikovanih pravic do zasaditve v skladu z odstavkom 1 rezervi ali uporaba teh pravic v skladu s členom 2(3)(b) se lahko opravi samo enkrat.

▼A1

4.  Za Češko so novoustvarjene pravice zasaditve dodeljene za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo, ki znaša 2 % od skupnih površin pod vinogradi, ki so na Češkem v tej rabi 1. maja 2004. Te pravice se dodelijo v nacionalno rezervo, za katero se uporabi člen 5.

Za Malto se novoustvarjene pravice zasaditve dodelijo za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo do skupaj 1 000 ha zasajene vinorodne površine na Malti. Te novoustvarjene pravice zasaditve se uporabijo najkasneje do vinskega leta 2005/2006. Če se te pravice ne uporabijo do vinskega leta 2005/2006, se dodelijo v rezervo, za katero se uporabi člen 5.

▼A2

5.  Za Bolgarijo in Romunijo so novoustvarjene pravice zasaditve dodeljene za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo, ki znaša 1,5 % od skupnih površin vinogradov, ki predstavljajo 2 302,5 hektarjev za Bolgarijo in 2 830,5 hektarjev za Romunijo na dan pristopa. Te pravice se dodelijo v nacionalno rezervo, za katero se uporablja člen 5.

▼B

Člen 7

1.  V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

2.  Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti:

3.  Do 31. decembra 2003 in nato vsaka tri leta predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju tega poglavja. Poročilo lahko, če je to primerno, spremljajo predlogi za dodelitev nadaljnjih na novo oblikovanih pravic do zasaditve.

POGLAVJE II

PREMIJE ZA TRAJNO OPUSTITEV VINOGRADNIŠTVA

Člen 8

1.  Premija se lahko dodeli za trajno opustitev vinogradništva na določeni površini.

Premija se lahko ob upoštevanju določb tega poglavja dodeli proizvajalcem, ki obdelujejo vinorodne površine za pridelavo vinskega grozdja. Zadevna površina ne sme biti manjša od 10 arov.

2.  Države članice lahko določijo površine, za katere, če sploh, se lahko odobri premija. Upravičenost do premije je lahko povezana tudi s pogoji, vključno s tistimi, ki zagotavljajo ravnovesje med pridelavo in varstvom okolja na zadevnih območjih.

3.  Odobritev premije pomeni za proizvajalca izgubo pravic do ponovne zasaditve za površino, za katero je bila odobrena premija.

4.  Države članice določijo višino premije na hektar ob upoštevanju naslednjih meril:

5.  Višina premije ne sme preseči zgornjih meja, ki jih je treba še določiti.

Člen 9

Do premij niso upravičene:

Člen 10

Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti:

POGLAVJE III

PRESTRUKTURIRANJE IN PREUSMERITEV

Člen 11

1.  Vzpostavi se sistem za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov.

2.  Cilj sistema je prilagoditev proizvodnje tržnemu povpraševanju.

3.  Sistem zajema enega ali več naslednjih ukrepov:

Sistem ne zajema običajne obnove vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba.

▼M5

Vključene so pravice do novih zasaditev, podeljene v okviru načrtov za materialne izboljšave iz Uredbe (ES) št. 950/97, in tiste, podeljene mladim kmetom v tržnih letih 2000/2001, 2001/2002 in 2002/2003.

▼B

4.  Sistem je dostopen samo v tistih regijah države članice, za katere je država članica sestavila preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 16.

Člen 12

Države članice so odgovorne za izdelavo načrtov prestrukturiranja in preusmeritve, in kjer je to primerno, za odobritev teh načrtov. Načrti morajo ustrezati predpisom tega poglavja in izvršilnim določbam.

Člen 13

1.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev se odobri samo, če so predloženi načrti, ki so jih izdelale in po potrebi odobrile države članice. Podpore se dodelijo v naslednjih oblikah:

2.  Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka ima lahko naslednjo obliko:

3.  Prispevek Skupnosti za stroške prestrukturiranja in preusmeritve ne sme presegati 50 % teh stroškov. Vendar pa v regijah, uvrščenih pod cilj 1 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah zastrukturne sklade ( 52 ), znaša prispevek Skupnosti največ 75 %. Brez poseganja v člen 14(4) države članice v nobenem primeru ne smejo prispevati k stroškom prestrukturiranja.

Člen 14

1.  Komisija nakaže začetna letna sredstva državam članicam na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju določenih pogojev in potreb ter prizadevanj glede na cilj programa.

2.  Začetna dodeljena sredstva se prilagodijo glede na dejanske stroške in na podlagi pregledanih napovedi izdatkov, ki jih predložijo države članice ob upoštevanju cilja programa in razpoložljivih sredstev.

3.  Pri finančni razdelitvi sredstev med države članice se upošteva delež vinogradniških površin zadevne države članice v vseh površinah Skupnosti.

4.  Kadar se finančna sredstva dodelijo državi članici za neko število hektarov, lahko država članica ta sredstva porabi za večje število hektarov, kakor je število, za katero so bila sredstva dodeljena. Pri tem lahko država članica uporabi nacionalna sredstva za povečanje zmanjšanega zneska na hektar do stopnje prvotne zgornje meje na hektar, ki jo je določila Skupnost.

Člen 15

Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti:

▼M5

▼B

POGLAVJE IV

INFORMACIJE IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 16

1.  Preglednica obsega vinogradniških površin zajema naslednje informacije:

2.  Država članica lahko predvidi, da se preglednica lahko sestavi na regionalni podlagi. V tem primeru morajo biti vse regionalne preglednice sestavljene do 31. decembra 2001. Če v skladu z določbami te uredbe ena regija ne sestavi preglednice, to ne ovira uporabe tega naslova v drugih regijah zadevne države članice.

Člen 17

1.  Komisija lahko opravi oceno:

2.  Pri pripravi teh ocen lahko Komisija uporabi pomoč zunanjih strokovnjakov.

3.  Komisija financira neodvisno študijo o uporabi medvrstnih sort. Na podlagi te študije predloži Komisija do 31. decembra 2003 Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, h kateremu se po potrebi priložijo predlogi.

Člen 18

1.  Pridelovalci vinskega grozdja in proizvajalci mošta in vina prijavijo vsako leto količine pridelka zadnje trgatve. Države članice lahko tudi zahtevajo, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo prodane količine zadnje trgatve.

2.  Proizvajalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, prijavijo vsako leto svoje zaloge mošta in vina, bodisi od trgatve v tekočem letu ali od trgatev iz prejšnjih let. Mošt in vino, uvožena iz tretjih držav, se navedeta ločeno.

Člen 19

1.  Države članice razvrstijo sorte vinske trte za proizvodnjo vina. Vse razvrščene sorte sodijo k vrsti Vitis vinifera ali nastanejo s križanjem te vrste z drugimi vrstami roda Vitis. Naslednje sorte ne smejo biti zajete v to razvrstitev:

2.  V svoji razvrstitvi navedejo države članice sorte vinske trte, ki so primerne za proizvodnjo posameznega kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), proizvedenega na njihovem ozemlju. Te sorte sodijo k vrsti Vitis vinifera.

▼A1

V primeru, da se Poljska uvrsti v vinorodno cono v skladu s členom 1(3), bo ob pristopu določila sorte trt, ki so primerne za proizvodnjo vsakega izmed kakovostnih vin na njenem ozemlju.

▼B

3.  Samo tiste sorte vinske trte, ki so navedene v razvrstitvi, se lahko zasadijo, ponovno zasadijo ali cepijo na področju Skupnosti za proizvodnjo vina. Ta omejitev ne velja za vinsko trto, ki se uporablja za znanstvene raziskave in poskuse.

4.  Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki niso navedene v razvrstitvi, se morajo izkrčiti, kolikor ni proizvodnja na teh površinah namenjena izključno za porabo v vinogradnikovi družini. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za spremljanje te izjeme.

5.  Kadar so sorte izločene iz razvrstitve, je treba zadevne površine izkrčiti v 15 letih po njihovi izločitvi.

Člen 20

Določbe o registru vinogradov Skupnosti so navedene v Uredbi (EGS) št. 2392/86.

Člen 21

Poglavji I in II tega naslova se ne uporabljata v državah članicah, v katerih proizvodnja vina ne presega 25 000 hektolitrov na vinsko leto. Ta proizvodnja se obračunava glede na povprečno proizvodnjo zadnjih petih vinskih let.

Člen 22

Države članice lahko sprejmejo strožje nacionalne predpise za novo zasaditev ali ponovno zasaditev ali precepljanje vinske trte. Lahko zahtevajo, da se morajo zahtevki in informacije, predvideni v tem naslovu, dopolniti z drugimi informacijami, potrebnimi za spremljanje razvoja obsega vinogradniških površin.

Člen 23

1.  Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Podrobna pravila lahko zajemajo zlasti:

2.  Določbe za spremni dokument za material za vegetativno razmnoževanje vinske trte in podrobni predpisi za njegovo uporabo skupaj s tistimi, ki zadevajo nadzor, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

3.  Uredba (EGS) št. 2392/86 se lahko spremeni ali razveljavi v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

4.  V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se odloča o tem, ali je država članica sestavila preglednico, navedeno v členu 16, in ali naj se ta odločitev pod ustreznimi pogoji prekliče, kadar država članica ne posodobi preglednice, kakor je potrebno.

NASLOV III

TRŽNI MEHANIZMI

POGLAVJE I

POMOČ ZA ZASEBNO SKLADIŠČENJE

Člen 24

1.  Proizvajalcem se dodeli pomoč za zasebno skladiščenje naslednjih proizvodov:

2.  Pomoč se dodeli ob sklenitvi pogodbe z intervencijsko agencijo o dolgoročnem skladiščenju v času med 16. decembrom in 15. februarjem naslednjega leta in pod pogoji, ki jih je treba določiti.

3.  Pogodbe o dolgoročnem skladiščenju se sklenejo za čas, ki se izteče:

Člen 25

1.  Za sklenitev pogodb o skladiščenju veljajo pogoji zlasti glede kakovosti zadevnih proizvodov.

2.  Pogodbe za skladiščenje namiznega vina zajemajo določbe o ukinitvi plačil pomoči in prenehanju ustreznih obveznosti proizvajalca za vse skladiščene količine ali del skladiščenih količin, če tržne cene za zadevno vrsto namiznega vina prekoračijo prag, ki ga je treba še določiti.

3.  Znesek pomoči za zasebno skladiščenje lahko zajema samo tehnične stroške skladiščenja in stroške obresti, oboji se določijo po standardni stopnji.

4.  Pri zgoščenem grozdnem moštu se lahko znesek prilagodi s koeficientom, ki ustreza stopnji koncentriranja.

Člen 26

1.  Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila lahko določajo zlasti:

2.  Po enakem postopku, določenem v členu 75, se lahko zagotovi:

POGLAVJE II

DESTILACIJA

Člen 27

1.  Čezmerno stiskanje zdrozganega ali nezdrozganega grozdja in stiskanje vinskih droži je prepovedano. Ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene, kakor je destilacija, je prepovedana.

2.  Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne razume kot stiskanje, če:

3.  Razen oseb in skupin, navedenih v odstavku 7, se od vsake fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki proizvaja vino, zahteva, da dobavi v destilacijo vse stranske proizvode, ki nastanejo pri proizvodnji vina.

4.  Količina alkohola v stranskih proizvodih mora znašati vsaj 10 % glede na volumenski delež alkohola, ki ga vsebuje vino, če je bilo proizvedeno neposredno iz grozdja. Razen pri odstopanjih v tehnično upravičenih primerih ne sme znašati manj kakor 5 %, kadar je vino pridelano iz grozdnega mošta, iz delno prevretega grozdnega mošta ali iz mladega vina med vrenjem. Če se ustrezni procent ne doseže, potem mora zavezanec dobaviti za destilacijo ustrezno količino vina iz lastne proizvodnje, da se tako doseže ustrezni odstotek.

Lahko se odstopi od odstavka 3 in prvega pododstavka tega odstavka za skupine proizvajalcev, ki jih je treba določiti, za nekatere proizvodne regije in za vino, ki je predmet destilacije, navedene v členu 28.

5.  Obveznost dobave v skladu z odstavkom 3 se lahko izpolni tudi z dobavo vina proizvajalcu kisa.

6.  Vse fizične in pravne osebe ali skupine oseb, razen oseb in skupin, navedenih v odstavku 7, ki razpolagajo s stranskimi proizvodi, nastalimi iz kakršne koli predelave grozdja, razen vinifikacije, morajo te stranske proizvode poslati v destilacijo.

▼M8

7.  Vse fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki predelujejo grozdje, potrgano v vinorodni coni A ali v nemškem delu vinorodne cone B ali na površinah, zasajenih z vinskimi trtami v Češki republiki, Malti, Avstriji, Sloveniji ali na Slovaškem, morajo stranske proizvode, nastale pri takšni predelavi, umakniti pod nadzorom in pod pogoji, ki jih je treba določiti.

▼B

8.  Obveznosti, navedene v odstavku 3 oziroma odstavku 6, se lahko izpolnijo tako, da se stranski proizvodi proizvodnje vina umaknejo pod nadzorom in pod pogoji, ki jih je treba določiti.

9.  Odkupna cena grozdnih tropin, vinskih droži in vina, dostavljenih za destilacijo na podlagi tega člena, je 0,995 EUR na vol. %/hl.

10.  Cena, ki jo plača destilarna, ne sme biti nižja od odkupne cene.

11.  Destilarna lahko:

Če je bilo vino predelano v vino, alkoholizirano za destilacijo, pred dobavo v destilarno, se pomoč, navedena v (a), plača proizvajalcu alkoholiziranega vina in proizvod destilacije se ne sme dobaviti intervencijski agenciji.

12.  Lahko se odloči, da se mora alkohol namesto intervencijskemu organu dobaviti izvajalcu, ki je vložil ponudbo v okviru razpisa, organiziranega za odprodajo proizvodov destilacije, sprejeto po postopku, navedenem v členu 31(1).

13.  Odstavki 1 do 12 se ne uporabljajo za grozdni sok ali zgoščeni grozdni sok ali grozdni mošt ali zgoščeni grozdni mošt, ki so namenjeni za pripravo grozdnega soka.

Člen 28

1.  Kadar je vino, pridelano iz sorte grozdja, ki je v razvrstitvi za isto upravno enoto uvrščeno kot sorta vinske trte, pa tudi kot sorta za druge namene, se mora, če se prekoračijo običajne količine proizvodnje vina in če se to vino ne izvozi v zadevnem vinskem letu, destilirati v času, ki ga je treba še določiti. Razen v izjemnih primerih se lahko odda samo v destilarno.

2.  Običajno proizvedena količina vina se določi na podlagi:

3.  Odkupna cena za vino, dobavljeno za destilacijo v skladu s tem členom, je 1,34 EUR na vol. %; lahko se spreminja med določenim vinskim letom, pod pogojem, da ostane povprečje za to vinsko leto 1,34 EUR na vol. %.

4.  Cena, ki jo plača destilarna, ne sme biti nižja od odkupne cene.

5.  Destilarna lahko:

Če je bilo vino predelano v vino, alkoholizirano za destilacijo, pred dobavo v destilarno, potem se pomoč, navedena v (a), plača proizvajalcu alkoholiziranega vina in proizvod destilacije se ne sme dobaviti intervencijski agenciji.

6.  Namesto dobave alkohola intervencijski agenciji se lahko odloči, da se alkohol dobavi izvajalcu, ki je v okviru razpisa, organiziranega za odprodajo proizvodov destilacije, vložil ponudbo, sprejeto po postopku iz člena 31(1).

7.  Ta člen velja ne glede na člen 1(2).

Člen 29

1.  Skupnost lahko predvidi podporo za destilacijo namiznega vina in vina, ki je primerno za proizvodnjo namiznega vina, da bi podprla trg z vinom in zagotovila neprekinjeno oskrbo z vinskimi destilati tistih delov sektorja za pitni alkohol, v katerih se takšen alkohol tradicionalno uporablja.

2.  Podpora se izvaja v obliki primarne pomoči in sekundarne pomoči, ki se plačata destilarnam.

3.  Primarna pomoč se plača na podlagi količine namiznega vina in vina, primernega za pridobivanje namiznega vina, ki se destilira.

4.  Primarna pomoč se izvaja na podlagi sistema pogodb, sklenjenih med destilarnami in pridelovalci vina. Določi se minimalna cena, ki jo plačajo destilarne pridelovalcem vina; lahko se spreminja v določenem vinskem letu, če ostane povprečje za tisto vinsko leto vsaj 2,488 EUR na vol. %.

5.  Višina primarne pomoči izkazuje:

6.  Sekundarna pomoč se izvaja v obliki plačila za kritje razumnih stroškov skladiščenja nastalega proizvoda. Omogoča naj lažje izvajanje sistema primarne pomoči.

Člen 30

1.  Ukrep krizne destilacije se lahko sprejme pri izrednih motnjah na trgu zaradi znatnih presežkov in/ali problemov pri kakovosti.

2.  Ukrep ima naslednje cilje:

3.  Ta ukrep je za pridelovalce prostovoljen.

4.  Ukrep se lahko omeji na nekatere kategorije vina ali nekatere površine pridelave. Ukrep se lahko uporabi za kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju (pdpo), samo na prošnjo zadevne države članice.

5.  Merilo za uvedbo ukrepa bi bilo lahko poslabšanje tržne cene za neko kategorijo vina ali za vino z nekaterih površin pridelave v nekem času, ki ga je mogoče dokazati.

6.  Če Skupnost uporablja ta ukrep tri leta zapored za določeno vrsto vina (na določenem območju), predloži Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o nenehni krizi, ki po potrebi vključuje tudi predloge.

Člen 31

1.  Alkohol, ki ga prevzame intervencijska agencija, se odstrani bodisi na podlagi javne dražbe ali z razpisom. Pri odstranitvi takšnega alkohola se oblasti, če je možno, izognejo temu, da bi vplivale na možnosti tržne prodaje alkohola, ki so tradicionalno odvisne od obstoja takšne prodaje. Ne sme se odstraniti v sektorju za alkohol, ki je namenjen za prehrano.

2.  Če preskrba dela tistega sektorja, v katerem je obvezna uporaba vinskega alkohola, ni zagotovljena z uporabo členov 27, 28 in 29, se lahko odloči, da se takšen alkohol v tem sektorju odstrani.

Člen 32

1.  Za vino proizvajalcev, ki so povečali volumenski delež alkohola z dodajanjem saharoze ali mošta, za katerega je bila zagotovljena pomoč po členu 34, se odkupna cena, ki je določena za vsako destilacijo, razen destilacije iz člena 27, zniža v okviru vsake vinorodne površine za podoben pavšalni znesek, izračunan na podlagi višine pomoči, navedene v členu 34, in povečanja volumenskega deleža alkohola, predpisanega za zadevno vinorodno površino.

2.  Na željo zadevnega proizvajalca se znižanje uporablja samo za količine, pri katerih se je volumenski delež alkohola povečal v skladu z odstavkom 1.

Člen 33

1.  Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti:

2.  Višina pomoči, opisanih v členih 27 in 28, ki zagotavljajo, da se odstranijo proizvodi, višina pomoči, opisane v členu 29, in določbe o razmerah, ki lahko privedejo do sprožitve ukrepa, navedenega v členu 30, ter višina in oblika finančne podpore Skupnosti za ta ukrep se določijo po postopku iz člena 75.

POGLAVJE III

POMOČ ZA POSEBNE UPORABE

Člen 34

1.  Določi se pomoč za uporabo:

proizvedenih v Skupnosti, kadar se uporabljata za povečanje volumenskega deleža alkohola v vinskih proizvodih, za katere je takšno povečanje dopustno glede na to uredbo.

2.  Dodelitev pomoči se lahko rezervira za proizvode, ki prihajajo iz vinorodne cone C III, če brez tega ukrepa ni mogoče zagotoviti trgovine z moštom in rezanim vinom.

3.  Višina pomoči se določi v evrih na vol. % potencialnega volumenskega deleža alkohola in na hektoliter zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta, ob upoštevanju razlike med stroški obogatitve s temi proizvodi in s saharozo.

Člen 35

1.  Določi se pomoč za uporabo:

2.  Če se ugotovi, da vodi geografska omejitev za pridelavo grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta, navedenih v odstavku 1(b), k izkrivljanju konkurence, se lahko z odstopanjem od odstavka 1(b) odloči, da se ta pomoč razširi tudi na grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, ki se proizvajata v drugih regijah Skupnosti, ne le v vinorodni coni C III.

3.  Pomoči v skladu z odstavkom 1 se rezervirajo izključno za uporabo proizvodov, ki se pridobivajo iz sort, uvrščenih izključno med sorte vinske trte ali med oboje, sorte vinske trte in sorte za druge namene, in se prav tako lahko dodelijo za grozdje z izvorom iz Skupnosti, ki izhaja iz istih sort.

4.  Višino pomoči je treba določiti tako, da so stroški za dobavo grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta z izvorom iz Skupnosti takšni, da se ohranijo tradicionalne prodajne možnosti teh proizvodov.

▼M4 —————

▼B

Člen 36

Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila zajemajo zlasti:

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 37

Pridelovalci, za katere veljajo obveznosti iz členov 27 in 28, so upravičeni do ugodnosti iz intervencijskih ukrepov v okviru tega naslova, pod pogojem, da so izpolnili zgoraj navedene obveznosti v referenčnem obdobju, ki ga je treba določiti. To obdobje in podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Člen 38

1.  Kadar so zabeležene čezmerno visoke cene za eno vrsto vina na trgu Skupnosti in je verjetno, da se bo takšen položaj še nadaljeval in povzročal motnje na trgu, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe.

2.  Kolikor je to potrebno za podporo trga z namiznimi vini, se lahko sprejmejo intervencijski ukrepi za proizvode, navedene v členu 1(2)(b), razen namiznega vina, v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

NASLOV IV

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV IN SEKTORSKE ORGANIZACIJE

POGLAVJE I

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

Člen 39

1.  „Organizacija proizvajalcev“, priznana v smislu te uredbe, pomeni katero koli pravno osebo:

2.  Organizacije proizvajalcev, priznane v v tej uredbi, morajo imeti možnost, da svojim članom določijo ustrezne kazni ob kršenju pravil organizacije.

3.  Države članice lahko vse skupine proizvajalcev, ki za to zaprosijo, priznajo za organizacije proizvajalcev v smislu te uredbe, če:

Člen 40

1.  Države članice:

2.  Komisija se s pregledi prepriča o izpolnjevanju člena 39 in odstavka 1(b) tega člena in na podlagi teh pregledov od držav članic zahteva, da priznanje odvzamejo, če je to primerno.

POGLAVJE II

SEKTORSKE ORGANIZACIJE

Člen 41

1.  Za izboljšanje delovanja trga s kakovostnim vinom, pridelanim na določenem pridelovalnem območju (pdpo), in z namiznim vinom z geografsko označbo lahko države članice proizvajalke zlasti pri izvajanju sklepov sektorskih organizacij določijo prodajna pravila za urejanje ponudbe pri prvem trženju, kolikor takšna pravila veljajo na zadrževanje proizvodov in/ali postopno sproščanje v promet proizvodov brez vsakega drugega skupno dogovorjenega postopka, kakor so:

2.  Pravila iz odstavka 1 je treba poslati izvajalcem v celotnem obsegu z objavo v uradni publikaciji zadevne države članice.

3.  Države članice, ki so izkoristile možnosti, ponudene v odstavku 1, poročajo Komisiji vsako leto o odločitvah, prejšnje leto sprejetih glede teh možnosti. Komisija pregleda, ali so usklajene z zakonodajo Skupnosti, še zlasti s predpisi o prostem pretoku (členi 28 do 31 Pogodbe) in konkurenci (členi 81 do 86 Pogodbe) in z načelom prepovedi razlikovanja (člen 34(3) Pogodbe).

4.  Organizacije iz odstavka 1 izvajajo več naslednjih ukrepov v eni ali več regijah Skupnosti ob upoštevanju interesov potrošnikov:

NASLOV V

ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE, OPIS, OZNAČEVANJE, PREDSTAVITEV IN ZAŠČITA

POGLAVJE I

ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE

Člen 42

1.  V Skupnosti dovoljeni enološki postopki in obdelave so določeni za proizvodnjo proizvodov iz te uredbe, razen grozdnega soka in zgoščenega grozdnega soka ter grozdnega mošta in zgoščenega grozdnega mošta, namenjenih za pripravo grozdnega soka.

2.  Dovoljeni enološki postopki in obdelave se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega ohranjanja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

3.  Dovoljeni enološki postopki in obdelave izključujejo dodajanje vode, razen takrat, ko to zahteva posebna tehnološka potreba, pa tudi dodajanje alkohola, razen pri svežem grozdnem moštu, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, pri likerskem vinu, penečem vinu, alkoholiziranem vinu za destilacijo in pod pogoji, ki jih je treba določiti, pri biser vinih.

4.  Države članice lahko glede na enološke postopke in obdelave uporabijo strožje pogoje, da se ohranijo osnovne lastnosti kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), namiznih vin z geografsko označbo, ki se proizvajajo na njihovem ozemlju, penečih vin in likerskih vin. Te pogoje sporočijo Skupnosti, ki jih posreduje drugim državam članicam.

5.  Kolikor to ni drugače določeno, se lahko samo grozdje, ki izvira iz sort, naštetih v razvrstitvi v skladu s členom 19 kot sorte vinske trte ali proizvodi, ki iz njih izvirajo, uporablja v Skupnosti za proizvodnjo:

6.  Rezanje vina, primernega za proizvodnjo belega namiznega vina, ali belega namiznega vina z vinom, primernim za proizvodnjo rdečega namiznega vina, ali z rdečim namiznim vinom ne more dati namiznega vina.

Ta določba pa v nekaterih primerih, ki jih je treba še določiti, ne preprečuje takšnega rezanja, kakor je navedeno v prvem pododstavku, če ima nastali proizvod značilnosti rdečega namiznega vina.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se takšno rezanje dovoljuje do 31. julija 2005 na območjih, na katerih je bil takšen postopek tradicionalen, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih je treba določiti.

Člen 43

1.  Dovoljeni enološki postopki in obdelave so določeni v Prilogi IV in Prilogi V.

2.  Še posebej:

Člen 44

▼M5

1.  Od proizvodov, ki spadajo pod oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29, se lahko za neposredno prehrano ljudi v Skupnosti ponudijo ali dostavijo samo likerska vina, peneča vina, gazirana peneča vina, polpeneča vina, gazirana polpeneča vina, kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju, namizna vina, vina, pridobljena iz prezrelega grozdja in, kjer je primerno, ne glede na člen 45, zakonito uvožena vina.

▼B

2.  Razen ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se lahko druga vina, kakor so kakovostna vina, pridelana na določenem geografskem območju (pdpo), dobljena iz sort vinske trte, navedenih v členu 42(5), ki pa ne ustrezajo definicijam iz točk 12 do 18 Priloge I, uporabijo samo za porabo v posamični družini proizvajalca vina, za proizvodnjo vinskega kisa ali za destilacijo.

3.  V letih z neugodnimi vremenskimi razmerami se lahko odloči, da se lahko proizvodi iz vinorodnih con A in B, ki ne dosežejo minimalnega naravnega volumenskega deleža alkohola, določenega za zadevno vinorodno cono, uporabijo v Skupnosti za proizvodnjo penečega vina in gaziranega penečega vina, če to vino doseže dejanski minimalni volumenski delež alkohola, ne nižji od 8,5 vol. %, ali za proizvodnjo gaziranega biser vina. V tem primeru se obogatitev opravi v mejah, navedenih v odstavku 5 točke D Priloge V.

4.  Brez poseganja v strožje določbe, ki jih države članice lahko uporabljajo za proizvodnjo proizvodov na svojem ozemlju, ki ne sodijo pod oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29, se sme sveži grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, uporabiti samo za pripravo takšnih proizvodov.

5.  Grozdni sok in zgoščeni grozdni sok, ki izvirata iz Skupnosti, se ne smeta predelati v vino ali dodati vinu. Ti proizvodi se nadzorujejo glede na njihovo uporabo. Alkoholno vrenje teh proizvodov je prepovedano na ozemlju Skupnosti.

6.  Določbe odstavkov 4 in 5 ne veljajo za proizvode, iz katerih v Združenem kraljestvu , na Irskem ►A1  in na Poljska ◄ proizvajajo proizvode, ki sodijo pod oznako KN 2206 00, za katere države članice lahko dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje besedo „vino“ v skladu s točko C odstavka 2 Priloge VII.

7.  Vino, primerno za proizvodnjo namiznega vina, ki ne dosega dejanskega minimalnega volumenskega deleža alkohola za namizno vino, se lahko daje v promet samo za proizvodnjo penečega vina, proizvodnjo kisa, destilacijo in druge industrijske namene. Obogatitev tega vina in rezanje z namiznim vinom zaradi zvišanja dejanskega volumenskega deleža alkohola do stopnje, predpisane za namizno vino, se lahko opravi samo na posesti proizvajalca vina ali na njegov račun.

8.  Razen alkohola, žganih pijač in destilata se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne smejo pridelovati niti vino niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi.

9.  Destilat izpirka tropin se lahko, kadar njegovo proizvodnjo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v družini pridelovalca vina.

10.  Vino, alkoholizirano za destilacijo, se lahko uporabi samo za destilacijo.

11.  Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja se lahko dá na trg samo za proizvodnjo likerskih vin samo na vinorodnih območjih, na katerih je bil takšen način uporabe tradicionalen na dan 1. januarja 1985, in za proizvodnjo vina iz prezrelega grozdja.

12.  Sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok in zgoščeni grozdni sok z izvorom v tretjih državah se na ozemlju Skupnosti ne smejo niti predelati v vino niti vinu dodati.

13.  Alkoholno vrenje proizvodov iz odstavka 12 ni dovoljeno na ozemlju Skupnosti. Ta določba ne velja za proizvode, iz katerih se v Združenem kraljestvu , na Irskem ►A1  in na Poljska ◄ proizvajajo proizvodi, ki sodijo pod oznako KN 2206 00, za katere države članice lahko dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje besedo „vino“ v skladu z odstavkom 2 točke C Priloge VII.

14.  Rezanje vina z izvorom iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini z izvorom iz tretjih držav na geografskem ozemlju Skupnosti se prepovesta.

15.  Svet lahko odstopi od odstavka 12, prvega stavka odstavka 13 in odstavka 14 v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

Člen 45

1.  Razen ob sprejetem odstopanju se naslednji proizvodi ne smejo ponuditi ali odstraniti za neposredno prehrano ljudi:

2.  Odstopanja, navedena v odstavku 1 za uvožene proizvode, se sprejmejo v skladu s postopkom, določnim v členu 133 Pogodbe.

Člen 46

1.  Podrobna pravila za uporabo tega poglavja in prilog IV in V se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Ta pravila določajo zlasti:

2.  V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se sprejmejo naslednja pravila:

3.  Analitične metode za določanje sestave proizvodov, zajetih v tej uredbi, in pravila, po katerih se lahko ugotovi, ali so bili ti proizvodi podvrženi nedovoljenim enološkim postopkom, se sprejmejo po postopku iz člena 75.

Po istem postopku se po potrebi določijo mejne vrednosti snovi, ki so značilne za uporabo nekaterih enoloških postopkov, in tabele za primerjalno analizo.

Če v Skupnosti niso predvidene analitične metode ali pravila v smislu prvega pododstavka za ugotavljanje in določanje količine iskanih snovi v zadevnem proizvodu, je treba uporabiti naslednje analitične metode:

Avtomatične analitične metode, ki se uporabljajo namesto analitične metode Skupnosti, se razumejo kot enakovredne analitičnim metodam Skupnosti, navedenim v prvem pododstavku, če je bilo ugotovljeno po postopku, določenem v členu 75, da so dobljeni rezultati glede natančnosti, ponovljivosti in sledljivosti vsaj enakovredni rezultatom, dobljenim z ustrezno metodo Skupnosti.

POGLAVJE II

OPISOVANJE, OZNAČEVANJE, PREDSTAVITEV IN ZAŠČITA NEKATERIH PROIZVODOV

Člen 47

1.  Pravila o poimenovanju, označevanju in predstavitvi nekaterih proizvodov iz te uredbe ter zaščita nekaterih podatkov in pojmov so določeni v tem poglavju in v prilogah VII in VIII. Pri teh pravilih se upoštevajo zlasti naslednji cilji:

2.  Pravila, navedena v odstavku 1, zajemajo zlasti določbe o:

3.  Pravila iz odstavka 1 se uporabljajo za opis proizvodov, ki so tam navedeni:

4.  Pravila iz odstavka 1 veljajo za predstavitev proizvodov, ki so tam navedeni, glede na:

5.  Pravila iz odstavka 1 veljajo za proizvode, ki so določeni za prodajo, in za proizvode, ki so dani na trg.

Člen 48

Opis in predstavitev proizvodov, navedenih v tej uredbi, in vse oblike oglaševanja teh proizvodov ne smejo biti neustrezni ali povzročati zmede ali zavajanja oseb, katerim so namenjeni, zlasti glede na:

Člen 49

1.  Proizvodi, katerih opis ali predstavitev ni v skladu s predpisi te uredbe ali podrobnimi pravili, sprejetimi za njihovo izvajanje, se ne smejo prodajati ali dati v promet na trg v Skupnosti ali izvažati.

Pri proizvodih, namenjenih za izvoz:

2.  Država članica, na ozemlju katere je proizvod, ki njegov opis ali predstavitev ne ustreza določbam, navedenim v odstavku 1, sprejme potrebne ukrepe za kaznovanje kršitev glede na njihovo resnost.

Država članica lahko odobri, da se zadevni proizvod v Skupnosti proda, dá v promet na trg v Skupnosti ali izvozi, če se spremeni opis ali predstavitev tega proizvoda, pod pogojem, da ustreza določbam odstavka 1.

Člen 50

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zainteresiranim strankam v skladu s členoma 23 in 24 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine omogočile preprečitev uporabe geografskih označb za proizvode, navedene v členu 1(2)(b), za proizvode, ki nimajo izvora v kraju, označenem z zadevno geografsko označbo, tudi kadar je naveden pravi izvor blaga ali se uporablja geografska označba pri prevodu ali skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“ ali podobno.

2.  V smislu tega člena velja kot „geografska označba“ označba, ki označuje izvor proizvoda na ozemlju tretje države, članice Svetovne trgovinske organizacije, ali v regiji ali na prostoru v okviru tega ozemlja takrat, ko se določena kakovost, ugled ali druga lastnost proizvoda lahko določi za ta geografski kraj izvora.

3.  Odstavka 1 in 2 se uporabljata ne glede na druge posebne predpise zakonodaje Skupnosti, ki določajo pravila za označevanje in predstavitev proizvodov, zajetih v tej uredbi.

Člen 51

1.  Za uporabo tega naslova pomeni „geografska enota, ki je manjša od države članice“:

2.  Uporaba geografske označbe za označevanje namiznega vina, ki se pridobiva z rezanjem vina iz grozdja, pridelanega na različnih vinorodnih območjih, se dovoljuje, če izhaja vsaj 85 % namiznega vina iz tega rezanja vina z vinorodnega območja, katerega ime nosi.

Uporaba geografske označbe za označevanje belega namiznega vina vinorodne cone A ali vinorodne cone B se dovoljuje samo, če proizvodi, ki sestavljajo rezano vino, izvirajo iz zadevnih vinorodnih con ali kadar se zadevno vino pridobiva z rezanjem namiznega vina iz vinorodne cone A z namiznim vinom vinorodne cone B.

3.  Države članice lahko pogojno uporabljajo geografsko označbo za označevanje namiznega vina zlasti za vino, ki je bilo v celoti proizvedeno iz nekaterih jasno označenih sort vinske trte in prihaja izključno z natančno razmejenega območja, katerega ime nosi.

Člen 52

1.  Če država članica uporablja ime določenega območja za označevanje kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), ali vina, namenjenega za predelavo v takšno kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (pdpo), če je to primerno, se to ime ne sme uporabljati za označevanje proizvodov vinskega sektorja, ki niso proizvedeni na tem območju, in/ali proizvodov, ki niso označeni z imenom v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi. Enako velja tudi, če je država članica uporabila ime lokalnega upravnega območja ali dela tega območja ali določenega kraja samo za označevanje kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), ali vina, namenjenega za predelavo v takšno kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (pdpo), če je to primerno.

Brez poseganja v predpise Skupnosti v zvezi z določenimi tipi kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), lahko države članice pod proizvodnimi pogoji, ki jih morajo še določiti, dovolijo, da se ime določenega območja združi s podrobnostmi, ki veljajo za proizvodni postopek ali tip, ali z imenom sorte vinske trte ali sinonimom tega imena.

Ne glede na prvi pododstavek lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sklene do 31. avgusta 2001, da se smejo še naprej, vendar največ tri vinska leta uporabljati tudi za označevanje namiznega vina nekatera geografska imena, ki se tradicionalno uporabljajo za označevanje namiznega vina in ki so postala ime danega območja.

2.  Naslednja imena in izrazi:

se lahko uporabljajo za opis, predstavitev in oglaševanje drugih pijač, razen vina ali grozdnega mošta, samo če ni nevarnosti zamenjave glede narave, izvora ali vira in sestave takšne pijače.

3.  Uporaba imena ali izraza v skladu s točko 2 ali besed „Hock“, „Claret“, „Liebfrauenmilch“ in „Liebfraumilch“, tudi kadar so povezane z besedami, kakor so „vrsta“, „tip“, „oblika“, „imitacija“ ali kak drug podoben izraz, je prepovedana za opis in predstavitev:

4.  Imena:

se lahko uporabljajo samo za opis, predstavitev ali oglaševanje drugih pijač, razen vina ali grozdnega mošta, pod naslednjimi pogoji:

Tudi če se priznanje, navedeno pod točko (a), ne doseže, se ta imena lahko uporabljajo še naprej do 31. decembra 2000, pod pogojem, da se upošteva točka (b).

Člen 53

1.  Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja in prilog VII in VIII se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75. Ta pravila veljajo zlasti za odstopanja, pogoje in dovoljenja, predvidena v teh prilogah.

2.  Naslednje določbe se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75:

NASLOV VI

KAKOVOSTNA VINA, PRIDELANA NA DOLOČENEM PRIDELOVALNEM OBMOČJU

Člen 54

1.  Kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju („kakovostno vino pdpo“), pomeni vino, ki ustreza predpisom tega naslova in določbam Skupnosti ter nacionalnim določbam, sprejetim v tej povezavi.

2.  „Kakovostno vino pdpo“ zajema naslednje kategorije:

3.  Proizvodi, opredeljeni kot ustrezni za pridelavo kakovostnega vina pdpo, so:

4.  Države članice pošljejo Komisiji seznam kakovostnih vin pdpo, ki so jih priznale z navedbo nacionalnih predpisov za posamezno kakovostno vino pdpo, ki veljajo za pridelavo in proizvodnjo tega kakovostnega vina pdpo.

5.  Komisija objavi seznam v Uradnem listu Evropskih skupnosti, v seriji „C“.

Člen 55

1.  Določbe za pridelavo kakovostnega vina pdpo temeljijo poleg nacionalnih določb, sprejetih v skladu s členom 57(1) in ob upoštevanju tradicionalnih proizvodnih pogojev, če ti pogoji ne ovirajo politike pospeševanja kakovostne proizvodnje in nemotenega delovanja enotnega trga, na naslednjih dejavnikih:

2.  Določbe iz odstavka 1 so določene v točkah A do J Priloge VI.

3.  Določbe iz točke K Priloge VI veljajo samo za kakovostno peneče vino pdpo. Določbe iz točke L Priloge VI veljajo samo za kakovostno likersko vino pdpo.

Člen 56

1.  Države članice sestavijo pravila, po katerih na stopnji proizvodnje:

2.  Razvrščanje v nižji kakovostni razred kakovostnega vina pdpo na stopnji trženja opravi:

3.  Razvrščanje v nižji kakovosti razred, navedeno v odstavku 2, se odredi zlasti takrat, kadar je ustrezni organ ugotovil, da:

Člen 57

1.  Poleg dejstev, naštetih v členu 55, lahko države proizvajalke ob upoštevanju običajne prakse dobrega poslovanja določijo takšne dodatne pogoje pridelave in značilnosti, ki jim morajo ustrezati kakovostna vina pdpo.

2.  Poleg drugih določb, določenih v tej uredbi, lahko država članica proizvajalka ob upoštevanju običajne prakse dobrega poslovanja določi dodatne ali strožje značilnosti ali pogoje pridelave, proizvodnje in gibanja kakovostnega vina pdpo, proizvedenega na njenem ozemlju.

Člen 58

Podrobna pravila za uporabo tega naslova in Priloge VI se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Ta pravila lahko zajemajo:

NASLOV VII

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 59

1.  Za uvoz v Skupnost katerih koli proizvodov, navedenih v členu 1(2)(a) in (b), je treba predložiti uvozno dovoljenje. Za uvoz katerih koli drugih proizvodov, navedenih v členu 1(2), v Skupnost in za izvoz vseh proizvodov, navedenih v členu 1(2), iz Skupnosti je treba predložiti uvozno in izvozno dovoljenje.

2.  Dovoljenje izda država članica kateremu koli prosilcu ne glede na kraj registracije njegove dejavnosti v Skupnosti in ne glede na ukrepe za uporabo členov 62 in 63.

Dovoljenje velja za celotno Skupnost.

Za izdajo dovoljenja je treba predložiti varščino, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz opravi v času trajanja veljavnosti dovoljenja; razen če je višja sila, zapade varščina v celoti ali delno, kadar se uvoz ali izvoz v tem času ne opravi ali opravi samo delno.

3.  V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se sprejmejo:

Člen 60

1.  Kolikor ta uredba ne predvideva drugače, se uporabljajo carinske stopnje iz skupne carinske tarife za proizvode, naštete v členu 1(2).

2.  Pri soku in moštu, ki sodita pod oznaki KN 2009 60 in 2204 30, pri katerih je uporaba skupne carinske tarife odvisna od uvozne cene proizvoda, se dejanski znesek te cene preverja bodisi s pregledovanjem vsake pošiljke ali pavšalno uvozno vrednostjo, ki jo izračuna Komisija na podlagi ravni cen za te proizvode v državah izvora.

Kadar je navedena vstopna cena pošiljke višja od pavšalne uvozne vrednosti, če se uporablja ta cena, povečana za maržo, sprejeto v skladu z odstavkom 3, ki ne sme preseči pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, se mora predložiti varščina, ki je enaka uvoznim dajatvam, določenim na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

Če v primeru, navedenem v drugem pododstavku, uvozna cena pošiljke ni navedena, je uporaba skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti ali uporabe ustreznih carinskih predpisov pod pogoji, ki se določijo v skladu z odstavkom 3.

3.  Če se uporabljajo odstopanja v členu 44(15) za uvožene proizvode, vložijo uvozniki v času sprostitve blaga v prost promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina je enaka znesku, ki ga je treba še določiti. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prost promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega področja, ali pri vinifikaciji ustrezno označen.

4.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se določijo po postopku, določenem v členu 75. Ta pravila veljajo zlasti za merila, po katerih se določi, katero kontrolno metodo je treba uporabiti in katere parametre upoštevati za obračun pavšalnih uvoznih vrednosti, višino varščine, navedene v odstavku 3, in predpise za sprostitev te varščine.

Člen 61

1.  Da bi preprečili ali odpravili neugodne vplive na trgu v Skupnosti, ki lahko nastanejo z uvozom nekaterih proizvodov, navedenih v členu 1(2), se pri uvozu enega ali več takšnih proizvodov po carinski stopnji, določeni v skupni carinski tarifi, zaračunava dodatna uvozna dajatev, če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 5 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v skladu s členom 300 Pogodbe v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, razen če uvoz ne more povzročiti motenj na trgu Skupnosti ali če so vplivi nesorazmerni s postavljenim ciljem.

2.  Sprožitvena cena, pod katero se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, je tista, ki jo Skupnost pošlje Svetovni trgovinski organizaciji.

Sprožitvene količine, ki morajo biti prekoračene, da se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, se določijo zlasti na podlagi uvoza v Skupnost v treh letih pred letom, v katerem so nastopili ali bi verjetno nastopili neželeni učinki iz odstavka 1.

3.  Uvozne cene, ki se morajo upoštevati za uvedbo dodatne uvozne dajatve, se določijo na podlagi uvoznih cen cif zadevne pošiljke.

Uvozne cene cif se za ta namen preverjajo na podlagi reprezentativnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu ali uvoznem trgu Skupnosti.

4.  Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom, določenim v členu 75. Takšna podrobna pravila veljajo zlasti za:

Člen 62

1.  Tarifne kvote za proizvode, ki so zajeti v tej uredbi in izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katere koli druge pogodbe Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi po postopku, določenem v členu 75.

2.  Za upravljanje kvote se uporablja ena od naslednjih metod ali kombinacija teh metod:

Sprejmejo se lahko druge ustrezne metode. Pri metodi je treba preprečiti kakršno koli razlikovanje med zadevnimi izvajalci.

3.  S sprejeto metodo se, kjer je to primerno, upoštevata zahteva po oskrbi trga Skupnosti in potreba po varovanju ravnovesja tega trga, pri čemer se lahko izrabijo metode, ki so bile v preteklosti uporabljene za kvote in ustrezajo kvotam, navedenim v odstavku 1, in to ne glede na pravice, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih kot del urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj.

4.  Podrobna pravila, navedena v odstavku 1, predvidevajo letne kvote, po potrebi ustrezno razdeljene skozi leto, in določajo metodo upravljanja, ki se uporablja, ter po potrebi zajemajo tudi:

Člen 63

1.  Da bi omogočili izvoz:

na podlagi cen, ki v mednarodni trgovini veljajo za te proizvode, se lahko razlika med temi cenami in cenami v Skupnosti v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, izravna z izvoznimi nadomestili.

2.  Za dodelitev količin, ki se lahko izvažajo z nadomestili, se določi postopek, ki:

3.  Nadomestila so enaka za celotno Skupnost. Lahko se glede na namembno območje različno določijo, kadar to zahteva položaj na mednarodnem trgu ali posebne zahteve nekaterih trgov.

Nadomestila, navedena v odstavku 1(a), se določijo v skladu s postopkom, določenim v členu 75. Določijo se v rednih časovnih razmikih.

Nadomestila, določena v rednih časovnih razmikih, lahko Komisija po potrebi spremeni v intervencijskem obdobju na prošnjo države članice ali na svojo lastno pobudo.

Določbe člena 64 glede naštetih proizvodov se uporabljajo kot dopolnilo.

4.  Nadomestila se odobrijo samo za zahtevke in ob predložitvi ustreznih izvoznih dovoljenj.

5.  Nadomestilo za izvoz proizvodov, naštetih v členu 1, je tisto nadomestilo, ki velja na dan, ko je vložen zahtevek za dovoljenje, in pri različnih višinah nadomestila tisto nadomestilo, ki velja na isti dan:

Sprejmejo se ustrezni ukrepi, ki preprečujejo zlorabo različnih možnosti, predvidenih v tem odstavku.

6.  V skladu s postopkom, določenim v členu 75, so možna odstopanja od odstavkov 4 in 5 pri proizvodih, navedenih v členu 1, za katere se dodelijo nadomestila v okviru ukrepov pomoči v hrani.

7.  Zagotovljeno je upoštevanje količinskih omejitev, ki izhajajo iz sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 300 Pogodbe na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za predvidena referenčna obdobja in veljavnih za zadevne proizvode.

Glede na upoštevanje obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj, konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

8.  Podrobna pravila za uporabo tega člena, vključno z določbami o ponovni razporeditvi nedodeljenih ali neuporabljenih izvoznih količin, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Člen 64

1.  Ta člen se uporablja za nadomestila, navedena v členu 63(1).

2.  Višina nadomestila za proizvode, navedene v členu 63(1)(b), je:

Da bi bili izpolnjeni pogoji za nadomestilo, mora proizvode v predelani obliki ob izvozu spremljati prosilčeva izjava, v kateri so navedene količine surovega sladkorja, belega sladkorja, glukoze in glukoznega sirupa, ki so bile uporabljene pri proizvodnji.

Resničnost te izjave pregledujejo pristojni organi zadevne države članice.

3.  Nadomestila se določijo ob upoštevanju naslednjih elementov:

4.  Tržne cene Skupnosti, navedene v členu 63(1), se določijo na podlagi najugodnejših izvoznih cen.

Določitev cen v mednarodni trgovini, navedenih v členu 63(1), se opravi ob upoštevanju:

5.  Brez poseganja v tretji pododstavek člena 63(3) se po postopku iz člena 75 določi, v kakšnih časovnih presledkih je treba sestaviti seznam proizvodov, za katere se dejansko dodeli nadomestilo, in določiti višino tega nadomestila.

6.  Nadomestilo se izplača, kadar se dokaže, da:

V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se lahko sprejmejo dodatne določbe.

7.  Brez poseganja v odstavek 6(a) se pri izvozu proizvodov, ki so uvoženi iz tretjih držav in ponovno izvoženi v tretje države, ne dodeli izvozno nadomestilo, razen če se odobri odstopanje po postopku iz člena 75.

Člen 65

1.  Kolikor je to potrebno za ustrezno delovanje skupne ureditve trga za vino, lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino v posebnih primerih v celoti ali deloma prepove uporabo postopka aktivnega oplemenitenja za proizvode v skladu s členom 1.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 sprejme Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo potrebne ukrepe v primerih, ko položaj, določen v odstavku 1, zahteva izredno nujno poseganje in je moten ali bi lahko bil moten trg Skupnosti z uporabo postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja; Svet in države članice je treba obvestiti o takšnih ukrepih, katerih trajanje veljavnosti ne sme presegati šest mesecev in ki se začnejo uporabljati takoj. Če Komisija prejme zahtevo od države članice, sprejme odločitev o tem v enem tednu po prejemu zahteve.

3.  Odločitev Komisije lahko katera koli država članica pošlje v presojo Svetu v enem tednu od dneva obvestila. Svet lahko s kvalificirano večino potrdi, spremeni ali razveljavi odločitev Komisije. Če Svet ne sprejme odločitve v treh mesecih, velja odločitev Komisije za razveljavljeno.

Člen 66

1.  Splošna pravila za razlaganje kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za razvrščanje proizvodov, zajetih v tej uredbi; carinska nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

2.  Razen če ni drugače predvideno s to uredbo ali v skladu z določbo na podlagi te uredbe, se prepoveduje:

Člen 67

1.  Uvoz proizvodov, zajetih v tej uredbi, katerim je bil dodan alkohol, razen tistih proizvodov, ki so enakovredni proizvodom z izvorom v Skupnosti, pri katerih se takšno dodajanje dovoli, se prepove.

2.  Podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti pogojev za enakovrednost proizvodov in odstopanja od odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Člen 68

1.  Proizvodi, navedeni v členu 1(2)(a) in (b), se lahko uvažajo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Po postopku, določenem v členu 75, se lahko predvidi:

3.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Člen 69

1.  Če je trg v Skupnosti za enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2), zaradi uvoza ali izvoza izpostavljen resnim motnjam ali pa mu grozijo resne motnje, ki ogrožajo cilje člena 33 Pogodbe, potem se lahko v trgovanju s tretjimi državami uporabijo ustrezni ukrepi, dokler se takšne motnje ne odpravijo.

Da bi lahko ocenili, ali položaj upravičuje uporabo takšnih ukrepov, se upoštevajo zlasti:

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme splošna pravila za uporabo tega odstavka in opredeli, v katerih primerih in v okviru katerih omejitev lahko države članice sprejmejo začasne varnostne ukrepe.

2.  Če nastopijo razmere, navedene v odstavku 1, sprejme Komisija potrebne ukrepe na predlog države članice ali na svojo lastno pobudo; države članice so obveščene o takšnih ukrepih, ki začnejo veljati takoj. Če država članica pošlje Komisiji zahtevo, sprejme Komisija odločitev o tem v treh delovnih dneh po prejemu zahteve.

3.  Ukrepe, ki jih sprejme Komisija, lahko katera koli država članica pošlje v presojo Svetu v treh delovnih dneh po prejemu obvestila. Svet se sestane takoj. Svet s kvalificirano večino lahko spremeni ali razveljavi zadevne ukrepe.

4.  Ta člen se uporabi ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

NASLOV VIII

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 70

1.  Proizvodi iz te uredbe se lahko dajo v promet v okviru Skupnosti samo s spremnim dokumentom, ki je uradno pregledan.

2.  Fizične in pravne osebe in skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica upravljajo te proizvode, zlasti proizvajalci, polnilnice in predelovalci, pa tudi trgovci, ki jih je treba še določiti, morajo voditi evidenco o prejemu in izdaji proizvodov.

3.  Podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti vrsto in obliko dokumenta, navedenega v odstavku 1, in odstopanja od tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

Člen 71

1.  Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo in trgovino s proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi.

2.  Poglavje II naslova II ni v nasprotju z dodeljevanjem nacionalne pomoči, namenjene za doseganje podobnih ciljev, ki jih skuša doseči navedeno poglavje. Odstavek 1 se kljub temu uporablja za takšno pomoč.

Člen 72

1.  Države članice imenujejo enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev skladnosti s predpisi Skupnosti na področju vina. Imenujejo tudi laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz na področju vina.

2.  Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove teh organov in laboratorijev. Komisija pošlje te informacije drugim državam članicam.

3.  Komisija vzpostavi organ posebnih uradnikov za sodelovanje s pristojnimi organi držav članic pri kontroli na kraju samem, da zagotovi enotno uporabo predpisov na področju vina.

4.  Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 75.

Ta pravila lahko zajemajo zlasti določbe:

Člen 73

Države članice in Komisija si sporočajo potrebne podatke za izvajanje te uredbe. Podrobna pravila, ki urejajo takšna sporočila, vključno z vrsto in obliko podatkov, ki jih je treba poslati, in časovni roki za sporočanje, pa tudi razporejanje zbranih podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 75.

▼M10 —————

▼B

Člen 77

1.  Pri izvajanju te uredbe je treba hkrati primerno upoštevati cilje, določene v členu 33 in 131 Pogodbe.

2.  Pri uporabi te uredbe je treba upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

Člen 78

1.  Uredba (ES) št. 1258/1999 in določbe, sprejete pri izvajanju Uredbe, se uporabljajo za proizvode, ki so zajeti v tej uredbi.

2.  Premija, navedena v poglavju II naslova II, podpora, navedena v poglavju III navedenega naslova, pomoč, navedena v poglavju I naslova III, odkup in podpora, navedena v poglavju II navedenega naslova, in pomoč, navedena v poglavju III navedenega naslova, ter nadomestila, navedena v naslovu VII, veljajo kot intervencije za stabiliziranje kmetijskih trgov v smislu člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999.

3.  Ne glede na strožje predpise se lahko dodelita podpora Skupnosti v skladu z naslovom III in nadomestilo v skladu z naslovom VII samo za proizvode, pridelane v Skupnosti iz grozdja, potrganega v Skupnosti.

Člen 79

Zaradi preprečevanja presežnih količin namiznega vina in vina, primernega za proizvodnjo namiznega vina, lahko države članice postavijo zgornjo mejo donosa, izraženega v hektolitrih na hektar, katerega prekoračitev povzroči izgubo proizvajalčeve pravice do ugodnosti iz te uredbe.

Člen 80

V skladu s postopkom, določenim v členu 75, se sprejmejo ukrepi:

Člen 81

Uredbe (EGS) št. 346/79, (EGS) št. 351/79, (EGS) št. 460/79, (EGS) št. 456/80, (EGS) št. 457/80, (EGS) št. 458/80, (EGS) št. 1873/84, (EGS) št. 895/85, (EGS) št. 822/87, (EGS) št. 823/87, (EGS) št. 1442/88, (EGS) št. 3877/88, (EGS) št. 4252/88, (EGS) št. 2046/89, (EGS) št. 2048/89, (EGS) št. 2389/89, (EGS) št. 2390/89, (EGS) št. 2391/89, (EGS) št. 2392/89, (EGS) št. 3677/89, (EGS) št. 3895/91, (EGS) št. 2332/92 in (EGS) št. 2333/92 se razveljavijo.

Člen 82

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporabljati se začne 1. oktobra 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

OPREDELITVE PROIZVODOV

Naslednje opredelitve se uporabljajo za:

Opredelitve za proizvode iz grozdja in vina, za katere se ta priloga ne uporablja, bodo po potrebi sprejete v skladu s to uredbo in po postopku, določenem v členu 75.

1.	Sveže grozdje: plod vinske trte, ki se uporablja za proizvodnjo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.

2.	Grozdni mošt: tekoči proizvod, dobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Doseženi volumenski delež alkohola v grozdnem moštu je lahko največ 1 % vol.

3.

Delno prevreti grozdni mošt: proizvod, dobljen z vrenjem grozdnega mošta z volumenskim deležem alkohola najmanj 1 % vol., toda manj kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola; ne glede na to pa nekatera kakovostna vina pdpo, ki imajo volumenski delež alkohola nižji kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola, vendar najmanj 4,5 % vol., ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt. ►A1  Kakovostno vino pdpo „Tokaji eszencia“, ki izvira iz Madžarske se ne šteje kot grozdni mošt v renju. ◄

4.

Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja: proizvod, dobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter in naravni volumenski delež alkohola najmanj 8 % vol. Ne glede na to nekatera vina, ki izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

5.

Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola: proizvod, ki: — ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 12 % vol., vendar največ 15 % vol. in — je dobljen tako, da se delno prevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni volumenski delež alkohola najmanj 8,5 % vol. in izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5), doda: —  — ali nevtralni alkohol, izvirajoč iz vina, vključno z alkoholom, dobljenim z destilacijo sušenega grozdja, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 95 % vol., — ali neprečiščeni proizvod, dobljen z destilacijo vina, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 52 % vol. in največ 80 % vol.

6.

Zgoščeni grozdni mošt: nekaramelizirani grozdni mošt, ki: — je dobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %, — izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5), — je dobljen iz grozdnega mošta, ki ima najnižji naravni volumenski delež alkohola, določen za vinorodno cono, v kateri je bilo grozdje potrgano. Dovoljeni najvišji volumenski delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta znaša do 1 % vol.

7.

Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt: tekoči nekaramelizirani proizvod, ki: — je dobljen iz delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 61,7 %; — je bil obdelan s priznano metodo razkisanja in odstranjevanja drugih sestavin, razen sladkorja; — ima naslednje lastnosti: —  — pH največ 5 pri 25 ° Brix, — optično gostoto pri 425 nm za debelino 1 cm največ 0,100 v grozdnem moštu koncentracije 25 ° Brix, — vsebnost saharoze tako nizko, da je ni možno določiti z analizno metodo, ki jo je treba določiti, — Folin-Ciocalteau indeks največ 6,00 pri 25 ° Brix, — titracijsko kislost največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja, — vsebnost žveplovega dioksida največ 25 miligramov na kilogram skupnega sladkorja, — skupno vsebnost kationov največ 8 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja, — prevodnost pri 25 ° Brix in 20 °C največ 120 mikro-Siemens/cm, — vsebnost hidroksimetilfurfurala največ 25 mg na kilogram skupnega sladkorja, — navzočnost mesoinositola, — izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5), — je dobljen iz grozdnega mošta, ki ima minimalni naravni volumenski delež alkohola, določen za vinorodno cono, v kateri je bilo grozdje potrgano. Dovoljeni najvišji volumenski delež alkohola prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta znaša lahko do 1 % vol.

8.

Grozdni sok: tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, dobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen primeren za porabo; dobljen je lahko: (a) iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali (b) z razredčenjem: — iz zgoščenega grozdnega mošta ali — iz zgoščenega grozdnega soka. Dovoljeni dejanski najvišji volumenski delež alkohola grozdnega soka znaša do 1 % vol.

9.

Zgoščeni grozdni sok: nekaramelizirani grozdni sok, dobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli priznano metodo, razen neposredega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %. Dovoljeni dejanski najvišji volumenski delež alkohola zgoščenega grozdnega soka znaša do 1 % vol.

10.	Vino: proizvod, dobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem iz svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali iz grozdnega mošta.

11.	Mlado vino, ki je še v vrenju: vino, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

12.	Vino, primerno za pridobivanje namiznega vina: vino, ki: — izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5); — je proizvedeno v Skupnosti in — ima minimalni volumenski delež alkohola, določen za vinorodno cono, v kateri je bilo proizvedeno.

13.

Namizno vino: vino, razen kakovostnega vina pdpo, ki: — izvira izključno iz sort vinske trte iz člena 42(5); — je proizvedeno v Skupnosti; — ima ne glede na uporabo postopkov, določenih v točki D Priloge V dejanski volumenski delež alkohola najmanj 8,5 % vol., če vino izvira izključno iz grozdja vinorodnih con A in B, in najmanj 9 % vol. v drugih vinorodnih conah in skupni volumenski delež alkohola pod 15 % vol.; — ima, razen pri dopustnih izjemah, skupno vsebnost kisline, izražene kot vinska kislina, najmanj 3,5 gramov na liter ali 46,6 miliekvivalentov na liter. Za vina z nekaterih vinorodnih con, ki se posebej določijo, proizvedena brez vsake obogatitve, se zgornja meja skupnega volumenskega deleža alkohola lahko poviša do 20 % vol. „Retsina“ namizno vino je namizno vino, proizvedeno izključno na geografskem območju Grčije, iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje „retsina“ namiznega vina pod pogoji, ki jih določajo veljavne grške določbe.

14.

Likersko vino: proizvod: A. ki ima: — dejanski volumenski delež alkohola najmanj 15 % vol. in največ 22 % vol.; — povprečni volumenski delež alkohola najmanj 17,5 % vol., razen nekaterih kakovostnih likerskih vin, proizvedenih na določenih pridelovalnih območjih (kakovostna likerska vina pdpo) in navedenih v seznamu, ki ga je treba pripraviti; B. ki je dobljen: (a) iz: — delno prevretega grozdnega mošta ali — vina ali — kombinacije obeh proizvodov ali — pri nekaterih kakovostnih likerskih vinih pdpo, ki se posebej določijo, iz grozdnega mošta ali njegove mešanice z vinom, vsi ti proizvodi morajo pri likerskih vinih in kakovostnih likerskih vinih pdpo: — izvirati iz sort grozdja, ki se določijo izmed vrst grozdja, navedenih v členu 42(5); in — razen nekaterih kakovostnih likerskih vin pdpo s seznama, ki se posebej določi, imeti izhodiščni naravni volumenski delež alkohola najmanj 12 % vol.; (b) in z dodatkom: (i) posamezno ali v kombinaciji: — nevtralnega alkohola vinskega izvora, vključno z alkoholom, dobljenim z destilacijo sušenega grozdja, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 96 % vol.; — destilata iz vina ali sušenega grozdja, ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 52 % vol. in največ 86 % vol.; (ii) skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kjer je to primerno: — zgoščeni grozdni mošt; — kombinacija enega od proizvodov, navedenih v (i), z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee (a); (iii) za nekatera kakovostna likerska vina pdpo s seznama, ki se pripravi: — vsak od proizvodov, navedenih v (i), posamezno ali v kombinaciji; — ali eden ali več naslednjih proizvodov: —  — vinski destilat ali destilat iz sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohol najmanj 95 % vol. in največ 96 % vol.; — žganja iz vina ali grozdnih tropin z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 86 % vol.; — žganja iz sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 94,5 % vol.; — skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kjer je to primerno: —  — delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja; — zgoščeni grozdni mošt, dobljen z neposrednim segrevanjem, ki ustreza, razen te operacije, definiciji zgoščenega grozdnega mošta; — zgoščeni grozdni mošt; — kombinacija enega od proizvodov, navedenih v drugi alinei, z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee (a).

15.

Peneče vino: razen odstopanja, predvidenega v členu 44(3), proizvod, dobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem: — svežega grozdja; — grozdnega mošta; — vina, primernega za pridobivanje namiznega vina; — namiznega vina; — kakovostnega vina pdpo; — uvoženih vin s seznama, ki se posebej pripravi, iz sort grozdja iz vinorodnih con z lastnostmi, ki ta vina delajo različna od vin Skupnosti, kjer se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja in ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

16.	Gazirano peneče vino: proizvod: — ki je dobljen iz namiznih vin; — iz katerega pri odprti posodi izhaja ogljikov dioksid, ki v celoti ali delno izvira iz dodatka tega plina; in — ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

17.

Biser vino: proizvod, ki: — je dobljen iz namiznega vina, kakovostnega vina pdpo ali iz proizvodov, primernih za pridobivanje namiznih ali kakovostnih vin pdpo, pod pogojem, da imajo vino ali proizvodi skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 % vol.; — ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 % vol.; — ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara; — je shranjen v posodah prostornine največ 60 l.

18.

Gazirano biser vino: proizvod, ki: — je dobljen iz namiznega vina, kakovostnega vina pdpo ali iz proizvodov, primernih za pridobivanje namiznih ali kakovostnih vin pdpo; — ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 7 % vol. in skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 % vol.; — ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 °C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki je delno ali v celoti dodan, nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara; — je shranjen v posodah prostornine največ 60 l.

19.	Vinski kis: kis, ki: — je dobljen izključno iz vina z ocetnim kislinskim vrenjem in — ima skupno vsebnost kisline, izražene kot ocetna kislina, najmanj 60 g na liter.

20.

Vinska usedlina: usedline, ki ostanejo v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobreni obdelavi, in ostanki po filtriranju ali centrifugiranju tega proizvoda. Za vinsko usedlino veljajo tudi: — ostanki v posodah z vinskim moštom med shranjevanjem ali odobreno obdelavo; — ostanki po filtriranju ali centrifugiranju tega proizvoda.

21.	Grozdne tropine: prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.

22.	Piquette: proizvod, dobljen: — z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi; ali — z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.

23.

Vino, ojačano z destilatom vina: proizvod, ki: — ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 18 % vol. in največ 24 % vol.; — je dobljen izključno tako, da se vinu, ne vsebujočemu ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, ki ima največji volumenski delež alkohola 86 % vol.; in — ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.

24.

Vino iz prezrelega grozdja: proizvod, ki: — je proizveden v Skupnosti, brez obogatitve, iz grozdja, potrganega v Skupnosti, ki izvira iz vrst vinske trte iz člena 42(5) in so s seznama, ki se posebej pripravi; — ima naravni volumenski delež alkohola najmanj 15 % vol.; — ima skupni volumenski delež alkohola najmanj 16 % vol. in dejanski volumenski delež alkohola najmanj 12 % vol. Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

---

PRILOGA II

DELEŽI ALKOHOLA

---

PRILOGA III

VINORODNE CONE

1.

Vinorodna cona A obsega: (a) v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto, razen tistih, ki so vključene v vinorodno cono B; (b) v Luksemburgu: vinorodno območje Luksemburga; ▼M8 (c) v Belgiji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Poljskem, Švedskem in v Veliki Britaniji: vinorodna območja teh držav; (d) v Republiki Češki: vinorodna regija Čechy. ▼B

2.

Vinorodna cona B obsega: (a) v Nemčiji, površine, zasajene z vinsko trto na določenem pridelovalnem območju Baden; (b) v Franciji, površine, zasajene z vinsko trto v departmajih, ki niso navedeni v tej prilogi, in v naslednjih departmajih: — v Alzaciji: Bas-Rhin, Haut-Rhin; — v Loreni: Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Vosges; — v Šampanji: Aisne, Aube, Marne, Haute-Marne, Seine-et-Marne; — v Juri: Ain, Doubs, Jura, Haute-Saône; — v Savoji: Savoie, Haute-Savoie, Isère (občina Chapareillan); — v dolini Loare: Cher, Deux-Sèvres, Indre, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher, Loire-Atlantique, Loiret, Maine-et-Loire, Sarthe, Vendée, Viene in površine, zasajene z vinsko trto na območju Cosne-sur-Loire v departmaju Nièvre; (c) v Avstriji: avstrijsko vinorodno območje; ▼M8 (d) v Republiki Češki: vinorodna regija Morava in vinorodne površine, ki niso vključene v točko 1 pododstavka (d); ▼A1 (e) na Slovaškem: vinorodna območja: Mali Karpati, južna Slovaška, Nitra, osrednja Slovaška in vzhodna Slovaška in vinorodna območja, ki niso vključena v točko 3; (f) v Sloveniji, območja z vinsko trto v Podravski regiji: ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš, mariborski vinorodni okoliš, radgonsko-kapelski vinorodni okoliš, šmarsko-virštajnski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Haloze, prekmurski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice, v Posavski regiji: bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Bela krajina, vinorodni okoliš Dolenjska in območja z vinsko trto v regijah, ki niso vključene v točko 5(d); ▼A2 (g) v Romuniji: območje Podișul Transilvaniei. ▼B

3.

Vinorodna cona C I a) obsega površine, zasajene z vinsko trto: (a) v Franciji: — v naslednjih departmajih: Allier, Alpes-de-Haute-Provence, Haute-Alpes, Alpes-Maritimes, Ariege, Aveyron, Cantal, Charente, Charente-Maritime, Corrèze, Côte-d'Or, Dordogne, Haute-Garonne, Gers, Gironde, Isère (razen občine Chapareillan), Landes, Loire, Haute Loire, Lot, Lot-et-Garonne, Lozère, Nièvre (razen območja Cosne-sur-Loire), Puy-de-Dôme, Pyrénées-Atlantiques, Haute-Pyrénées, Rhône, Saône-et-Loire, Tarn, Tarn-et-Garonne, Haut-Vienne, Yonne; — na območju Valence in Die v departmaju Drôme (razen kantonov Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar); — v departmaju Ardèche, na območju Tournon in v kantonih Antraigues, Buzet, Coucouron, Montpezat-sous-Bauzon, PrVs, Saint-Etienne de Lugdarès, Saint-Pierreville, Valgorge in Voulte-sur-Rhône; (b) v Španiji v provincah Asturias, Cantabria, Guipúzcoa, La Coruña in Vizcaya; (c) na Portugalskem v delu območja Norte z določenim pridelovalnim območjem za „Vinho Verde“, pa tudi „Concelhos de Bombarral, Laurinhã, Mafra e Torres Vedras“ (razen „Freguesias da Carvoeira e Dois Portos“), ki sodijo v „Região viticola da Extremadura“; ▼A2 (d) na Slovaškem, regijo Tokaj; (e) v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 2(g) ali 5(f). ▼B

4.	V Italiji obsega vinorodna cona C I b) površine, zasajene z vinsko trto na območju Valle d’Aosta in v provincah Sondrio, Bolzano, Trento in Belluno. ►A1  Na Madžarskem vsa območja z vinsko trto. ◄

5.

Vinorodna cona C II obsega: (a) v Franciji površine, zasajene z vinsko trto: — v naslednjih departmajih: Aude, Bouches-de-Rhône, Gard, Hérault, Pyrénées-Orientales (razen kantonov Olette in Arles-sur-Tech), Vaucluse; — v delu departmaja Var, na katerega na jugu mejijo severna območja občin Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Pland-de-la-Tour in Sainte-Maxime; — na območju Nyons in v kantonih Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar v departmaju Drome; — v tistih delih departmaja Ardèche, ki niso navedeni v točki 3(a); (b) v Italiji površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih območjih: Abruzzi, Campagnia, Emilia-Romagna, Friuli-Venezia Giulia, Lazio, Liguria, Lombardia, razen province Sondrio, Marche, Molise, Piedemonte, Toscana, Umbria Veneto, razen province Belluno, vključno z otoki, ki sodijo v ta območja, kakor so Elba in drugi otoki toskanskega otočja, Ponziane, Capri in Ischia; (c) v Španiji površine, zasajene z vinsko trto: — v naslednjih provincah: —  — Lugo, Orense, Pontevedra, — Ávilla (razen občin v določenem pridelovalnem območju „comarca“, Cebreros), Burgos, Léon, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid, Zamora, — La Rioja, — Álava, — Navarra, — Huesca, — Barcelona, Gerona, Lérida; — v tistem delu province Zaragoza, ki leži severno od reke Ebro; — v občinah province Tarragona, ki so vključene v zaščiteni geografski izvor Penedés; — v delu province Tarragona z določenim pridelovalnim območjem „comarca“, Conca de Barberá; ▼A1 (d) v Sloveniji, območja z vinsko trto v Primorski regiji: vinorodni okoliš Goriška Brda, vinorodni okoliš Vipavska dolina, koprski vinorodni okoliš in vinorodni okoliš Kras; ▼A2 (e) v Bolgariji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska Ravnina (Дунавска равнина), Černomorski Rajon (Черноморски район), Rozova Dolina (Розова долина); (f) v Romuniji, površine zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi regijami. ▼B

6.

V Grčiji vinorodna cona C III a) obsega površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih nomoi: Florina, Imathia, Kilkis, Grevena, Larisa, Ioannina, Levkas, Achaca, Messinia, Arkadia, Korinthia, Iraklio, Khania, Rethimni, Samos, Lasithi in otok Thira (Santorini). ▼A1 Na Cipru vinorodna cona C III a) vključuje območja z vinsko trto, ki se nahajajo na nadmorski višini nad 600 metrov. ▼A2 V Bolgariji vinorodna cona C III a) vključuje površine zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v točko 5(e). ▼B

7.

Vinorodna cona C III b) obsega: (a) v Franciji površine, zasajene z vinsko trto: — v departmaju Corsica; — v delu departmaja Var med morjem in mejo občin (ki so vključene) Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime; — v kantonih Olette in Arles-sur-Tech in departmaju Pyrénées-Orientales; (b) v Italiji površine, zasajene z vinsko trto na naslednjih območjih: Calabria, Basilicata, Apulia, Sardinia in Sicilia, vključno z otoki, ki sodijo k tem območjem, kakor so Pantelleria in Lipari, Egadi in Pelagi; (c) v Grčiji površine, zasajene z vinsko trto, ki niso navedene v točki 6; (d) v Španiji površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v 3(b) ali 5(c); (e) na Portugalskem površine, zasajene z vinsko trto na območjih, ki niso vključena v vinorodno cono C I a); ▼A1 (f) na Cipru območje z vinsko trto, ki se nahaja na nadmorski višini pod 600 metrov; (g) na Malti: območja z vinsko trto. ▼B

8.	Razmejitev območij v upravnih enotah, navedenih v tej prilogi, izhaja iz nacionalnih predpisov, veljavnih dne 15. decembra 1981, za Španijo dne 1. marca 1986 in za Portugalsko dne 1. marca 1998.

---

PRILOGA IV

SEZNAM DOVOLJENIH ENOLOŠKIH POSTOPKOV IN OBDELAV

1.

Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu iz sušenega grozdja, zgoščenem grozdnem moštu in mladem vinu, ki še vre: (a) zračenje ali dodajanje kisika; (b) toplotna obdelava; (c) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki; (d) uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, posamično ali v kombinaciji, da se ustvari inertna atmosfera in da se omogoči obdelava proizvodov, zaščitenih pred zrakom; (e) uporaba kvasovk za proizvodnjo vina; (f) uporaba enega ali več naslednjih postopkov za vzpodbuditev rasti kvasovk: — dodatek diamonijevega fosfata ali amonijevega sulfata v določenih mejah, — dodatek amonijevega sulfita ali amonijevega bisulfita v določenih mejah, — dodatek diamin hidroklorida v določenih mejah; (g) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit; (h) odstranjevanje žveplovega dioksida s fizikalnimi postopki; ▼M8 (i) obdelava mošta in mladega vina še v vrenju z ogljem za enološko uporabo v določenih mejah; ▼B (j) čiščenje z uporabo ene ali več izmed naslednjih snovi za enološko uporabo: — jedilna želatina, ▼M8 — rastlinske beljakovine, ▼B — ribji mehur, — kazein in kalijev kazeinat, — jajčni in/ali mlečni albumin, — bentonit, — silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina, — kaolin, — tanin, — pektolitični encimi, — encimski preparat betaglukanaze, pod pogoji, ki se posebej določijo; (k) uporaba sorbinske kisline ali kalijevega sorbata; (l) uporaba vinske kisline za dokisanje pod pogoji, določenimi v točkah E in G Priloge V; (m) uporaba ene ali več izmed naslednjih snovi za razkisanje pod pogoji, določenimi v točkah E in G Priloge V: — nevtralni kalijev tartrat, — kalijev bikarbonat, — kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(–) jabolčne kisline, — kalcijev tartrat, — vinska kislina, pod pogoji, ki se posebej določijo, — homogeni preparat vinske kisline in kalcijevega karbonata v enakih delih in v obliki finega prahu; (n) uporaba smole alepskega bora, pod pogoji, ki se posebej določijo; (o) uporaba preparata iz celičnih sten kvasovk, v določenih mejah; (p) uporaba polivinilpolipirolidona v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo; (q) uporaba mlečnokislinskih bakterij, suspendiranih v vinu, pod pogoji, ki se posebej določijo; (r) dodatek lizocima v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo; ▼M8 (s) dodajanje L-askorbinske kisline v določenih mejah. ▼B

2.

Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na grozdnem moštu, namenjenem za proizvodnjo prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta: (a) zračenje; (b) toplotna obdelava; (c) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki; (d) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit; (e) odstranjevanje žveplovega dioksida s fizikalnimi postopki; (f) obdelava z ogljem za enološko uporabo (aktivno oglje); (g) uporaba kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(–) jabolčne kisline; (h) uporaba ionskih izmenjalcev (smol) pod pogoji, ki se posebej določijo.

3.

Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na delno prevretem grozdnem moštu, namenjenem za neposredno prehrano ljudi, na vinu, primernem za proizvodnjo namiznega vina, na namiznem vinu, penečem vinu, gaziranem penečem vinu, biser vinu, gaziranem biser vinu, likerskem vinu in kakovostnem vinu pdpo: (a) pri suhih vinih in v količinah, ki ne presegajo 5 %, uporaba svežih vinskih kvasovk, ki so zdrave in nerazredčene in vsebujejo kvasovke iz nedavne vinifikacije suhih vin; (b) zračenje ali uvajanje argona ali dušika; (c) toplotna obdelava; (d) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki; (e) uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, posamično ali v kombinaciji, da se ustvari inertna atmosfera in da se omogoči obdelava proizvodov, zaščitenih pred zrakom; (f) dodajanje žveplovega dioksida, v določenih mejah; (g) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit, pod pogoji, določenimi v tej uredbi; (h) dodajanje sorbinske kisline ali kalijevega sorbata, pod pogojem, da končna vsebnost sorbinske kisline obdelanega proizvoda ob prihodu na trg za neposredno prehrano ljudi ne presega 200 mg/l; (i) dodajanje L-askorbinske kisline do določenih meja; (j) dodajanje citronske kisline za stabilizacijo vina, v določenih mejah; (k) uporaba vinske kisline za zakisanje, pod pogoji, določenimi v točkah E in G Priloge V; (l) uporaba ene ali več izmed naslednjih snovi za razkisanje pod pogoji, določenimi v točkah E in G Priloge V: — nevtralni kalijev tartrat, — kalijev bikarbonat, — kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(–) jabolčne kisline, — kalcijev tartrat, — vinska kislina, pod pogoji, ki se posebej določijo, — homogeni preparat vinske kisline in kalcijevega karbonata v enakih delih in v obliki finega prahu; (m) čiščenje z eno ali več izmed naslednjih snovi za enološko uporabo: — jedilna želatina, ▼M8 — rastlinske beljakovine, ▼B — ribji mehur, — kazein in kalijev kazeinat, — jajčni in/ali mlečni albumin, — bentonit, — silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina, — kaolin, — encimski preparat betaglukanaze, pod pogoji, ki se posebej določijo; (n) dodajanje tanina; (o) obdelava z ogljem za enološko uporabo (aktivno oglje); (p) obdelava, pod pogoji, ki se posebej določijo: — delno prevretega grozdnega mošta, namenjenega za neposredno prehrano ljudi, belega vina in roze vina s kalijevim heksacianoferatom, — rdečih vin s kalijevim heksacianoferatom ali kalcijevim fitatom; (q) dodajanje metavinske kisline v določenih mejah; (r) uporaba gumiarabikuma; (s) uporaba DL vinske kisline, imenovane tudi grozdna kislina, ali njene nevtralne kalijeve soli, pod pogoji, ki se posebej določijo, za obarjanje presežnega kalcija; (t) uporaba za izdelavo penečih vin, dobljenih z vrenjem v steklenicah in pri katerem se kvasovke odstranijo z degoržiranjem: — kalcijevega alginata — ali — kalijevega alginata; (ta) uporaba kvasovk za proizvodnjo vina, suhih ali v vinski suspenziji, za proizvodnjo penečega vina; (tb) dodajanje tiamina in amonijevih soli osnovnim vinom pri proizvodnji penečih vin, za vzpodbujanje rasti kvasovk, pod naslednjimi pogoji: — hranljive soli, diamonijev sulfat v določenih mejah, — pospeševalci rasti, tiamin v obliki tiamin hidroklorida, v določenih mejah; (u) uporaba ploščic iz čistega parafina, impregniranih z alilizotiocianatom za ustvarjanje sterilne atmosfere, le v državah članicah, v katerih je to tradicionalno in če tega ne prepoveduje nacionalni zakon, ki določa, da se uporabljajo le v posodah, ki držijo več kakor 20 litrov, in da ni sledov alilizotiocianata v vinu; (v) dodajanje za pospešitev izločanja vinskega kamna, — kalijevega bitartrata, — kalcijevega tartrata, znotraj meja in pod pogoji, ki se posebej določijo; (w) uporaba bakrovega sulfata za odstranjevanje napak v okusu ali vonju vina, do določenih meja; (x) uporaba preparatov iz celičnih sten kvasovk, v določenih mejah; (y) uporaba polivinilpolipirolidona, v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo; (z) uporaba mlečnih bakterij, suspendiranih v vinu, pod pogoji, ki se posebej določijo; (za) dodajanje karamela v smislu Direktive 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih, ki se uporabljajo v živilih ( 55 ) za ojačanje barve likerskih vin in likerskih vin pdpo; (zb) dodajanje lizocima, v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo; ▼M8 (zc) dodajanje dimetil dikarbonata (DMDC) vinu, da se zagotovi njegova mikrobiološka stabilizacija, v določenih mejah in pod pogoji, ki jih je treba določiti; (zd) dodajanje manoproteinov kvasa za zagotovitev stabilizacije tartrata in proteinov v vinu. ▼B

4.

Enološki postopki in obdelave, ki se uporabljajo za proizvode, navedene v uvodnem odstavku člena 3, le pod pogoji za uporabo, ki se posebej določijo: (a) dodajanje kisika; (b) elektrodializna obdelava za preprečevanje izločanja vinskega kamna; (c) uporaba ureaze za znižanje ravni uree v vinu; ▼A1 (d) ležanje vina na vinsko drožeh ali grozdnih tropinah ali stisnjeno aszú pulpo, kjer je ta postopek tradicionalno uporabljen za proizvodnjo „Tokaji fordítás“ in „Tokaji máslás“ v madžarski regiji Tokajhegyalja v skladu s pogoji, ki se določijo; ▼M8 (e) uporaba delcev kostanjevega lesa pri obdelavi vin. ▼B

---

PRILOGA V

MEJNE VREDNOSTI IN POGOJI ZA NEKATERE ENOLOŠKE POSTOPKE

A.   Vsebnost žveplovega dioksida

1.	Skupna vsebnost žveplovega dioksida v vinih, razen penečih in likerskih vin, v času sprostitve na trg za neposredno prehrano ljudi, ne sme presegati: (a) 160 miligramov na liter pri rdečih in (b) 210 miligramov na liter pri belih in roze vinih.

2.

Ne glede na odstavek 1(a) in (b) se najvišja vsebnost žveplovega dioksida pri vinih z vsebnostjo preostalega sladkorja, izraženega kot invertni sladkor, najmanj 5 gramov na liter poviša na: (a) 210 miligramov na liter za rdeča vina in 260 miligramov na liter za bela in roze vina; (b) 300 miligramov na liter za: — vina, za katera je v skladu s predpisi Skupnosti dovoljeno uporabljati oznako „Spätlese“; — kakovostna bela vina pdpo, za katera je dovoljena uporaba registrirane oznake kontroliranega izvora Bordeaux supérieur, Graves de Vayres, Côtes de Bordeaux, St Macaire, Première Côtes de Bordeaux, Ste-Foy Bordeaux, Côtes de Bergerac (z opisom ali brez opisa Côtes de Saussignac), Haut Montravel, Côtes de Montravel in Rosette; — kakovostna vina pdpo, za katera je dovoljena uporaba oznake kontroliranega izvora Allela, La Mancha, Navarra, Penedés, Rioja, Rueda, Tarragona in Valencia; — kakovostna bela vina pdpo z izvorom v Veliki Britaniji, opisana in predstavljena v skladu z angleškimi predpisi z izrazom „botrytis“ ali drugimi ustreznimi izrazi, kakor je „noble harvest“, „noble late harvested“ ali „special late harvested“; ▼M1 — kakovostna bela vina pdpo, z oznako izvora Gaillac; — kakovostna vina pdpo, z oznako izvora Alto Adige in Trentino, poimenovana z izrazoma ali enim od izrazov „passito“ ali „vendemmia tardiva“; ▼ — kakovostna vina pdpo, ki so upravičena do označbe porekla „Colli orientali del Friuli – Picolit“; ▼M1 — kakovostna vina pdpo „Moscato di Pantelleria naturale“ in „Moscato di Pantelleria“; — namizna vina z naslednjimi geografskimi oznakami, z volumenskim deležem skupnega alkohola več kakor 15 % in z vsebnostjo reducirajočih sladkorjev več kakor 45 g/l: —  — Vin de pays de Franche-Comté, — Vin de pays des coteaux de l’Auxois, — Vin de pays de Saône-et-Loire, — Vin de pays des coteaux de l’Ardèche, — Vin de pays des collines rhodaniennes, — Vin de pays du comté Tolosan, — Vin de pays des côtes de Gascogne, — Vin de pays du Gers, — Vin de pays du Lot, — Vin de pays des côtes du Tarn, — Vin de pays de la Corrèze, — Vin de pays de l’Ile de Beauté, — Vin de pays d’Oc, — Vin de pays des côtes de Thau, — Vin de pays des coteaux de Murviel; ▼A1 — tokaji kakovostna vina pdpo iz Madžarske in opisana v skladu z madžarskimi določbami kot „Tokaji édes szamorodni“ ali „Tokaji aszú“; ▼B (c) 350 miligramov na liter za vina, za katera je v skladu z določbami Skupnosti dovoljena uporaba opisa „Auslese“, in bela vina, ki so v skladu z romunskimi predpisi opisana kot „odlično vino z določenega področja“ in smejo nositi eno izmed naslednjih imen: Murfatlar, Cotnari, Tirnave, Pietroasele, Valea Calugareasca; (d) 400 miligramov na liter: — za vina, za katera je v skladu z določbami Skupnosti dovoljen opis „Beerenauslese“, „Ausbruch“, „Ausbruchwein“ in „Trockenbeerenauslese“ in „Eiswein“, in kakovostna bela vina pdpo, za katera je dovoljena uporaba registrirane oznake kontroliranega izvora Sauternes, Barsac, Cadillac, Cérons, Loupiac, Sainte-Croix-du-Mont, Monbazillac, Bonnezeaux, Quarts de Chaume, Coteaux du Layon, Coteaux de l’Aubance, Graves Supérieures, in Jurançon, ▼M1 — kakovostna bela vina pdpo, označena z eno od naslednjih zaščitenih oznak izvora: Anjou-Coteaux de la Loire, Coteaux du Layon, ki mu sledi ime občine izvora, Coteaux du Layon, ki mu sledi ime „Chaume“, Coteaux de Saumur, Pacherenc du Vic Bilh, Alsace in Alsace grand cru, ki jim sledijo besede „vendanges tardives“ ali „sélection de grains nobles“, — sladka vina, proizvedena iz prezrelega grozdja, in sladka vina, proizvedena iz sušenega grozdja, ki izvirajo iz Grčije, z vsebnostjo reducirajočih sladkorjev, izraženo v obliki invertega sladkorja, vsaj 45 g/l in upravičena do ene od naslednjih oznak izvora: Samos (Σάμος), Rodos (Ρόδος), Patras (Πάτρα), Rio Patron (Ρίο Πατρών), Kefalonija (Κεφαλονιά), Limnos (Λήμμος), Sitia (Σητεία), Santorini (Σαντορίνη), Nemea (Νεμέα), Daphnes (Δαφνές), ▼ — vino s poreklom iz Kanade in s pravico do oznake „ledeno vino“, z vsebnostjo reducirajočega sladkorja, izraženega kot invertni sladkor, najmanj pet g/l ►A1  in kakovostna vina pdpo iz Madžarske in opisana v skladu z madžarskimi določbami kot „Tokaji máslás“, „Tokaji fordítás“, „Tokaji aszúeszencia“, „Tokaji eszencia“, „Aszúbor“ in „Töppedt szőlőből készült bor“ ◄ . ▼B

3.

Kjer to zahtevajo vremenske razmere, se lahko sprejme odločitev, da prizadete države članice v nekaterih vinorodnih conah v Skupnosti dopustijo za vina, proizvedena na teh območjih, povišanje najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida z manj kakor 300 miligramov na liter za največ 40 miligramov na liter.

4.	Države članice lahko uveljavijo strožje določbe za vina, proizvedena na njihovem ozemlju.

B.   Vsebnost hlapne kisline

1.

Najvišja vsebnost hlapne kisline ne sme preseči: (a) 18 miliekvivalentov na liter pri delno prevretem grozdnem moštu; (b) 18 miliekvivalentov na liter za bela in roze vina in najpozneje do 31. decembra 1989 pri proizvodih iz rezanja belega in rdečega vina na območju Španije ali (c) 20 miliekvivalentov na liter za rdeča vina.

2.	Vrednosti, navedene v odstavku 1, veljajo za: — proizvode iz grozdja, pridelanega v Skupnosti, na proizvodni stopnji in vseh stopnjah trženja; — delno prevreti grozdni mošt in vina z izvorom iz tretjih držav, na vseh stopnjah po vstopu na geografsko območje Skupnosti.

3.	Izjeme od odstavka 1 se lahko določijo za: (a) nekatera kakovostna vina pdpo in nekatera namizna vina, označena z geografsko označbo, če so bila: — starana najmanj dve leti ali — proizvedena po posebnih postopkih; (b) vina s skupnim volumenskim deležem alkohola najmanj 13 % vol.

C.   Omejitve za obogatitev

1.

Če vremenske razmere v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti tako zahtevajo, lahko te države članice dovolijo povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu in delno prevretem mladem vinu, dobljenem iz sort vinske trte iz člena 42(5), pa tudi v vinu, primernem za pridobivanje namiznega vina, in v namiznem vinu.

2.

Povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola se ne sme dovoliti pri proizvodih iz člena 1, če nimajo najnižjega naravnega volumenskega deleža alkohola vsaj: (a) v vinorodni coni A: 5 % vol.; (b) v vinorodni coni B: 6 % vol.; (c) v vinorodni coni C I a): 7,5 % vol.; (d) v vinorodni coni C I b): 8 % vol.; (e) v vinorodni coni C II: 8,5 % vol.; (f) v vinorodni coni C III: 9 % vol.

3.	Povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov, navedenih v točki D, in ne sme preseči naslednjih mejnih vrednosti: (a) v vinorodni coni A: 3,5 % vol.; (b) v vinorodni coni B: 2,5 % vol.; (c) v vinorodnih conah C: 2 % vol.

4.	V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami se lahko mejne vrednosti povišanja deleža alkohola, določene v odstavku 3, dvignejo do naslednjih vrednosti: (a) v vinorodni coni A: 4,5 % vol.; (b) v vinorodni coni B: 3,5 % vol.

D.   Postopki obogatitve

1.

Povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola, predvideno v točki C, je dovoljeno doseči le: (a) za sveže grozdje, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta; (b) za grozdni mošt z dodajanjem saharoze ali zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delno koncentracijo in (c) za vina, primerna za pridobivanje namiznih vin, in za namizna vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.

2.	Postopki, navedeni v odstavku 1, se med seboj izključujejo.

3.	Dodajanje saharoze iz odstavka 1(a) in (b) je dovoljeno le s suhim sladkanjem in le v vinorodnih conah, v katerih se to izvaja tradicionalno, ali izjemoma v skladu s predpisi, veljavnimi dne 8. maja 1970 ►A1  in v vinorodnih conah Madžarske in Slovenije ◄ ►A2  ter Romunije. ◄

4.

Dodajanje zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ne sme povečati začetnega volumna svežega zdrozganega grozdja, grozdnega mošta, delno prevretega grozdnega mošta ali delno prevretega mladega vina za več kakor 11 % v vinorodni coni A, za več kakor 8 % v vinorodni coni B in za več kakor 6,5 % v vinorodni coni C.

5.	Pri uporabi odstavka 4 točke C se mejne vrednosti povečanja volumna dvignejo na 15 % v vinorodni coni A in na 11 % v vinorodni coni B.

6.	Zgoščevanje grozdnega mošta, vina, primernega za pridobivanje namiznega vina, ali namiznega vina s tem postopkom ne sme zmanjšati volumna teh proizvodov za več kakor 20 % in v nobenem primeru ne sme povišati naravnega volumenskega deleža alkohola za več kakor 2 %.

7.

V nobenem primeru zgoraj navedeni postopki ne smejo povišati skupnega volumenskega deleža alkohola za več kakor 11,5 % vol. v vinorodni coni A, za več kakor 12 % v vinorodni coni B, za več kakor 12,5 % vol. v vinorodni coni C I (a) in C I (b), za več kakor 13 % vol. v vinorodni coni C II in za več kakor 13,5 % vol. v vinorodni coni C III v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem mladem vinu, vinu, primernem za pridelavo namiznega vina, ali v namiznem vinu, obdelanem s tem postopkom.

8.	Pri rdečem vinu se skupni volumenski delež alkohola v proizvodih, navedenih v odstavku 7, lahko poviša do 12 % vol. v vinorodni coni A in do 12,5 % vol. v vinorodni coni B.

9.	Vin, primernih za pridelavo namiznega vina in namiznega vina, ni dovoljeno koncentrirati, če so bili proizvodi, iz katerih so bila pridelana, sami obdelani s postopki, navedenimi v odstavku 1(a) in (b).

E.   Dokisanje in razkisanje

1.

Pri svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem mladem vinu in vinu je dovoljeno: (a) delno razkisanje v vinorodnih conah A, B, C I (a) in C I (b); (b) dokisanje ali razkisanje v vinorodnih conah C II in C III (a), ne glede na odstavek 3; ali (c) dokisanje v vinorodni coni C III (b).

2.	Proizvodi, razen vin, navedenih v odstavku 1, se lahko dokisajo do vrednosti 1,5 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 20 miliekvivalentov na liter.

3.	Dokisanje vina je dovoljeno do vrednosti 2,5 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 33,3 miliekvivalentov na liter.

4.	Razkisanje vina je dovoljeno do vrednosti 1 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 13,3 miliekvivalentov na liter.

5.	Grozdni mošt, namenjen zgoščevanju, se lahko delno razkisa.

6.	V letih z izjemnimi vremenskimi razmerami lahko države članice odobrijo dokisanje proizvodov iz odstavka 1 v vinorodnih conah C I (a) in C I(b), pod pogoji iz odstavka 1 pa v conah C II, C III (a) in C III (b).

7.	O dokisanju in obogatitvi se, razen pri odstopanju, odloča od primera do primera in postopka dokisanja in razkisanja istega proizvoda se med seboj izključujeta.

F.   Dosladkanje

1.

Dosladkanje namiznega vina se dovoli le: (a) pri grozdnem moštu, ki ima največ enak skupni volumenski delež alkohola kot namizno vino, če so bili sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, delno prevreto mlado vino, vino, primerno za pridelavo namiznega vina, ali namizno vino obdelani z enim od postopkov, navedenih v odstavku 1 točke D; (b) pri zgoščenem grozdnem moštu, prečiščenem zgoščenem grozdnem moštu ali grozdnem moštu, pod pogojem, da se skupni volumenski delež alkohola takšnega namiznega vina ne poviša za več kakor 2 % vol., če so proizvodi, navedeni pod (a), obdelani z enim od postopkov, navedenih v odstavku 1 točke D.

2.	Dosladkanje uvoženih vin, ki so namenjena za neposredno prehrano ljudi in imajo geografsko označbo, je na območju Skupnosti prepovedano.

3.	Pravila za dosladkanje uvoženih vin, razen tistih iz odstavka 2, je treba še sprejeti.

G.   Postopki

1.

Postopkov iz točk D in E, razen dokisanja in razkisanja vina, ni dovoljeno uporabiti, razen če se izvedejo v času, ko se sveže grozdje, grozdni mošt, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino spremenijo v vino, primerno za pridelavo namiznega vina, v namizno vino ali v katero koli pijačo, namenjeno za neposredno prehrano ljudi iz člena 1(2), razen penečega vina ali gaziranega penečega vina, v vinorodni coni, v kateri je bilo to sveže grozdje potrgano.

2.	Enako velja za zgoščevanje, dokisanje in razkisanje vina, primernega za pridelavo namiznih vin.

3.	Zgoščevanje namiznih vin se izvaja v vinorodni coni, v kateri je bilo sveže grozdje potrgano.

4.	Dokisanje in razkisanje vin se smeta izvesti le na mestih za pridelavo vin in v vinorodni coni, v kateri je bilo grozdje, uporabljeno za pridelavo vina, potrgano.

5.

O vsakem izmed postopkov, navedenih v odstavkih 1 do 4, je treba obvestiti pristojne organe. Enako velja za količine saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta, ki jih fizične in pravne osebe ali skupine oseb, zlasti pa posebej določeni proizvajalci, polnilnice, predelovalci in trgovci med opravljanjem dejavnosti istočasno in na istem mestu hranijo kot sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali neustekleničeno vino. Obvestilo o teh količinah se lahko nadomesti z vpisom v register vhodnega materiala in porabe zalog.

6.	Vsakega od postopkov, navedenih v točki E, je treba vpisati v spremni dokument. S tem dokumentom proizvodi, ki so bili obdelani s temi postopki, vstopajo v promet.

7.	Ti postopki se lahko, če ni izjem, ki jih upravičujejo le izredne vremenske razmere, izvajajo samo: (a) pred 1. januarjem v vinorodni coni C, (b) pred 16. marcem v vinorodnih conah A in B, in to le za proizvode iz grozdja od trgatve neposredno pred temi datumi.

8.	Zgoščevanje s hlajenjem, dokisanje in razkisanje vina se lahko izvajajo prek celega leta.

H.   Peneče vino

1.

Za namene te točke, točke I te priloge in točke K Priloge VI: (a) „cuvée“ pomeni: — grozdni mošt, — vino, — mešanico različnih moštov in/ali vin z različnimi lastnostmi, namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin; (b) „tirage liqueur (polnilna doza, polnilni liker)“ pomeni: proizvod, dodan cuvéeju, da sproži sekundarno vrenje; (c) „expedition liqueur (odpremni liker)“ pomeni: proizvod, dodan penečim vinom za doseganje določenih značilnosti okusa.

2.	Odpremni liker sme vsebovati le: — saharozo, — grozdni mošt, — delno prevreti grozdni mošt, — zgoščeni grozdni mošt, — prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, — vino ali — mešanico vina, z možnim dodatkom vinskega destilata.

3.	Ne glede na dovoljeno obogatitev sestavin cuvéeja v skladu s to uredbo je vsaka obogatitev cuvéeja prepovedana.

4.

Vsaka država članica lahko za območja in sorte, za katere je to tehnično opravičljivo, odobri obogatitev cuvéeja na mestu pridelave penečih vin pod pogoji, ki jih je treba določiti. Takšna obogatitev se lahko izvede z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta. Saharoza ali zgoščeni grozdni mošt se dodaja v državah članicah, v katerih je ta postopek tradicionalno v uporabi, ali izjemoma v skladu s predpisi, veljavnimi dne 24 novembra 1974 Kljub temu lahko države članice izključijo uporabo zgoščenega grozdnega mošta.

5.

Dodatek polnilnega likerja in odpremnega likerja ne velja niti kot obogatitev niti kot dosladkanje. Dodatek polnilnega likerja ne sme povišati skupnega volumenskega deleža alkohola cuvéeja za več kakor 1,5 % vol. Povišanje se izračuna iz razlike med skupnim volumenskim deležem alkohola cuvéeja in skupnim volumenskim deležem alkohola penečega vina pred dodajanjem odpremnega likerja.

6.	Z odpremnim likerjem se dejanski volumenski delež alkohola penečega vina ne sme povišati za več kakor za 0,5 % vol.

7.	Dosladkanje cuvéeja in njegovih sestavin je prepovedano.

8.	Poleg dokisanja ali razkisanja sestavin cuvéeja v skladu z drugimi določbami te priloge se cuvée lahko dokisa ali razkisa. Dokisanje in razkisanje cuvéeja se med seboj izključujeta. Dokisanje sme znašati največ do 1,5 gramov na liter, izraženo kot vinska kislina, to je 20 miliekvivalentov na liter.

9.

V letih z izjemnimi vremenskimi razmerami se lahko zgornja meja dodatka z 1,5 grama na liter oziroma 20 miliekvivalentov na liter poviša na 2,5 grama na liter oziroma 34 miliekvivalentov, če naravna kislost proizvodov ni nižja kakor 3 grame na liter, izraženo kot vinska kislina, oziroma 40 miliekvivalentov na liter.

10.

Ogljikov dioksid v penečih vinih lahko izvira izključno iz alkoholnega vrenja cuvéeja, iz katerega je takšno vino pridelano. To vrenje lahko nastane samo kot posledica dodajanja polnilnega likerja, razen če ni namenjeno neposredni predelavi grozdja, grozdnega mošta ali delno prevretega mošta v peneče vino. To se lahko dogaja samo v steklenicah ali zaprtih posodah. Uporaba ogljikovega dioksida pri postopku pretakanja s protipritiskom je dovoljena, če se to dogaja pod nadzorom in pod pogojem, da se s tem ne poviša pritisk ogljikovega dioksida v penečem vinu.

11.

Za druga peneča vina, razen kakovostnih penečih vin in kakovostnih penečih vin pdpo, velja: (a) skupni volumenski delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njihovo proizvodnjo, mora biti najmanj 8,5 % vol.; (b) polnilni liker, namenjen za njihovo proizvodnjo, sme vsebovati samo: — grozdni mošt, — delno prevreti grozdni mošt, — zgoščeni grozdni mošt, — prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, — saharozo in vino; (c) ne glede na člen 44(3) mora njihov dejanski volumenski delež alkohola, vključno z alkoholom, ki ga vsebuje dodani odpremni liker, znašati najmanj 9,5 % vol.; (d) ne glede na morebitne strožje določbe, ki jih države članice lahko uporabijo za peneča vina, proizvedena na njihovem območju, skupna vsebnost žveplovega dioksida ne sme prekoračiti 235 miligramov na liter; (e) če je v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti to zaradi vremenskih razmer potrebno, lahko te države članice za vina iz odstavka 1 na svojem območju dovolijo povišanje največje vrednosti vsebnosti žveplovega dioksida za največ 40 miligramov na liter, pod pogojem, da vina, za katera velja to dovoljenje, ne zapustijo ozemlja te države članice.

I.   Kakovostno peneče vino

1.	Skupni volumenski delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njihovo pripravo, mora znašati najmanj 9 % vol.,

2.

polnilni liker, namenjen za pripravo kakovostnega penečega vina, sme vsebovati samo: (a) saharozo, (b) zgoščeni grozdni mošt, (c) prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, (d) grozdni mošt ali delno prevreti grozdni mošt, iz katerega se lahko pridobi vino, primerno za pridobivanje namiznega vina, (e) vino, primerno za pridobivanje namiznega vina, (f) namizno vino ali (g) kakovostna vina pdpo.

3.

Za aromatična kakovostna peneča vina velja: (a) razen v izjemnih primerih se lahko proizvedejo samo tako, da se za pripravo cuvéeja uporabi izključno grozdni mošt ali delno prevreti grozdni mošt, ki izvira iz sort vina na seznamu, ki ga je treba določiti. Aromatično kakovostno peneče vino pa se lahko pridobiva, če se za sestavino cuvéeja uporabijo vina, dobljena iz grozdja sorte vinske trte „Prosecco“, potrganega v regijah Trentino-Alto Adige, Veneto in Friuli-Venezia Giulia; (b) postopek vrenja se pred pripravo cuvéeja in po njej zato, da bi v njem nastal ogljikov dioksid, izvaja le s hlajenjem ali z drugimi fizikalnimi metodami; (c) dodajanje odpremnega likerja je prepovedano; (d) z odstopanjem od točke K4 Priloge VI dejanski volumenski delež alkohola aromatičnih kakovostnih penečih vin ne sme biti nižji od 6 % vol.; (e) skupni volumenski delež alkohola aromatičnih kakovostnih vin ne sme biti nižji od 10 % vol.; (f) z odstopanjem od prvega odstavka točke K6 Priloge VI morajo imeti aromatična kakovostna vina v zaprti posodi in pri 20 °C nadpritisk najmanj 3 bare; (g) z odstopanjem od točke K8 Priloge VI mora postopek pridobivanja aromatičnega kakovostnega vina trajati najmanj en mesec.

4.	Države članice proizvajalke lahko določijo dodatne in strožje zahteve in pogoje v proizvodnji in prometu kakovostnih penečih vin, za katera veljajo določila iz tega naslova in so proizvedena na njihovem ozemlju.

5.	Za proizvodnjo kakovostnih penečih vin veljajo tudi predpisi v: — odstavkih 1 do 10 točke H; — točki K odstavkov 4 in 6 do 9 Priloge VI, ne glede na odstavek 3(d), (f) in (g) te točke I.

J.   Likersko vino

1.	Za proizvodnjo likerskega vina se uporabijo naslednji proizvodi: — delno prevreti grozdni mošt; ali — vino; ali — mešanica proizvodov, navedenih v prejšnjih alineah; ali — grozdni mošt ali mešanica mošta z vinom za nekatera likerska vina pdpo s seznama, ki ga je še treba sestaviti.

2.

Poleg tega se doda naslednje: (a) pri likerskih vinih in kakovostnih likerskih vinih pdpo, razen tistih, navedenih pod (b): (i) naslednji proizvodi bodisi posamezno ali v kombinaciji: — nevtralni alkohol, dobljen z destilacijo vinogradniških proizvodov, vključno s sušenim grozdjem, ki ima volumenski delež alkohola najmanj 96 % vol. in lastnosti, določene s predpisi Skupnosti; — destilat iz vina ali sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 86 % vol. in ima lastnosti, ki jih je treba določiti; (ii) skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kjer je to primerno: — zgoščeni grozdni mošt; — proizvod, dobljen z mešanjem enega izmed proizvodov, navedenih pod (i), z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee odstavka 1; (b) pri nekaterih kakovostnih likerskih vinih pdpo, navedenih na seznamu, ki ga je treba pripraviti: (i) proizvodi, navedeni v (a) pod (i), posamezno ali kot mešanica; (ii) eden ali več naslednjih proizvodov: — alkohol iz vina ali alkohol iz sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola najmanj 95 % vol. in največ 96 % vol. in z lastnostmi, določenimi s predpisi Skupnosti, ali če teh ni, z ustreznimi nacionalnimi določbami; — vinsko ali tropinovo žganje z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 86 % vol. in z lastnostmi, določenimi s predpisi Skupnosti, ali če teh ni, z ustreznimi nacionalnimi določbami; — žganje iz sušenega grozdja z volumenskim deležem alkohola najmanj 52 % vol. in največ 94,5 % vol. in z lastnostmi, določenimi s predpisi Skupnosti, ali če teh ni, z ustreznimi nacionalnimi določbami; (iii) skupaj z enim ali več naslednjimi proizvodi, kjer je to primerno: — delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja; — z neposrednim segrevanjem dobljeni zgoščeni grozdni mošt, ki ustreza, razen tega postopka, definiciji za zgoščeni grozdni mošt; — zgoščeni grozdni mošt; — proizvod, dobljen z mešanjem enega od proizvodov, navedenih pod (ii), z grozdnim moštom iz prve ali četrte alinee odstavka 1.

3.	Proizvodi iz odstavka 1, uporabljeni za pripravo likerskega vina in kakovostnega likerskega vina pdpo, so lahko obdelani po potrebi le z enološkimi postopki in obdelavami v skladu s to uredbo.

4.

Vendar: (a) je lahko povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola izključno posledica uporabe proizvodov iz odstavka 2 in (b) za določene proizvode, pri katerih je to običajen postopek, lahko države članice dovolijo uporabo kalcijevega sulfata, pod pogojem, da vsebnost kalcijevega sulfata v proizvodu, ki je tako obdelan, ni višja od 2,5 g/l, izraženo kot kalijev sulfat. Poleg tega je te proizvode dovoljeno dokisati z vinsko kislino do največ 1,5 g/l.

5.	Ne glede na strožje določbe, ki jih države članice lahko uveljavijo za likerska vina in kakovostna likerska vina pdpo, pridelana na njihovem ozemlju, so pri teh proizvodih dovoljeni enološki postopki in obdelave, navedeni v tej uredbi.

6.

Nadalje je dovoljeno: (a) dosladkanje, ki mora biti deklarirano in registrirano, če proizvodi niso bili že obogateni z zgoščenim grozdnim moštom z uporabo: — zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta, pod pogojem, da skupni volumenski delež alkohola takega vina ne presega 3 % vol.; — zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali delno prevretega grozdnega mošta, dobljenega iz sušenega grozdja, za proizvode na seznamu in pod pogojem, da skupni volumenski delež alkohola takšnega vina ne presega 8 % vol.; — zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta za vina na seznamu, pod pogojem, da skupni volumenski delež alkohola takšnega vina ne presega 8 % vol.; (b) dodajanje alkohola, destilata ali žganja, kakor je navedeno v odstavkih 1 in 2, za izravnavo izgub, ki nastajajo pri izhlapevanju med staranjem; (c) staranje v posodah pri temperaturi pod 50 °C za proizvode, ki jih je treba določiti na seznamu.

7.

Ne glede na strožje predpise, ki jih države članice lahko uveljavijo za likerska vina in kakovostna likerska vina pdpo, pridelana na njihovem ozemlju, skupna vsebnost žveplovega dioksida v teh vinih, ko pridejo na trg, namenjena za neposredno prehrano ljudi, ne sme presegati: (a) 150 mg/l, če je vsebnost ostanka sladkorja nižja kakor 5 g/l; (b) 200 mg/l, če je vsebnost ostanka sladkorja višja kakor 5 g/l.

8.	Sorte vinske trte, iz katerih so proizvedeni proizvodi iz odstavka 1, uporabljeni za pripravo likerskega vina in kakovostnega likerskega vina pdpo, se izberejo izmed sort, navedenih v členu 42(5).

9.	Naravni volumenski delež alkohola v proizvodih, navedenih v odstavku 1, uporabljenih za pripravo likerskega vina, razen tistih za pripravo kakovostnega likerskega vina pdpo, ne sme biti nižjikakor 12 % vol.

---

PRILOGA VI

KAKOVOSTNO VINO, PRIDELANO NA DOLOČENEM PRIDELOVALNEM OBMOČJU

A.   Določena pridelovalna območja

1.	„Določeno pridelovalno območje“ pomeni vinorodno območje ali več vinorodnih območij, na katerih se pridelujejo vina s posebnimi kakovostnimi lastnostmi in katerih imena se uporabljajo za označevanje kakovostnih vin pdpo.

2.

Vsako določeno pridelovalno območje se natančno razmeji, kolikor je to mogoče, po posameznih vinogradih ali vinogradniških parcelah. Takšno razmejitev izvede vsaka država članica in pri tem upošteva dejavnike, ki vplivajo na kakovost vin, pridelanih na teh območjih, kakor so sestava tal in geološke podlage, podnebje in lega posameznega vinograda ali vinogradniške parcele.

3.

Določeno pridelovalno območje je označeno s svojim geografskim imenom. Vendar so poimenovanja: — „Muscadet“, — „Blanquette“, — „Vinho verde“, — „Cava“, uporabljeno za nekatera kakovostna peneča vina pdpo, — „Manzanilla“ priznana kot imena posameznih določenih pridelovalnih območij, ki so jih razmejile in uredile države članice pred 1. marcem 1986. Pri mirnih vinih se naziv „Κάβα“ in/ali „Cava“ lahko uporabi za oznako grških namiznih vin kot podatek, ki velja za staranje takšnih vin.

4.	Geografsko ime, ki označuje določeno pridelovalno območje, mora biti dovolj natančno in tesno povezano z območjem pridelave, da se ob upoštevanju obstoječe situacije izognemo zmedi.

B.   Sorte vinske trte

1.	Vsaka država članica sestavi seznam sort vinske trte, navedenih v členu 19, primernih za pridelavo vsakega od kakovostnih vin pdpo na njenem ozemlju. Te sorte morajo biti sorte vinske trte Vitis vinifera.

2.	Sorte vinske trte, ki niso na seznamu iz prvega odstavka, je treba odstraniti iz vinogradov ali vinogradniških parcel, namenjenih za proizvodnjo kakovostnih vin pdpo.

3.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko država članica dovoli, da sorta vinske trte, ki ni na seznamu, ostane še tri leta od datuma, ko je razmejitev določenega območja začela veljati, če je bila navedena razmejitev izvedena po 31. decembru 1979, pod pogojem, da ta sorta vinske trte sodi v vrsto Vitis vinifera in da ne pomeni več kakor 20 % sort vinske trte, zasajenih v vinogradu ali na vinogradniški parceli.

4.

Najpozneje do konca roka, navedenega v odstavku 3, morajo biti v vsakem vinogradu ali na vinogradniški parceli, ki je namenjena proizvodnji kakovostnih vin pdpo, zasajene samo sorte vinske trte s seznama iz odstavka 1. Kolikor se to določilo ne upošteva, nobeno od vin, pridelanih iz grozdja, potrganega v teh vinogradih in na vinogradniških parcelah, ne sme nositi oznake kakovostno vino pdpo.

C.   Metode pridelave

1.	Vsaka država članica določi predpise, ki urejajo metode pridelave, potrebne za zagotavljanje najboljše možne kakovosti kakovostnih vin pdpo.

2.	Namakanje v vinorodni coni je možno le v obsegu, ki ga dovoli država članica. Dovoljenje se lahko izda le tam, kjer to upravičujejo ekološke razmere.

D.   Predelovalna območja

1.

Kakovostna vina pdpo se lahko proizvajajo samo: (a) iz grozdja sort vinske trte s seznama, ki ga določa točka B odstavka 1, pridelanega na določenem pridelovalnem območju; (b) s predelavo grozdja v grozdni mošt, kakor določa pododstavek (a), in s predelavo tako dobljenega mošta v vino ali peneče vino, pa tudi s proizvodnjo takšnega vina na določenem pridelovalnem območju, na katerem je bilo grozdje potrgano. Stopnje proizvodnje Commandaria kakovostnega vina pdpo in izvorom iz Cipra, in sicer predelava grozdja v grozdni mošt in predelava mošta v vino se lahko opravijo na Cipru izven regij, v katerih je bila trgatev grozdja opravljena, vendar pod strogim nadzorom in v skladu s ciprsko zakonodajo.

2.

►M7  Kot izjemo od odstavka 1(a) lahko država članica proizvajalka pri tradicionalnem postopku, ki ga urejajo posebne določbe navedene države članice, najkasneje do ►M8  31. decembra 2007 ◄ , z izrecnimi dovoljenji in ob upoštevanju primernih kontrol, dovoli, da se kakovostno peneče vino pdpo pridobiva tako, da se k osnovnemu proizvodu, iz katerega se dela vino, doda en ali več proizvodov vinskega sektorja, ki nimajo porekla iz določenega proizvodnega območja, katerega naziv nosi vino, pod pogojem, da: ◄ — se vrsta dodanega proizvoda iz grozdja in vina, ki ima enake lastnosti kakor proizvodi, ki ne izvirajo s tega območja, ne prideluje na določenem pridelovalnem območju, — je ta dodatek v skladu z enološkimi postopki in opredelitvami, navedenimi v ustreznih določbah Skupnosti, — skupni volumen dodanih proizvodov iz grozdja in vina, ki ne izvirajo z določenega pridelovalnega območja, ne presega 10 % skupnega volumna uporabljenih proizvodov, ki izvirajo z določenega pridelovalnega območja. Komisija lahko v skladu s postopkom, določenim v členu 75, pooblasti državo članico, da v izjemnih primerih dovoli višji odstotek dodanih proizvodov kakor 10 %, vendar ne več kakor 15 %. Izjema iz prvega pododstavka se lahko uveljavi pod pogojem, da je bil takšen postopek predviden v določbah države članice pridelovalke pred 31. decembrom 1995. Države članice pripravijo seznam imen kakovostnih penečih vin pdpo iz tega odstavka in ga pošljejo Komisiji, ki ga objavi v Uradnem listu Evropske Skupnosti, serija C.

3.

Ne glede na odstavek 1(b) je lahko kakovostno vino pdpo, razen kakovostnega penečega vina pdpo, pridelano na območju v neposredni bližini določenega pridelovalnega območja, če to pod nekaterimi pogoji izrecno dovoli ta država članica. Države članice smejo s posameznimi dovoljenji ob ustreznem nadzoru dovoliti, da se kakovostno vino pdpo proizvede s predelavo grozdja v mošt in mošta v vino, pa tudi s proizvodnjo takšnega vina tudi zunaj območja v neposredni bližini določenega pridelovalnega območja, če je to tradicionalen postopek, pod pogojem, da: — je bil ta postopek v uporabi pred 1. septembrom 1970, ali če je država članica k Skupnosti pristopila pozneje, pred dejanskim datumom njenega pristopa, — se je neprekinjeno uporabljal od teh datumov dalje in — se proizvedene količine pri pridelovalcih niso povišale bolj kakor ustrezni splošni tržni trendi.

4.

Ne glede na odstavek 1(b) je lahko kakovostno peneče vino pdpo pridelano na površinah v neposredni bližini določenega pridelovalnega območja, če to pod določenimi pogoji izrecno dovoli ustrezna država članica. Države članice smejo s posameznimi dovoljenji ali izrecnimi dovoljenji, ki veljajo manj kakor pet let in so ustrezno nadzirana, dovoliti, da je kakovostno peneče vino pdpo proizvedeno zunaj območja v neposredni bližini določenega pridelovalnega območja, če je to tradicionalen postopek, pod pogojem, da je bil ta postopek v uporabi pred 24. novembrom 1974, ali če je država članica k Skupnosti pristopila pozneje, pred dejanskim datumom njenega pristopa;

5.

Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupina oseb, ki ima v lasti grozdje in mošt, ki ustrezata pogojem, določenim za pridelavo kakovostnih vin z zaščitenim geografskim izvorom, pa tudi druge proizvode, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, mora zagotoviti ločen postopek proizvodnje in skladiščenja vina, drugače proizvedeno vino ne more veljati za kakovostno vino pdpo.

6.	Določbe iz točke D, razen odstavka 5, ne veljajo za kakovostna likerska vina pdpo.

E.   Minimalni naravni volumenski delež alkohola

1.

Vsaka država članica določi minimalni naravni volumenski delež alkohola za vsako kakovostno vino pdpo, dobljeno na njenem območju. Pri določanju naravnega volumenskega deleža alkohola je treba zlasti upoštevati ugotovljeni volumenski delež alkohola v zadnjih desetih letih. Upoštevajo se samo trgatve zadovoljive kakovosti iz najbolj reprezentativnih vinogradov na določenem pridelovalnem območju.

2.	Minimalni naravni volumenski delež alkohola iz odstavka 1 je lahko za isto kakovostno vino pdpo določen v različni višini glede na: (a) ožje območje, občino ali del občine; (b) sorto ali sorte vinske trte, iz katerih izvira uporabljeno grozdje.

3.

Razen pri izjemah in razen pri kakovostnih penečih vinih pdpo in kakovostnih likerskih vinih pdpo volumenski deleži alkohola iz odstavka 1 ne smejo biti nižji od: (a) 6,5 % vol. v coni A, razen določenih pridelovalnih območij Mosel-Saar-Ruwer, Ahr, Mittelrhein, Sachsen, Saale-Unstrut, Moselle luxembourgeoise, Anglije in Walesa, za katera je delež alkohola določen pri 6 % vol.; (b) 7,5 % vol. v coni B; (c) 8,5 % vol. v coni C I a); (d) 9 % vol. v coni C I b); (e) 9,5 % vol. v coni C II; (f) 10 % vol. v conah C III.

F.   Vinifikacija in metode negovanja vina

1.	Posebne metode vinifikacije in negovanja vina za pridobivanje kakovostnih vin pdpo za vsako od teh vin določijo države članice.

2.

Kjer to zahtevajo vremenske razmere, lahko države članice v eni od vinorodnih con iz točke E dovolijo povišanje (dejanskega ali potencialnega) naravnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, mladem delno prevretem vinu in vinu, primernem za pridobivanje kakovostnega vina pdpo, razen proizvodov, namenjenih za predelavo v kakovostno likersko vino pdpo. Povišanje ne sme prekoračiti mejnih vrednosti, navedenih v odstavku 3 točke C Priloge V.

3.	V letih, ko so vremenske razmere izjemno neugodne, se lahko dovoli povišanje volumenskega deleža alkohola iz odstavka 2 do mejnih vrednosti, določenih v odstavku 4 točke C Priloge V. To dovoljenje vnaprej ne določa možnosti podobnega dovoljenja za namizna vina, kakor je predvideno v tem odstavku.

4.	Povišanje naravnega volumenskega deleža alkohola je dovoljeno samo z metodami in pod pogoji, navedenimi v točki D Priloge V, razen odstavka 7. Države članice lahko izključijo uporabo zgoščenega grozdnega mošta.

5.

Skupni volumenski delež alkohola v kakovostnih vinih pdpo je najmanj 9 % vol. ►A1  Dolenjska kakovostna vina pdpo, ki izvirajo iz Slovenije in so označena v skladu z slovenskimi določbami kot „Cviček PTP“ in ◄ za nekatera bela kakovostna vina pdpo, ne obogatena in na seznamu, ki ga je treba še sprejeti, je minimalni skupni volumenski delež alkohola 8,5 % vol. Ta odstavek ne velja za kakovostna peneča vina pdpo in kakovostna likerska vina pdpo.

G.   Dokisanje, razkisanje in dosladkanje

1.	Pogoji in omejitve za dokisanje in razkisanje svežega grozdja, grozdnega mošta, delno prevretega grozdnega mošta, mladega delno prevretega vina in vina, primernega za pridobivanje kakovostnega vina pdpo, in postopek za izdajo dovoljenj in odstopov so določeni v točki E Priloge V.

2.

Dosladkanje kakovostnih vin pdpo lahko države članice dovolijo, če je izvedeno: (a) v skladu s pogoji in omejitvami, določenimi v točki F Priloge V; (b) na določenih pridelovalnih območjih, na katerih je bilo pridelano kakovostno vino pdpo, ali na območjih v neposredni bližini, razen v nekaterih primerih, ki se posebej določijo; (c) z uporabo enega ali več naslednjih proizvodov: — grozdnega mošta; — zgoščenega grozdnega mošta; — prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta.

3.	Grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt iz pododstavka (c) odstavka 2 morata izvirati z istega določenega pridelovalnega območja kakor vino, za katero se dosladkanje uporabi.

4.	Točka G ne velja za kakovostna peneča vina pdpo in kakovostna likerska vina pdpo.

H.   Postopki obogatitve, dokisanja in razkisanja

1.	Vsak od postopkov obogatitve, dokisanja in razkisanja iz točke F in odstavka 1 točke G se dovoli le, če je izveden pod pogoji, določenimi v točki G Priloge V.

2.	Po določbah odstavka 4 točke D se lahko ti postopki izvajajo le na določenih pridelovalnih območjih, na katerih je bilo potrgano predelano grozdje.

I.   Hektarski donosi

1.	Donos na hektar, izražen v količini grozdja, grozdnega mošta ali vina, določi država članica za vsako kakovostno vino pdpo.

2.	Pri določanju donosa se zlasti upoštevajo donosi v zadnjih desetih letih. Upoštevajo se samo trgatve zadovoljive kakovosti iz najbolj reprezentativnih vinogradov na določenem pridelovalnem območju.

3.	Hektarski donos se lahko za isto kakovostno vino pdpo določi v različni višini glede na: (a) ožje območje, občino ali del občine; (b) sorto ali sorte vinske trte, iz katerih izvira grozdje.

4.	Tako določeni donos lahko zadevna država članica priredi.

5.

Če je vrednost donosa iz odstavka 1 presežena, se prepove uporaba oznake za vso trgatev, razen pri odstopanjih, ki so jih predvidele države članice v splošnem ali v posameznih primerih, pod pogoji, posebej določenimi glede na vinorodno območje; pogoji posebej veljajo za uporabo vina ali ustreznih proizvodov.

J.   Analitični in organoleptični preizkusi

1.

Proizvajalci morajo dati vina, za katera zahtevajo oznako „kakovostno vino pdpo“, v analitične in organoleptične preizkuse, pri čemer: (a) analitični preizkus obsega najmanj meritev tistih dejavnikov, navedenih v točki 3, ki značilno določajo navedeno kakovostno vino pdpo. Najvišje in najnižje mejne vrednosti teh dejavnikov določijo države članice proizvajalke za vsako kakovostno vino pdpo; (b) organoleptični preizkus obsega oceno barve, bistrosti, vonja in okusa.

2.	Dokler niso sprejeti ustrezni predpisi za sistematično in splošno izvajanje, opravlja preizkuse vzorcev, predvidene v odstavku 1, pooblaščena organizacija, ki jo določi vsaka država članica.

3.

Dejavniki iz točke 1(a) so naslednji: A. Preizkus obnašanja vina: 1. obstojnost na zraku 2. obstojnost v mrazu; B. mikrobiološke preiskave: 3. obstojnost v inkubatorju 4. videz vina in usedline; C. fizikalne in kemijske analize: 5. gostota 6. volumenski delež alkohola 7. skupna suha snov (določena denzimetrično) 8. reducirajoči sladkor 9. saharoza 10. pepel 11. alkalnost pepela 12. skupna kislina 13. hlapna kislina 14. vezana kislina 15. pH 16. prosti žveplov dioksid 17. skupni žveplov dioksid; D. dodatna analiza 18. ogljikov dioksid (biser vina in peneča vina, nadpritisk v barih pri 20 °C).

K.   Kakovostna peneča vina pdpo

1.	Skupni volumenski delež alkohola cuvéeja, namenjenega za proizvodnjo kakovostnega penečega vina pdpo, znaša najmanj: — 9,5 % vol. v vinorodnih conah C III; — 9 % vol. v drugih vinorodnih conah.

2.	Skupni volumenski delež alkohola v cuvéeju, namenjenem za proizvodnjo določenih kakovostnih penečih vin pdpo s seznama, ki ga je še treba sprejeti, in proizvedenih iz ene same sorte vinske trte, lahko znaša najmanj 8,5 % vol.

3.	Pripravi se seznam kakovostnih penečih vin pdpo, navedenih v odstavku 2.

4.	Dejanski volumenski delež alkohola kakovostnih penečih vin pdpo, vključno z alkoholom, ki ga vsebuje dodani odpremni liker, je najmanj 10 % vol.

5.

Polnilni liker za kakovostna peneča vina pdpo sme vsebovati samo: (a) saharozo; (b) zgoščeni grozdni mošt; (c) prečiščeni zgoščeni grozdni mošt; (d) grozdni mošt; (e) delno prevreti grozdni mošt; (f) vino; (g) kakovostno vino pdpo, primerno za pripravo enako kakovostnega penečega vina pdpo, kakor je to vino, ki mu je bil dodan polnilni liker.

6.	Ne glede na točko 15 Priloge I znaša nadpritisk kakovostnih penečih vinih pdpo v zaprti posodi in pri 20 °C najmanj 3,5 bara. Pri kakovostnih penečih vinih pdpo v posodah s prostornino največ 25 centilitrov znaša nadpritisk najmanj 3 bare.

7.

Ne glede na strožje predpise, ki jih države članice lahko uveljavljajo za kakovostna peneča vina pdpo, proizvedena na njihovem ozemlju, skupna vsebnost žveplovega dioksida ne sme presegati 185 miligramov na liter. Če vremenske razmere na nekaterih vinorodnih območjih Skupnosti to zahtevajo, lahko te države članice dovolijo povišanje skupne vsebnosti žveplovega dioksida v kakovostnih penečih vinih pdpo, proizvedenih na njihovem območju, za največ 40 miligramov na liter, pod pogojem, da proizvodi, za katere velja to dovoljenje, niso poslani ven iz teh držav članic.

8.

Postopek proizvodnje kakovostnega penečega vina pdpo, vključno s staranjem v proizvodnem obratu, od začetka vrenja, pri katerem naj bi se razvil ogljikov dioksid, mora trajati najmanj: (a) šest mesecev, pri čemer postopek vrenja za razvoj ogljikovega dioksida poteka v zaprtih jeklenih posodah; (b) devet mesecev, pri čemer postopek vrenja za razvoj ogljikovega dioksida poteka v steklenicah.

9.	Čas vrenja za razvoj ogljikovega dioksida v cuvéeju in čas, v katerem cuvée ni ločen od usedline, mora znašati najmanj: — 90 dni; — 30 dni, kadar vrenje poteka v posodah, opremljenih z mešalnimi napravami.

10.

Za aromatična kakovostna peneča vina pdpo velja: (a) razen v izjemnih primerih so lahko pridobljena samo tako, da se za pripravo cuvéeja uporabi izključno grozdni mošt ali delno prevreti grozdni mošt, ki izvira iz sort vinske trte na seznamu, ki se posebej določi, kolikor so te vrste priznane kot primerne za proizvodnjo kakovostnega penečega vina pdpo na določenem pridelovalnem območju, katerega ime nosi to kakovostno peneče vino; (b) postopek vrenja se pred pripravo cuvéeja in po njej zato, da bi se v njem razvil ogljikov dioksid, vodi le s hlajenjem ali drugimi fizikalnimi metodami; (c) dodajanje odpremnega likerja je prepovedano; (d) ne glede na točko 4 dejanski volumenski delež alkohola aromatičnih kakovostnih penečih vin pdpo ne sme biti nižji od 6 % vol.; (e) skupni volumenski delež alkohola aromatičnih kakovostnih penečih vin pdpo ne sme biti nižji od 10 % vol.; (f) ne glede na prvi odstavek točke 6 morajo aromatična kakovostna peneča vina pdpo v zaprti posodi in pri 20 °C imeti nadpritisk najmanj 3 bare; (g) ne glede na točko 8 mora postopek proizvodnje aromatičnih kakovostnih penečih vin pdpo trajati najmanj en mesec.

11.	Predpisi v odstavkih 1 do 10 točke H Priloge V veljajo tudi za kakovostna peneča vina pdpo.

L.   Kakovostno likersko vino pdpo (dodatne določbe k točki H Priloge V, ki veljajo za kakovostna likerska vina pdpo)

1.

Z možnostjo odstopanj, ki se posebej sprejmejo, morajo biti proizvodi iz odstavka 1 točke J Priloge V in zgoščeni grozdni mošt ali delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja iz odstavka 2 te točke, ki se uporabijo za pripravo kakovostnega likerskega vina pdpo, pridobljeni na določenem pridelovalnem območju, po katerem nosi ime to kakovostno likersko vino pdpo. Za kakovostna likerska vina pdpo „Malaga“ in „Jerez-Xérès-Sherry“ lahko zgoščeni grozdni mošt ali po členu 44(11) delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja po odstavku 2 točke J Priloge V, dobljen iz sorte vinske trte Pedro Ximenez, izvira z določenega pridelovalnega območja Montilla-Moriles.

2.

Z možnostjo odstopanj, ki se posebej sprejmejo, se delovni postopki iz odstavkov 3 do 6 točke J Priloge V za pripravo kakovostnega likerskega vina pdpo lahko izvedejo samo na določenem pridelovalnem območju, navedenem v odstavku 1. Za kakovostno likersko vino pdpo, pri katerem oznaka „Porto“ velja za proizvod, dobljen iz grozdja z omejenega območja „Duoro“, se lahko dodatni postopki predelave in staranja izvajajo ali na prej navedenem območju ali v Vila Nova de Gaia - Porto.

3.

Ne glede na strožje določbe, ki jih države članice lahko uveljavijo za kakovostna likerska vina pdpo, pridelana na njihovem ozemlju, velja: (a) naravni volumenski delež alkohola proizvodov iz odstavka 1 točke J Priloge V, uporabljenih za pripravo kakovostnih likerskih vin pdpo, znaša najmanj 12 % vol. Nekatera kakovostna likerska vina pdpo s seznama, ki se posebej pripravi, so lahko dobljena iz: (i) grozdnega mošta, ki ima naravni volumenski delež alkohola najmanj 10 % vol., pri kakovostnih likerskih vinih pdpo, dobljenih z dodatkom žganja, dobljenega iz vina ali grozdnih tropin z registrirano oznako izvora, po možnosti iz istega obrata; ali (ii) delno prevretega grozdnega mošta ali v drugi alinei spodaj iz vina z začetnim naravnim volumenskim deležem alkohola najmanj: — 11 % vol. pri kakovostnih likerskih vinih pdpo, dobljenih z dodatkom nevtralnega alkohola ali destilata vina z dejanskim volumenskim deležem alkohola najmanj 70 % vol. ali žganja vinogradniškega izvora; — 10,5 % vol. za vina, ki se še določijo, dobljena iz mošta belega grozdja; — 9 % vol. za kakovostno likersko vino pdpo, katerega proizvodnja je tradicionalna in običajna in v skladu z nacionalnimi predpisi, ki to izrecno predvidevajo; (b) dejanski volumenski delež alkohola kakovostnega likerskega vina pdpo znaša najmanj 15 % vol. in največ 22 % vol.; (c) skupni volumenski delež alkohola kakovostnega likerskega vina pdpo znaša najmanj 17,5 % vol.

4.	Skupni volumenski delež alkohola je lahko nižji od 17,5 % vol., vendar ne nižji kakor 15 % vol., pri nekaterih kakovostnih vinih pdpo s seznama, ki se posebej pripravi, če je bilo to izrecno predvideno v nacionalnih predpisih, ki so veljali pred 1. januarjem 1985.

5.

Posebna, tradicionalna imena „οίνος γλυκύς φυσικός“, „vine dulce natural“, „vino dolce naturale“ in „vinho dolce natural“ se uporabljajo samo za kakovostna likerska vina pdpo: — dobljena iz trgatev z najmanj 85 % sort vinske trte s seznama, ki se posebej pripravi, — ki izvirajo iz mošta z začetno naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 212 grama na liter, — dobljena z dodatkom alkohola, destilata ali žganja, kakor je navedeno v odstavku 2 točke J Priloge V, brez vseh drugih obogatitev.

6.

Če je zaradi uskladitve postopkov tradicionalne proizvodnje to potrebno, lahko države članice določijo, da se tradicionalno ime „vin doux naturel“ uporablja samo za kakovostna likerska vina pdpo, ki: — jih pridelajo vinogradniki sami izključno iz trgatve grozdja muscat, grenache, maccabeo ali malvasia; vendar se lahko vključijo trgatve iz vinogradov, ki so zasajeni tudi z drugimi sortami vinske trte, razen štirih zgoraj navedenih, pod pogojem, da ne pomenijo več kakor 10 % od skupnega števila trt, — so dobljena v mejah donosa 40 hl na hektar groznega mošta iz prve in četrte alinee točke J odstavka 1 Priloge V, pri prekoračenju donosa pa se za celotno trgatev ne sme uporabiti oznaka „vin doux naturel“, — izvirajo iz grozdnega mošta z začetno naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 252 g/l, — so brez katerih koli drugih obogatitev, dobljena z dodatkom alkohola vinogradniškega izvora z vsebnostjo čistega alkohola najmanj 5 % volumna uporabljenega delno prevretega grozdnega mošta in največ z nižjo od obeh naslednjih vrednosti: —  — ali 10 % volumna zgoraj navedenega uporabljenega grozdnega mošta ali — 40 % skupnega volumenskega deleža alkohola končnega proizvoda, ki pomeni vsoto dejanskega volumenskega deleža alkohola in ekvivalenta potencialnega volumenskega deleža alkohola, izračunanega na podlagi 1 % vol. čistega alkohola za 17,5 gramov ostanka sladkorja na liter.

7.	Imena iz odstavkov 5 in 6 se ne prevajajo; vendar: — je lahko priložena razlaga v jeziku, ki je razumljiv končnemu potrošniku, — pri proizvodih, proizvedenih v Grčiji, lahko v skladu z odstavkom 6 v prometu v tej državi članici oznako „vin doux naturel“ spremlja ime „ οίνος γλυκύς φυσικός“.

8.

Posebno tradicionalno ime „vino generoso“ se uporablja samo za suha kakovostna likerska vina pdpo, dobljena s površinskim delovanjem kvasovk: — samo iz belega grozdja sort vinske trte Palomino de Jerez, Palomino fino, Pedro Ximenez, Verdejo, Zalema in Garrido Fino, — dana na trg, potem ko so zorela v povprečju dve leti v hrastovih sodih. Pridobivanje s površinskim delovanjem kvasovk, navedeno v prvem odstavku, pomeni biološki postopek, ki steče, ko se na prosti površini vina po popolnem alkoholnem vrenju mošta spontano razvije tipična mrena iz kvasovk, kar daje proizvodu posebne analitske in organoleptične lastnosti.

9.	Imena iz točke 8 se ne prevajajo. Lahko je priložena razlaga v jeziku, ki je razumljiv končnemu potrošniku.

10.	Posebno tradicionalno ime „vinho generoso“ se uporablja samo za kakovostna likerska vina pdpo „Porto“, „Madeira“, „Moscatel de Setubal“ in „Carcavelos“, skupaj z registrirano oznako izvora.

11.

Posebno tradicionalno ime „vino generoso de licor“ se uporablja samo za kakovostno likersko vino pdpo: — dobljeno iz „vino generoso“, kakor je navedeno v točki 8, ali iz vina, dobljenega s površinskim delovanjem kvasovk, primernega za proizvodnjo takšnega „vina generoso“, kateremu se doda delno prevreti grozdni mošt, dobljen iz sušenega grozdja, ali zgoščeni grozdni mošt, — dano na trg, potem ko je zorelo v povprečju dve leti v hrastovih sodih.

12.	Imena iz točke 11 se ne prevajajo. Lahko je priložena razlaga v jeziku, ki je razumljiv končnemu potrošniku.

---

PRILOGA VII

OPIS, OZNAČEVANJE, PREDSTAVITEV IN ZAŠČITA NEKATERIH PROIZVODOV, RAZEN PENEČIH VIN

V tej prilogi velja:

A.   Obvezne navedbe

1.

Označevanje: (a) namiznih vin, namiznih vin z geografsko označbo in kakovostnih vin pdpo; (b) vin, ki izvirajo iz tretjih dežel, razen tistih, ki so navedena pod (c); (c) likerskih vin, biser vin, gaziranih biser vin, ki jih zajema Priloga I, in takšnih vin, ki izvirajo iz tretjih držav, obvezno vsebuje naslednje podatke: — prodajno označevanje proizvoda; — nominalni volumen; — dejanski volumenski delež alkohola (vol.); — številko serije v skladu z Direktivo 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o podatkih ali oznakah za omogočanje identifikacije serije, ki ji pripada živilo ( 56 ).

2.

Prodajno označevanje sestavlja: (a) za namizna vina besedi „namizno vino“ in — pri pošiljanju v drugo državo članico ali pri izvozu ime države članice, če je bilo grozdje v tej državi pridelano in predelano v vino; — besede „mešanica vin iz različnih držav Evropske skupnosti“ za vino, mešanico proizvodov, ki izvirajo iz več držav članic; — besede „vino, proizvedeno v … iz grozdja, pridelanega v …“ z navedbo imen zadevnih držav članic za vino, proizvedeno v državi članici iz grozdja, ki je bilo pridelano v drugi državi članici; — besede „retsina“ in „vino tinto de mezcla“ za nekatera namizna vina; (b) za namizna vina z geografsko označbo: — besedi „namizno vino“, — ime geografske enote, ▼M9 — enega od naslednjih izrazov pod pogoji, ki bodo določeni:‚Landwein‘, ‚vin de pays‘, ‚indicazione geografica tipica‘,‚ονομασία κατά παράδοση‘, ‚οίνος τοπικός‘, ‚vino de la tierra‘, ‚vinho regional‘, ‚regional wine‘, ‚landwijn‘, ‚geograafilise tähistusega lauavein‘, ‚tájbor‘, ‚inbid tradizzjonali tal-lokal‘, ‚zemské víno‘, ‚deželno vino PGO‘, ‚deželno vino s priznano geografsko oznako‘, ‚регионално вино‘ ali ‚vin cu indicație geografică‘; kadar se uporabi tak izraz, besedi ‚namizno vino‘ nista potrebni. ▼B (c) za kakovostna vina pdpo: — ime pridelovalnega območja, — izjeme, ki se posebej določijo, — besede „kakovostno vino, proizvedeno na določenem pridelovalnem območju“ ali „kakovostno vino pdpo“, ali —  — besede „kakovostno likersko vino, proizvedeno na določenem pridelovalnem območju“ ali „kakovostno likersko vino pdpo“, ali — besede „kakovostno biser vino, proizvedeno na določenem pridelovalnem območju“ ali „kakovostno biser vino pdpo“, ali — poseben tradicionalni izraz s seznama, ki bo posebej sestavljen, ali več takšnih izrazov, kadar je to predvideno v določbah zadevne države članice; (d) za uvožena vina beseda „vino“, obvezno dopolnjena z imenom države, iz katere izvira, pri vinih z navedeno geografsko označbo pa še z imenom ustreznega geografskega območja; (e) za likerska vina besedi „likersko vino“; (f) za biser vina besedi „biser vino“; (g) za gazirana biser vina besede „gazirano biser vino“; (h) za vina, navedena v (e), (f) in (h), ki izvirajo iz tretjih dežel, izrazi, ki se posebej določijo.

3.

Označevanje: (a) namiznih vin, namiznih vin z geografsko označbo in kakovostnih vin pdpo; (b) vin, ki izvirajo iz tretjih dežel, poleg podatkov v smislu odstavkov 1 in 2 obvezno vsebuje naslednje podatke: — ime vinogradnika ali podjetja, ki je vino ustekleničilo, lokalna upravna enota in država članica ali za posode z nominalnim volumnom, večjim od 60 litrov, ime pošiljatelja, — za uvožena vina uvoznik, ali če je bilo vino ustekleničeno v Skupnosti, ime tistega, ki je vino ustekleničil.

4.	Označevanje likerskin vin, biser vin, gaziranih biser vin in takšnih vin, ki izvirajo iz tretjih dežel, se dopolni s posebnimi podatki, ki se posebej določijo, v skladu s tistimi, ki jih navajata odstavka 2 in 3.

B.   Neobvezne navedbe

1.

Označevanje proizvodov, ki so bili proizvedeni v Skupnosti, se lahko dopolni z naslednjimi podatki, pod pogoji, ki se posebej določijo: (a) za namizna vina, namizna vina z geografsko označbo in kakovostna vina pdpo: — ime(-na), naziv(-i) in naslov(-i) oseb(-e), ki so sodelovale pri trženju, — tip proizvoda, — posebna barva, v skladu s pravili, postavljenimi v državi članici, v kateri je bilo vino proizvedeno; (b) za namizna vina z geografsko označbo in kakovostna vina pdpo: — letnik, — ime ene ali več sort vinske trte, — nagrada, medalja ali tekmovanje, — podatki o načinu pridelave ali postopkih predelave proizvoda, — drugi tradicionalni izrazi, v skladu z določbami, postavljenimi v državi članici, v kateri je bilo vino proizvedeno, — ime vinograda, — navedba, da je bilo vino ustekleničeno: —  — na posestvu ali — od skupine vinogradnikov ali — v vinogradu, ki je na pridelovalnem območju ali pri kakovostnih vinih pdpo v njegovi neposredni bližini; (c) za kakovostna vina pdpo: — navedba geografske enote, ki je manjša kakor določeno pridelovalno območje, v skladu z določbami države članice, v kateri je bilo vino proizvedeno, — navedba geografske enote, večje, kakor je določeno pridelovalno območje, ki opredeljuje izvor kakovostnega vina pdpo, — informacija o ustekleničenju na določenem pridelovalnem območju, če je takšna informacija tradicionalna in običajna na tem pridelovalnem območju.

2.

Neobvezne navedbe, ustrezajoče tistim, ki jih navaja točka 1, se posebej določijo za likerska vina, biser vina, gazirana biser vina in vina, ki izvirajo iz tretjih držav. Ta točka ne izključuje možnosti, da države članice sprejmejo pravila za označevanje teh proizvodov do uveljavitve ustreznih pravil Skupnosti.

3.	Za proizvode, ki jih navaja odstavek 1 točke A, se označevanje lahko dopolni z drugimi podatki.

4.	Država članica proizvajalka lahko za vina, proizvedena na njenem ozemlju, nekatere podatke v odstavkih 1 in 2 predpiše, prepove ali omeji njihovo uporabo.

C.   Uporaba nekaterih posebnih izrazov

1.	Oznaka: (a) „vino“ je omejena na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 10 Priloge I; (b) „namizno vino“ je omejena na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 13 Priloge I.

2.

►M5  Brez poseganja v določbe za uskladitev zakonodaje pa odstavka 1(a) in 3(c) ne vplivata na možnost, da države članice dovolijo: — uporabo imen „vino“ in „biser vino“, skupaj z imenom sadja v obliki sestavljenega imena za opis proizvodov, pridobljenih z vrenjem sadja, razen grozdja, — drugih sestavljenih imen, ki vključujejo besedo „vino“. ►A1  Poljski se dovoli obdržati uporabo sestavljenega imena „Polskie wino/Poljsko vino“ za proizvode nastale z vrenjem, ki spadajo pod oznako KN 2206, in so narejeni iz zgoščenega grozdnega soka ali zgoščenega grozdnega mošta in iz grozdnega soka in grozdnega mošta. Ti izdelki z oznako „Polskie wino/Poljsko vino“ se tržijo le na Poljskem. ◄  ◄

3.

Označevanje: (a) „likersko vino“ je omejeno na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 14 Priloge I, ali kjer je to primerno, z opredelitvijo, ki se posebej določi, v skladu z uvodnim delom te priloge; (b) oznaki „kakovostno likersko vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju“ ali „kakovostno likersko vino pdpo“ sta omejeni na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 14 Priloge I in s posebnimi določbami te uredbe; (c) „biser vino“ je omejeno na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 17 Priloge I, ali kjer je to primerno, z opredelitvijo, ki se posebej določi v skladu z uvodnim delom te priloge; (d) oznaki „kakovostno biser vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju“ ali „kakovostno biser vino pdpo“ sta omejeni na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 17 Priloge I in s posebnimi določbami te uredbe; (e) „gazirano biser vino“ je omejeno na proizvode v skladu z opredelitvijo iz točke 18 Priloge I, ali kjer je to primerno, z opredelitvijo, ki se posebej določi v skladu z uvodnim delom te priloge.

4.	Pri uporabi sestavljenih imen v smislu odstavka 2 se je treba izogniti vsakršni zamenjavi s proizvodi, ki jih navaja odstavek 1.

D.   Jeziki, ki se lahko uporabljajo pri označevanju

1.

Informacije na etiketah so dane v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti, tako da končni potrošnik dobro razume vsak posamezen podatek. Kljub temu so: — ime določenega pridelovalnega območja, — ime druge geografske enote, — posebni tradicionalni izrazi in dodatni tradicionalni podatki, — ime vinogradov ali njihovih združenj in podatki o ustekleničenju dani le v enem od uradnih jezikov države članice, na ozemlju katere je bil proizvod pripravljen. ▼M8 Za proizvode, ki izvirajo iz Grčije ►M9  ali Bolgarije ◄ in Cipra, se informacije iz prejšnjega pododstavka lahko ponovijo v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti. ▼B Informacije, ki jih navajata prva in druga alinea drugega pododstavka, so lahko navedene le v drugem uradnem jeziku Skupnosti, kadar je ta jezik enakovreden uradnemu jeziku dela ozemlja države članice, iz katere proizvod izvira, in v katerem je navedeno določeno pridelovalno območje, če je uporaba tega jezika v tej državi članici tradicionalna in običajna. Za proizvode, dobljene in dane na trg na njihovih ozemljih, lahko države članice dovolijo, da se informacije, navedene v drugem pododstavku, dajo v jeziku, ki ni uradni jezik Skupnosti, če je uporaba tega jezika v tej državi članici ali na delu njenega ozemlja tradicionalna in običajna. Države članice proizvajalke lahko dovolijo, da se v zvezi z njihovimi proizvodi informacije, navedene v drugem pododstavku, dajo tudi v drugem jeziku, če je uporaba tega jezika za takšne podatke tradicionalna.

2.	Lahko se odloči še o drugih odstopanjih od odstavka 1.

E.   Kode

V skladu s podrobnimi pravili, ki se posebej določijo, se koda:

V skladu s podrobnimi pravili, ki se posebej določijo, se koda lahko uporabi pri označevanju proizvodov, ki jih navaja ta priloga, v zvezi s podatki, določenimi v odstavku 3 točke A, če država članica, na ozemlju katere so proizvodi ustekleničeni, to dovoljuje. Takšna uporaba je povezana z določbo, da se na etiketi navede polno ime osebe ali podjetja ali skupine oseb, razen tiste, ki je proizvod ustekleničila, ki so povezane z distribucijo, in ime lokalne upravne enote ali njenega dela, v katerem je sedež teh oseb ali podjetja.

F.   Blagovne znamke

1.

Če je opis, predstavitev ali oglaševanje proizvodov, za katere velja ta uredba, dopolnjeno z imeni blagovne znamke, ta imena ne smejo vsebovati besed, delov besed, znakov ali slik: (a) ki lahko povzročijo zmedo ali zavajanje oseb, katerim so namenjene, v smislu člena 48 ali (b) ki — je zanje verjetno, da bi jih osebe, katerim so namenjene, zamenjale z delom ali celo oznako namiznega vina, likerskega vina, biser vina, gaziranega biser vina, kakovostnega vina pdpo ali uvoženega vina, katerega označevanje določajo določbe Skupnosti, ali z oznakami katerega koli drugega proizvoda, za katerega velja ta priloga, ali — so identične oznaki takšnega proizvoda, razen če so proizvodi, ki se uporabijo za izdelavo končnega proizvoda, upravičeni do takšne oznake ali predstavitve. Poleg tega na etiketah, uporabljenih za oznako namiznega vina, likerskega vina, biser vina, gaziranega biser vina, kakovostnega vina pdpo ali uvoženega vina, ne sme biti blagovnih znamk, vsebujočih besede, dele besed, znake ali slike, ki: (a) za: — namizna vina, likerska vina, biser vina, gazirana biser vina vsebujejo ime kakovostno vino pdpo, — kakovostna vina pdpo vsebujejo ime namizno vino, — uvožena vina vsebujejo ime namizno vino ali kakovostno vino pdpo; (b) za namizna vina z geografsko označbo, kakovostna vina pdpo ali uvožena vina vsebujejo napačno informacijo, zlasti glede na geografski izvor, sorto vinske trte, letnik ali navedbo vrhunske kakovosti; (c) za namizna vina, razen tistih, za katera velja (b), za likerska vina, biser vina, gazirana biser vina vsebujejo informacijo, ki zadeva geografski izvor, sorto vinske trte, letnik ali navedbo vrhunske kakovosti; (d) za uvožena vina lahko povzročijo zmedo zaradi slik, uporabljenih za razločevanje namiznega vina, likerskega vina, biser vina, gaziranega biser vina, kakovostnega vina pdpo ali uvoženega vina, označenega z geografsko označbo.

2.

Ne glede na točko (b) prvega pododstavka odstavka 1 lahko imetnik registrirane blagovne znamke za vino iz grozdnega mošta, ki je identično: — z imenom geografske enote, manjše, kakor je določeno pridelovalno območje, uporabljeno za oznako kakovostnega vina pdpo, ali — z imenom geografske enote, uporabljene za oznako namiznega vina, ki je označeno z geografsko označbo, ali — z imenom uvoženega vina, označenega z geografsko označbo, čeprav po prvem pododstavku točke 1 ni upravičeno do takšnega imena, še naprej uporablja blagovno znamko do 31. decembra 2002, pod pogojem, da je: (a) to blagovno znamko najpozneje do 31. decembra 1985 registriral pristojni organ države članice v skladu z zakonodajo, veljavno v času registracije; in (b) bila blagovna znamka dejansko v uporabi brez prekinitve od njene registracije do 31. decembra 1986, ali če je bila registrirana pred 1. januarjem 1984, najmanj do prej navedenega datuma. Imetnik priznane in registrirane blagovne znamke za vino ali grozdni mošt, ki vsebuje besede, identične imenu določenega pridelovalnega območja ali imenu geografske enote, manjše kakor določeno pridelovalno območje, čeprav po točki 1 ni upravičen do uporabe tega imena, še naprej uporablja blagovno znamko, če ta pomeni identiteto prvotnega imetnika ali identiteto prvotnega nosilca imena, pod pogojem, da je bila blagovna znamka registrirana najmanj 25 let prej, preden so države članice uradno priznale to geografsko ime v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti o kakovostnih vinih pdpo, in da je bila dejansko v uporabi brez prekinitve. Blagovne znamke, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka, ne smejo ovirati uporabe imena geografske enote za oznako kakovostnega vina pdpo.

3.	Svet bo s kvalificirano večino pred 31. decembrom 2002 odločal o predlogu Komisije glede podaljšanja časovne omejitve, navedene v prvem pododstavku odstavka 2.

4.	Države članice sporočijo Komisiji blagovne znamke iz odstavka 2, ko in kadar so o njih obveščene. Komisija pošlje te podatke pristojnim organom držav članic, ki so pooblaščeni za nadzor upoštevanja določb Skupnosti v vinskem sektorju.

G.   Plasiranje na trg, nadzor in zaščita

1.	Vsaka posoda z nominalnim volumnom do 60 l mora v času, ko je dana na trg, imeti etiketo. Etikete morajo ustrezati določbam te uredbe; enako velja za označevanje posod z nominalnim volumnom več kakor 60 l.

2.	Lahko se določijo izjeme od točke 1.

3.	Vsaka država članica odgovarja za nadzor in zaščito kakovostnih vin pdpo in namiznih vin z geografsko označbo na svojem trg v skladu s tem pravilnikom.

4.

Uvožena vina, namenjena za neposredno prehrano ljudi, ki imajo geografsko označbo, morajo biti pri trženju v Skupnosti in pod pogojem recipročnosti nadzorovana in zaščitena na način, naveden v odstavku 3. Prejšnji pododstavek se uveljavi s pogodbami s tretjimi državami, ki so dogovorjene in sklenjene v skladu s postopkom, določenim v členu 133 Pogodbe.

---

PRILOGA VIII

OPIS, OZNAČEVANJE, PREDSTAVITEV IN ZAŠČITA PENEČIH VIN

A.   Opredelitve

1.

Ta priloga določa splošna pravila za opis in predstavitev: (a) penečih vin, opredeljenih v točki 15 Priloge I, proizvedenih v Skupnosti; (b) gaziranih penečih vin, opredeljenih v točki 16 Priloge I, ki izvirajo iz Skupnosti; (c) penečih vin, opredeljenih v skladu s temi pravili po postopku v členu 75, ki izvirajo iz tretjih držav; (d) gaziranih penečih vin, opredeljenih v skladu s temi pravili po postopku v členu 75, ki izvirajo iz tretjih držav. Peneča vina, navedena v (a), obsegajo: — peneča vina iz točke H Priloge V, — kakovostna peneča vina iz točke 1 Priloge V in — kakovostna peneča vina, proizvedena na določenih pridelovalnih območjih (kakovostna peneča vina pdpo) iz točke K Priloge VI.

2.

V tej prilogi: —  „označevanje“ pomeni vse navedbe, znake, slike, oznake in vse druge opise, ki rabijo za prepoznavanje proizvoda in so na isti posodi, vključno z zaporko, ali na etiketi, pripeti na posodo, in na ovojnici grla steklenice, —  „pakiranje“ pomeni zaščitne ovoje, kakor so papir, tulci iz slame vseh vrst, kartoni in škatle, uporabljeni pri transportu ene ali več posod in/ali za prodajno predstavitev končnemu potrošniku, —  „proizvajalec“ proizvoda iz odstavka 1 pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino oseb, ki so proizvod proizvedle ali v imenu katerih je bil proizvod proizveden, —  „proizvodnja“ pomeni predelavo svežega grozdja, grozdnega mošta in vina v proizvod iz odstavka 1.

B.   Obvezne navedbe

1.

Za proizvode iz odstavka 1 točke A opis na etiketi vsebuje naslednje podatke: (a) ime, pod katerim se proizvod prodaja, v skladu z odstavkom 2 točke D; (b) nominalni volumen proizvoda; (c) vrsto proizvoda v skladu z odstavkom 3 točke D; (d) dejanski volumenski delež alkohola (vol.) v skladu s podrobnimi pravili, ki se posebej določijo.

2.

Za proizvode iz odstavka 1(a) in (b) točke A vsebuje opis na etiketi poleg podatkov, določenih v odstavku 1, tudi: — ime oziroma ime podjetja proizvajalca ali prodajalca v Skupnosti in — ime upravne enote oziroma njenega dela in državo članico, v kateri je uprava zgoraj navedenih oseb, v skladu z odstavkoma 4 in 5 točke D. Države članice proizvajalke lahko predpišejo, da je ime proizvajalca ali proizvodne organizacije izpisano v celoti. Če je na etiketi ime proizvajalca oziroma ime proizvodne organizacije, proizvodnja pa poteka v drugi upravni enoti, njenem delu ali državi članici, kakor je navedeno v drugi alinei prvega pododstavka, se navedeni podatki dopolnijo z imenom lokalne upravne enote ali njenega dela, v katerem poteka proizvodnja, oziroma če je proizvodnja v drugi državi članici, z imenom te države članice.

3.

Za proizvode iz odstavka 1(c) in (d) točke A mora opis na etiketah poleg podatkov, določenih v odstavku 1, imeti še naslednje podatke: (a) ime uvoznika oziroma uvozne organizacije in imeni lokalne upravne enote in države članice, v kateri je sedež uvoznika; (b) ime proizvajalca oziroma proizvajalne organizacije in imeni lokalne upravne enote in tretje države, v kateri je sedež proizvajalca, v skladu s odstavkoma 4 in 5 točke D.

4.

Opis na etiketah mora imeti dodatne podatke v naslednjih primerih: — za proizvode, proizvedene iz vin, ki izvirajo iz tretjih držav, v smislu šeste alinee točke 15 Priloge I, morajo etikete vsebovati podatek, da je proizvod predelan iz uvoženih vin, z navedbo tretje države, iz katere izvira vino, uporabljeno za pripravo cuvéeja, — pri kakovostnih penečih vinih pdpo morajo etikete vsebovati ime določenega pridelovalnega območja, na katerem je bilo potrgano grozdje, uporabljeno za proizvod, — pri aromatičnih kakovostnih penečih vinih iz odstavka 10 točke K Priloge VI mora biti na etiketah ime sorte vinske trte, iz katere so vina pridelana, ali besede „proizvedeno iz aromatičnih sort grozdja“.

C.   Neobvezne navedbe

1.

Pri proizvodih iz odstavka 1 točke A je opis na etiketah lahko dopolnjen z drugimi podatki, pod pogojem: — da ni nevarnosti za zavajanje oseb, katerim so podatki namenjeni, zlasti glede obveznih podatkov, določenih v točki B, in neobveznih podatkov, določenih v točki E, — da so upoštevane določbe točke E.

2.

Zaradi spremljanja in nadzora kakovosti v sektorju penečih vin lahko pristojni organi z obveznim upoštevanjem splošnih pravil postopka, ki jih sprejme vsaka država članica, zahtevajo od proizvajalca oziroma prodajalca iz prve alinee prvega pododstavka odstavka 2 točke B dokaze o točnosti podatkov za označevanje, ki veljajo za naravo, istovetnost, kakovost, sestavo, izvor in vir proizvoda ali proizvodov, uporabljenih pri njihovi proizvodnji. Če to zahteva: — pristojni organ države članice, iz katere je proizvajalec oziroma prodajalec, ta organ neposredno zahteva dokaz od te osebe, — pristojni organ druge države članice, ta organ seznani pristojno organizacijo države, v kateri je proizvajalec oziroma prodajalec, v okviru neposrednega medsebojnega sodelovanja z vsemi potrebnimi podatki, da lahko ta organizacija zahteva takšen dokaz; organ, ki je zahteval dokaz, mora biti obveščen o ukrepanju v zvezi z zahtevo. Če pristojne organizacije ugotovijo, da ni dokaza, velja, da oznaka ni v skladu s temi predpisi.

D.   Podrobna pravila za obvezne navedbe

1.

Podatki, določeni v točki B: — so navedeni skupaj v istem vidnem polju na posodi in — napisani z jasnimi, čitljivimi črkami, ki se ne zbrišejo in so dovolj velike, da se dobro vidijo na ozadju, na katerem so natisnjene, in jasno razlikujejo od vseh drugih napisov in slik. Obvezni podatki o uvozniku so lahko navedeni zunaj vidnega polja, v katerem so drugi obvezni podatki za označevanje.

2.

Prodajne oznake so po odstavku 1(a) točke B dane z enim izmed naslednjih izrazov: (a) za peneče vino iz točke H Priloge V „peneče vino“; (b) za kakovostno peneče vino iz točke I Priloge V, razen vina v smislu (d) prejšnjega odstavka, „kakovostno peneče vino“ ali „sekt“; (c) za kakovostno peneče vino pdpo iz točke K Priloge VI: — „kakovostno peneče vino“, proizvedeno na določenem pridelovalnem območju „ali “kakovostno peneče vino pdpo ali „sekt pdpo“, ali — poseben tradicionalni naziv, ki ga med nazivi, navedenimi v četrti podvrstici druge alinee odstavka 2(c)točke A Priloge VII, izbere država članica proizvajalka in je na seznamu, ki se posebej pripravi, ali — eno izmed imen določenih pridelovalnih območij kakovostnih penečih vin pdpo iz druge alinee odstavka 2(c) točke A Priloge VII, ali — kombinacija dveh nazivov. Države članice pa lahko za določena kakovostna peneča vina pdpo, proizvedena na njihovem ozemlju, predpišejo uporabo nekaterih nazivov iz prvega pododstavka samostojno ali v kombinaciji; (d) za aromatično kakovostno peneče vino iz odstavka 3 točke I Priloge V „aromatično kakovostno peneče vino“; (e) za peneče vino iz tretjih držav: — „peneče vino“ — ali — „kakovostno peneče vino“ ali „sekt“, kjer so pogoji predelave takšnega vina priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V. Pri teh vinih mora biti pri prodajni oznaki tudi podatek o tretji državi, v kateri je bilo grozdje za takšno vino potrgano, prevreto in predelano v peneče vino. Če so proizvodi, uporabljeni za proizvodnjo penečega vina, proizvedeni v drugi državi, kakor je potekala nadaljnja predelava, se mora podatek o državi proizvajalki po odstavku 3 točke B na etiketah jasno razlikovati od drugih podatkov; (f) za gazirano peneče vino, ki izvira iz Skupnosti ali iz tretje države, „gazirano peneče vino“. Če jezikovno v tem izrazu ni jasno, da je bil dodan ogljikov dioksid, je treba na etiketah dodati besede „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida“ v skladu s podrobnimi pravili, ki se posebej določijo.

3.

Z odstavkom 1(c) točke B predpisana vrsta proizvoda, ki jo določa vsebnost sladkorja, se označi z enim izmed naslednjih nazivov, razumljivih v državi članici ali tretji državi, v kateri je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi: ▼M9 — „brut nature“, „naturherb“, „bruto natural“, „pas dosé“, „dosage zéro“, „natūralusis briutas“, „īsts bruts“, „přírodně tvrdé“, „popolnoma suho“, „dosaggio zero“, „брют натюр“ ali „brut natur“: če je vsebnost sladkorja manjša od 3 gramov na liter; ti izrazi se lahko uporabljajo le za proizvode, katerim ni bil dodan sladkor po sekundarni fermentaciji; — „extra brut“, „extra herb“, „ekstra briutas“, „ekstra brut“, „ekstra bruts“, „zvláštì tvrdé“, „extra bruto“, „izredno suho“, „ekstra wytrawne“ ali „екстра брют“: če je vsebnost sladkorja med 0 in 6 gramov na liter; — „brut“, „herb“, „briutas“, „bruts“, „tvrdé“, „bruto“, „zelo suho“, „bardzo wytrawne“ ali „брют“: če je vsebnost sladkorja manjša od 15 gramov na liter; — „extra dry“, „extra trocken“, „extra seco“, „labai sausas“, „ekstra kuiv“, „ekstra sausais“, „különlegesen száraz“, „wytrawne“, „suho“, „zvláštì suché“, „extra suché“, „екстра сухо“ ali „extra sec“: če je vsebnost sladkorja med 12 in 20 gramov na liter; — „sec“, „trocken“, „secco“ ali „asciutto“, „dry“, „tør“, „ξηρός“, „seco“, „torr“, „kuiva“, „sausas“, „kuiv“, „sausais“, „száraz“, „półwytrawne“, „polsuho“, „suché“ ali „сухо“: če je vsebnost sladkorja med 12 in 35 gramov na liter; — „demi-sec“, „halbtrocken“, „abboccato“, „medium dry“, „halvtør“, „ημίξηρος“, „semi seco“, „meio seco“, „halvtorr“, „puolikuiva“, „pusiau sausas“, „poolkuiv“, „pussausais“, „félszáraz“, „półsłodkie“, „polsladko“ ali „polosuché“, „polosladké“ ali „полусухо“: če je vsebnost sladkorja med 33 in 50 gramov na liter; — „doux“, „mild“, „dolce“, „sweet“, „sød“, „γλυκύς“, „dulce“, „doce“, „söt“, „makea“, „saldus“, „magus“, „pussaldais“, „édes“, „ħelu“, „słodkie“, „sladko“, „sladké“, „сладко“ ali „dulce“: če je vsebnost sladkorja večja od 50 gramov na liter. ▼B Če vsebnost sladkorja upravičuje uporabo dveh nazivov, določenih v prvem pododstavku, mora proizvajalec ali uvoznik izbrati samo enega po lastni izbiri. Ne glede na odstavek 1(c) točke B se pri aromatičnih kakovostnih penečih vinih iz odstavka 3 točke I Priloge V in pri aromatičnih kakovostnih penečih vinih, proizvedenih na določenem pridelovalnem območju iz odstavka 10 točke K Priloge VI, oznaka vrste proizvoda lahko zamenja s podatkom o vsebnosti sladkorja, določene z analizo, izraženo v gramih na liter. Za oznako vrste proizvoda, ki jo določa vsebnost sladkorja, so na etiketah dovoljeni samo podatki, navedeni v prvem in tretjem pododstavku.

4.

Ime proizvajalca ali podjetja in imena lokalne upravne enote, njenega dela in države, v kateri je sedež proizvajalca, se navede: — v celoti — ali pri proizvodih, proizvedenih v Skupnosti, s kodo, pod pogojem, da je ime osebe ali skupine oseb oziroma podjetja, ki niso proizvajalci, ampak sodelujejo pri prodaji proizvoda, in ime lokalne upravne enote ali njenega dela in države članice, v kateri je sedež teh oseb ali podjetja, navedeno v celoti.

5.

Če je na etiketi navedeno ime lokalne upravne enote ali njenega dela za oznako sedeža proizvajalca ali oseb, ki sodelujejo pri prodaji proizvoda, ali za oznako mesta proizvodnje in ti podatki vsebujejo ime določenega pridelovalnega območja v smislu točke A Priloge VI, ki se ne sme uporabiti za opis tega proizvoda, se to ime navede v obliki kode. Države članice lahko določijo druge primerne določbe za opis proizvodov, proizvedenih na njihovem ozemlju, zlasti glede velikosti črk, ki mora biti takšna, da se prepreči vsakršno zavajanje glede geografskega izvora vina.

6.	Izrazi, uporabljeni za opis proizvodnega postopka, so lahko predpisani v izvedbenih določbah.

E.   Uporaba nekaterih posebnih izrazov

1.

Ime geografske enote, ki ni določeno pridelovalno območje in je manjša od države članice ali tretje države, se lahko uporabi samo kot dopolnitev opisa: — kakovostnega penečega vina pdpo, — kakovostnega penečega vina, kateremu je z izvedbenimi določbami dodano ime takšne geografske enote, ali — penečega vina, ki izvira iz tretje države, pri katerem so pogoji za proizvodnjo priznani kot ekvivalentni tistim, določenim v točki I Priloge V za kakovostno peneče vino, ki nosi ime geografske enote. Uporaba takšnega imena je dovoljena samo, če: (a) je v skladu s predpisi države članice ali tretje države, v kateri je bilo peneče vino proizvedeno; (b) je ta geografska enota natančno opredeljena; (c) vse grozdje, iz katerega je proizvod predelan, izvira iz te geografske enote, razen proizvodov, ki jih vsebuje polnilni in odpremni liker; (d) pri kakovostnem penečem vinu pdpo ta geografska enota leži v določenem pridelovalnem območju, po katerem se imenuje vino; (e) pri kakovostnih penečih vinih ime te geografske enote ni določeno za opis kakovostnega penečega vina pdpo. Ne glede na odstavek (c) drugega pododstavka lahko države članice dovolijo uporabo imena geografske enote, manjše kakor določeno pridelovalno območje, za dopolnitev opisa kakovostnega penečega vina pdpo, če je najmanj 85 % proizvoda dobljenega iz grozdja, potrganega na tej enoti.

2.

Ime sorte vinske trte se lahko uporabi samo za dopolnitev oznake proizvoda iz odstavka 1 točke A, — pod (a) — ali — pod (c), kjer so pogoji za proizvodnjo proizvoda priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI. Navedba imena sorte vinske trte ali njenega sinonoma je dovoljena le, če: (a) gojenje te sorte in uporaba njenih proizvodov ustrezata določbam Skupnosti ali tretje države, v kateri je bilo grozdje potrgano; (b) je na seznamu, ki ga sprejme država članica, v kateri so izdelani proizvodi za pripravo cuvéeja; za kakovostna peneča vina pdpo se ta seznam pripravi v skladu z odstavkom 1 točke B ali odstavkom 10(a) točke K Priloge VI; (c) to ime ne povzroči zamenjave z imenom določenega pridelovalnega območja ali geografske enote, ki se uporablja za označevanje drugega vina, proizvedenega v Skupnosti ali uvoženega; (d) se ime te sorte ne ponavlja v istem izrazu, razen če ima to ime več kakor ena sorta in je to ime na seznamu, ki ga sprejme država članica proizvajalka. Ta seznam se predloži Komisiji, ki s tem seznani druge države članice; (e) je proizvod v celoti pridobljen iz te sorte, razen proizvodov, ki jih vsebuje polnilni in odpremni liker, in ta sorta odločilno vpliva na naravo tega proizvoda; (f) dolžina proizvodnega postopka, vključno s staranjem v proizvodnih obratih od začetka vrenja za razvijanje ogljikovega dioksida, ni krajša od 90 dni, pod pogojem, da sta čas vrenja, ki napravi vino peneče, in čas, ko cuvée ni ločen od usedline: — najmanj 60 dni, — najmanj 30 dni, če vrenje poteka v posodah z mešali. Določba ne velja za aromatična peneča vina iz odstavka 3 točke I Priloge V ali iz odstavka 10 točke K Priloge VI. Ne glede na drugi pododstavek države članice proizvajalke lahko: — dovolijo uporabo imena sorte vinske trte, če je najmanj 85 % grozdja, iz katerega je pridelan proizvod, te sorte, razen proizvodov, ki jih vsebujeta polnilni in odpremni liker, in če ta sorta odločilno vpliva na naravo tega proizvoda, — dovolijo uporabo imen dveh sort vinske trte, kjer predpisi države članice proizvajalke tako določajo, pod pogojem, da vse grozdje, iz katerega je proizvod pridobljen, izvira iz teh treh sort, razen proizvodov, ki jih vsebujeta polnilni in odpremni liker, in če je mešanica teh dveh ali treh sort odločilna kot značilna lastnost proizvoda, — omejijo takšno uporabo nekaterih imen sort vinske trte iz drugega pododstavka.

3.

Izraz „vrenje v steklenici“ se lahko uporabi za oznako: — kakovostnega penečega vina pdpo, — kakovostnega penečega vina — ali — penečega vina iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI. Uporaba oznake iz prvega pododstavka je dovoljena samo, če: (a) vino postane peneče ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici; (b) dolžina proizvodnega postopka, vključno s staranjem v proizvodnih obratih od začetka vrenja za razvijanje ogljikovega dioksida, ni krajša od devet mesecev; (c) sta čas vrenja, ki napravi vino peneče, in čas, ko cuvée ni ločen od usedline, najmanj 90 dni; d) je proizvod ločen od usedline s filtriranjem v skladu z metodo ločenja ali z degoržiranjem.

4.

Oznake „vrenje v steklenici s tradicionalno metodo“, ali „tradicionalna metoda“, ali „klasična metoda“, ali „klasična tradicionalna metoda“, ali katera koli oznaka, ki nastane ob njihovem prevodu, se lahko uporabijo samo za opis: — kakovostnega penečega vina pdpo, — kakovostnega penečega vina — ali — penečega vina iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI. Uporaba ene od oznak iz prvega pododstavka je dovoljena, če je proizvod: (a) postal peneč ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici; (b) ostal v stiku z usedlino brez prekinitve najmanj devet mesecev v istem obratu od časa priprave cuvéeja; (c) bil ločen od usedline z degoržiranjem.

5.

Oznaka v zvezi s postopkom proizvodnje, ki vključuje ime določenega pridelovalnega območja ali druge geografske enote, ali izraz, ki izvira iz enega izmed obeh imen, je dovoljen samo za opis: — kakovostnega penečega vina pdpo, — kakovostnega penečega vina — ali — penečega vina iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI. Te oznake se smejo uporabiti samo za označevanje proizvoda, ki je upravičen do enega od geografskih imen iz prvega pododstavka.

6.

Za kakovostna peneča vina pdpo, ki izpolnjujejo pogoje, določene v drugem pododstavku odstavka 4, je: (a)  ►A1  izraz „Winzersekt“ je rezerviran za kakovostna peneča vina pdpo, ki so proizvedena v Nemčiji, izraz „Hauersekt“ je rezerviran za kakovostna peneča vina pdpo, ki so proizvedena v Avstriji, izraz „pěstitelský sekt“ je rezerviran za kakovostna peneča vina pdpo, ki so proizvedena na Češkem in izraz „Termelői pezsgő“ je rezerviran za kakovostna peneča vina pdpo, ki so proizvedena na Madžarskem in ki so: ◄ — so pridelana iz grozdja, potrganega v istem vinogradu, v katerem pridelovalci, kakor je določeno v odstavku 4 točke D, predelajo grozdje, namenjeno za pridelavo kakovostnih penečih vin pdpo, v vino, — jih dá na trg proizvajalec iz prve alinee in opremi z etiketami s podatki o vinskem obratu, sorti vinske trte in letu pridelave. V izvedbenih določbah so lahko postavljeni dodatni pogoji za uporabo oznake „Winzersekt“ ali uporabo enakovrednih oznak v drugih jezikih Skupnosti. V istih določbah lahko država članica uveljavi posebna, predvsem strožja določila. Oznake v smislu prejšnjih pododstavkov se lahko uporabljajo samo v izvirnem jeziku; (b) oznaka „crémant“ je rezervirana za kakovostna peneča vina pdpo: — ki jih je tako poimenovala v povezavi z imenom posebnega pridelovalnega območja država članica, v kateri je bilo to vino pridelano, — pridelana iz mošta, dobljenega s stiskanjem celih grozdov, pri belih kakovostnih penečih vinih pdpo, pri čemer količina dobljenega mošta ne presega 100 litrov za vsakih 150 kg grozdja, — z najvišjo vsebnostjo žveplovega dioksida 150 mg/l, — z vsebnostjo sladkorja največ 50 g/l — in — pridelana z upoštevanjem vseh dodatnih posebnih določil, ki jih je za pridelavo in označevanje določila država članic proizvajalka. Ne upoštevajoč prve alinee, lahko za kakovostna peneča vina pdpo, za katera država članica po tej določbi ni določila te oznake, proizvajalci teh kakovostnih penečih vin pdpo uporabljajo to oznako, pod pogojem, da so oznako tradicionalno uporabljali najmanj 10 let pred 1. julijem 1996. Država članica obvesti Komisijo o primerih, v katerih je bila uporabljena možnost teh odstopanj.

7.

Leto trgatve se uporablja samo za označevanje: — kakovostnega penečega vina pdpo, — kakovostnega penečega vina — ali — penečega vina iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI. Podatek o letniku trgatve je dovoljen le, če je najmanj 85 % grozdja, iz katerega je pridelan proizvod, pridelanega v tem letu, razen proizvodov, ki jih vsebuje polnilni in odpremni liker. Države članice lahko določijo, da je podatek o letniku trgatve kakovostnih penečih vin pdpo, pridelanih na njihovih območjih, dovoljen le, če je vse grozdje, iz katerega je pridelan proizvod, potrgano v tem letu, razen proizvodov, ki jih vsebuje polnilni in odpremni liker.

8.	Navedba vrhunske kakovosti je dovoljena le za: — kakovostno peneče vino pdpo, — kakovostno peneče vino — ali — peneče vino iz tretje države, za katero so pogoji za proizvodnjo priznani kot enakovredni pogojem, določenim v točki I Priloge V ali v točki K Priloge VI.

9.	Ime države članice ali tretje države ali pridevnik, ki izvira iz teh imen, se ne sme uporabiti v kombinaciji s prodajnimi oznakami iz odstavka 2 točke D, razen če ni proizvod pridelan na območju države članice ali tretje države izključno iz grozdja, potrganega in predelanega v vino na tem območju.

10.	Označevanje proizvoda iz odstavka 1 točke A se ne sme dopolnjevati z navedbo ali simbolom, ki velja za medalje oziroma nagrade na tekmovanjih ali za katera koli druga odličja, razen če jih ni podelila uradna organizacija oziroma organ, uradno priznan v ta namen, za določeno količino teh proizvodov.

11.	Izraz „Premium“ in „Réserve“ se lahko uporabi le kot dopolnilo: — oznaki „kakovostno peneče vino“ — ali — oznakam iz odstavka 2(c) točke D. Izraz „Réserve“ je lahko po potrebi dopolnjen z oznako, pod pogoji, ki jih določi država članica proizvajalka.

12.

Kjer je to potrebno, lahko izvedbene določbe določajo: (a) pogoje za uporabo: — pojmov iz odstavka 8, — izrazov v zvezi z metodo pridelave, razen tistih, navedenih v odstavkih 3 in 6, — pojmov v zvezi s posebnimi lastnostmi sorte vinske trte, iz katere je pridelan proizvod; (b) seznam pojmov iz (a).

F.   Jeziki, ki se lahko uporabljajo na etiketah

Podatki, ki so navedeni:

Pri proizvodih, danih na trg na njenem ozemlju, lahko država članica dovoli, da so ti podatki razen v uradnem jeziku Skupnosti tudi v drugem jeziku, če je ta jezik običajen in tradicionalen v tej državi članici ali na delu njenega območja.

Vendar:

▼M8

▼B

G.   Predstavitev

1.

Proizvodi iz odstavka 1 točke A so lahko skladiščeni za prodajo in dani v promet le v steklenicah, ki: (a) so zaprte z: — zamaški v obliki gobe iz plutovine ali drugega materiala, ki sme priti v stik s hrano, pritrjenimi in po potrebi pokritimi s ploščico, in zamašek je v celoti ovit v folijo, grlo steklenice pa popolnoma ali le delno, — drugim primernim zamaškom pri steklenicah z nominalnim volumnom največ 0,2 litra in (b) imajo etikete v skladu z določbami tega pravilnika. Zamaški iz prve in druge alinee točke (a) prvega pododstavka ne smejo biti pokriti s kapico ali folijo, izdelano iz materiala, ki vsebuje svinec. Vendar so za proizvode iz odstavka 1 točke A, proizvedene z drugim alkoholnim vrenjem v steklenicah v smislu odstavkov 3 in 4 točke E, možne izjeme za peneča vina, ki so še v postopku predelave, zaprta z začasnim zamaškom in brez etiket. Te izjeme: (a) lahko določi država članica, pod pogojem, da: — so ta vina namenjena za kakovostna peneča vina pdpo, — ta vina krožijo samo med proizvajalci na tem določenem pridelovalnem območju, — ta vina spremlja spremni dokument — in — so ta vina posebej natančno nadzirana; (b) veljajo do 31. decembra 2001 za proizvajalce kakovostnih penečih vin, katerim je država članica izdala izrecno dovoljenje, in ustrezajo pogojem, ki jih je postavila država članica zlasti v zvezi z nadzorom. Pred 30. junijem 2000 bodo države članice poslale Komisiji poročilo o teh izjemah. Komisija bo, če bo to primerno, predlagala podaljšanje teh izjem.

2.

V skladu s pravili, ki se posebej določijo, je v steklenice vrste „peneče vino“ ali podobne, zaprte z zamaškom iz odstavka 1(a), za prodajo, dajanje v promet ali izvoz dovoljeno polniti: — proizvode iz odstavka 1 točke A, — pijače, ki so tradicionalno v takšnih steklenicah in ki: —  — ustrezajo opredelitvam biser vina ali gaziranega biser vina iz točk 17 in 18 Priloge I — ali — so proizvedene z alkoholnim vrenjem sadja ali drugih kmetijskih surovin, zlasti proizvode, navedene v odstavku 2 točke C Priloge VII, in proizvode, za katere velja Uredba (EGS) št. 1601/91, ki določa splošna pravila o definiciji, označevanju in predstavitvi aromatičnih vin, pijač na osnovi vina in aromatičnih koktajlov iz vinogradniško-vinarskih proizvodov ( 57 ), — ali — imajo dejanski volumenski delež alkohola največ 1,2 % vol., — proizvode, ki ne bodo, kljub temu da so tako predstavljeni, povzročali zmede ali zavajali potrošnikov zlasti glede prave narave proizvoda.

3.	Če označevanja ne določa ta uredba, ga lahko urejajo izvedbene določbe, zlasti: (a) položaj etiket na posodi; (b) minimalno velikost etiket; (c) ureditev podatkov in oznak na etiketi; (d) velikost črk na etiketah; (e) uporabo simbolov, slik in blagovnih znamk.

4.	Če ima pakiranje proizvodov iz odstavka 1 točke A enega ali več podatkov, ki zadevajo pakirani proizvod, morajo ti podatki brez poseganja v odstavek 5 ustrezati določbam te uredbe.

5.

Če so posode s proizvodom iz odstavka 1 točke A dane v prodajo končnemu potrošniku v skupni embalaži, mora biti ta označena v skladu s to uredbo. Sprejmejo se ukrepi, ki naj preprečijo pretirano strogost pri pakiranju majhnih količin proizvodov iz odstavka 1 točke A, pakiranih posebej ali skupaj z drugimi proizvodi.

H.   Blagovne znamke

1.

Kjer so označevanje, predstavitev in oglaševanje proizvodov iz odstavka 1 točke A razširjeni z blagovnimi znamkami, ne smejo te blagovne znamke vsebovati nobenih besed, zlogov, znakov ali slik, ki: (a) lahko povzročijo zmedo ali zavedejo osebe, katerim so namenjene, v smislu člena 48; ali (b) jih je možno zamenjati z oznako ali delom oznake namiznega vina, kakovostnega namiznega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju, vključno s kakovostnim penečim vinom pdpo ali uvoženim vinom, katerega označevanje urejajo določbe Skupnosti, ali z oznako katerega koli proizvoda iz odstavka 1 točke A ali pa so enake oznakam takšnih proizvodov, razen če so proizvodi, uporabljeni za pripravo cuvéeja teh penečih vin, upravičeni do takšne oznake ali predstavitve.

2.

Ne glede na odstavek 1(b) lahko imetnik priznane in registrirane blagovne znamke proizvoda iz odstavka 1 točke A, ki vsebuje besede, identične z imenom določenega pridelovalnega območja ali imenom geografske enote, manjše kakor določeno pridelovalno območje, čeprav po odstavku 1 ni upravičen do uporabe tega imena, še naprej uporablja blagovno znamko, če ta ustreza identiteti prvotnega imetnika ali identiteti prvotnega nosilca imena, pod pogojem, da je bila blagovna znamka kakovostnih vin pdpo registrirana najmanj 25 let prej, preden je to geografsko ime uradno priznala država članica v skladu s členom 54(4), in dejansko v uporabi brez prekinitve. Blagovne znamke, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega pododstavka, ne smejo ovirati uporabe imena geografskih enot za oznako kakovostnega vina pdpo.

I.   Splošne določbe

1.

Ne glede na odstavek 1 točke F bo vsaka država članica sprejela oznake in predstavitve proizvodov iz odstavka 1 točke A, ki izvirajo iz drugih držav članic in ki so na njenem trgu, pod pogojem, da oznake in predstavitev ustrezajo pravilom Skupnosti in so dovoljene po tej uredbi v državi članici, v kateri je bil proizvod proizveden.

2.	Oznake, predstavitev in oglaševanje drugih proizvodov, razen tistih iz odstavka 1 točke A, ne smejo kazati ali vzbujati vtisa, da je ta proizvod peneče vino.

3.

Prodajne oznake, navedene v odstavku 2 točke D, se uporabljajo samo za proizvode iz odstavka 1 točke A. Države članice lahko za oznako pijač iz oznake KN 2206 00 91, dobljenih z alkoholnim vrenjem sadja ali drugih kmetijskih surovin, dovolijo uporabo izraza „peneče vino“ v obliki sestavljenega imena, če je uporaba takšnih sestavljenih imen tradicionalna po zakonodaji, veljavni dne 29. novembra 1985.

4.	Sestavljena imena iz drugega pododstavka odstavka 3 so na etiketah napisana s črkami enakega tipa, barve in višine, tako da se jasno ločijo od drugih podatkov na etiketi.

5.

Kakovostna peneča vina pdpo se lahko dajo na trg samo pod pogojem, da je ime določenega pridelovalnega območja, do katerega so upravičena, označeno na zamašku in da je na steklenici etiketa iz časa, ko je vino zapustilo mesto proizvodnje. Vendar so pri označevanju dovoljene izjeme, kolikor je zagotovljen ustrezen nadzor.

6.	Sprejete bodo določbe za uveljavitev odstavka 5 in odstopanja v zvezi z oznakami na zamašku iz prvega pododstavka odstavka 5, če peneče vino pri kontroli pooblaščenega organa ni priznano kot kakovostno peneče vino pdpo.

---

( 1 ) UL C 271, 31.8.1998, str. 21.

( 2 ) Mnenje je bilo predloženo dne 6. maja 1999 (še ni objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti).

( 3 ) UL C 101, 12.4.1999, str. 60.

( 4 ) UL C 93, 6.4.1999, str. 1.

( 5 ) UL L 84, 27.3.1987, str. 1.

( 6 ) UL L 210, 28.7.1998, str. 8.

( 7 ) UL L 54, 5.3.1979, str. 72.

( 8 ) UL L 54, 5.3.1979, str. 90.

( 9 ) UL L 106, 26.4.1991, str. 6.

( 10 ) UL L 58, 9.3.1979, str. 1.

( 11 ) UL L 367, 31.12.1985, str. 39.

( 12 ) UL L 57, 29.2.1980, str. 16.

( 13 ) UL L 163, 22.6.1983, str. 52.

( 14 ) UL L 57, 29.2.1980, str. 23.

( 15 ) UL L 57, 29.2.1980, str. 27.

( 16 ) UL L 67, 14.3.1991, str. 16.

( 17 ) UL L 176, 3.7.1984, str. 6.

( 18 ) UL L 353, 24.12.1997, str. 2.

( 19 ) UL L 97, 4.4.1987, str. 2.

( 20 ) UL L 362, 31.12.1985, str. 8.

( 21 ) UL L 84, 27.3.1987, str. 59.

( 22 ) UL L 184, 24.7.1996, str. 1.

( 23 ) UL L 132, 28.5.1988, str. 3.

( 24 ) UL L 108, 27.4.1999, str. 9.

( 25 ) UL L 346, 15.12.1988, str. 7.

( 26 ) UL L 373, 31.12.1988, str. 59.

( 27 ) UL L 210, 28.7.1998, str. 11.

( 28 ) UL L 202, 14.7.1989, str. 14.

( 29 ) UL L 335, 24.12.1996, str. 7.

( 30 ) UL L 202, 14.7.1989, str. 32.

( 31 ) UL L 232, 9.8.1989, str. 1.

( 32 ) UL L 292, 25.10.1997, str. 3.

( 33 ) UL L 232, 9.8.1989, str. 7.

( 34 ) UL L 353, 24.12.1997, str. 1.

( 35 ) UL L 232, 9.8.1989, str. 10.

( 36 ) UL L 232, 9.8.1989, str. 13.

( 37 ) UL L 184, 24.7.1996, str. 3.

( 38 ) UL L 360, 9.12.1989, str. 1.

( 39 ) UL L 297, 18.11.1994, str. 1.

( 40 ) UL L 368, 31.12.1991, str. 1.

( 41 ) UL L 231, 13.8.1992, str. 1.

( 42 ) UL L 231, 13.8.1992, str. 9.

( 43 ) UL L 184, 24.7.1996, str. 9.

( 44 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

( 45 ) UL C 32, 6.2.1999, str. 12.

( 46 ) UL L 208, 31.7.1986, str. 1.

( 47 ) UL L 210, 28.7.1998, str. 14.

( 48 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

( 49 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

( 50 ) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

( 51 ) UL L 336, 23.12.1994, str. 86.

( 52 ) UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

( 53 ) UL L 177, 1.7.1981, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1148/98 (UL L 159, 3.6.1998, str. 38).

( 54 ) UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1253/1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 18).

( 55 ) UL L 237, 10.9.1994, str. 13.

( 56 ) UL L 186, 30.6.1989, str. 21.

( 57 ) UL L 149, 14.6.1991, str. 1.