This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02017R2402-20210409
Regulation (EU) 2017/2402 of the European Parliament and of the Council of 12 December 2017 laying down a general framework for securitisation and creating a specific framework for simple, transparent and standardised securitisation, and amending Directives 2009/65/EC, 2009/138/EC and 2011/61/EU and Regulations (EC) No 1060/2009 and (EU) No 648/2012
Consolidated text: Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012
Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012
02017R2402 — SL — 09.04.2021 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) 2017/2402 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2017 (UL L 347 28.12.2017, str. 35) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) 2021/557 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2021 |
L 116 |
1 |
6.4.2021 |
|
UREDBA (EU) 2017/2402 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 12. decembra 2017
o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„listinjenje“ pomeni posel ali shemo, pri katerem se tranšira kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, z vsemi naslednjimi značilnostmi:
plačila v poslu ali shemi so odvisna od kakovosti izpostavljenosti ali skupine izpostavljenosti;
podrejenost tranš določa razporeditev izgub med trajanjem posla ali sheme;
posel ali shema ne ustvarja izpostavljenosti, ki imajo vse značilnosti navedene v členu 147(8) Uredbe (EU) št. 575/2013.
„subjekt s posebnim namenom pri listinjenju“ ali „ SSPE“ pomeni korporacijo, trust ali drug subjekt, ki ni originator ali sponzor, ustanovljen za izvajanje enega ali več listinjenj, katerega dejavnosti so omejene na tiste, ki so primerne za doseganje navedenega cilja, katerega struktura je namenjena ločevanju obveznosti SSPE od obveznosti originatorja;
„originator“ pomeni subjekt, ki:
je sam ali prek povezanih subjektov neposredno ali posredno sodeloval pri prvotni pogodbi, s katero so nastale obveznosti ali pogojne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, ki predstavljajo izpostavljenosti, ki se listinijo, ali
za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe, nato pa jih olistini;
„relistinjenje“ pomeni listinjenje, kadar je vsaj ena od osnovnih izpostavljenosti pozicija v listinjenju;
„sponzor“ pomeni kreditno institucijo, v Uniji ali zunaj nje, kakor je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ki ni originator in:
ki ustanovi in upravlja program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ali drugo listinjenje, ki odkupuje izpostavljenosti od subjektov tretjih oseb, ali
ki ustanovi program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ali drugo listinjenje, ki vključuje odkup izpostavljenosti od subjektov tretjih oseb, in za vsakodnevno aktivno upravljanje portfeljev, vključenih v to listinjenje, pooblasti subjekt, ki ima dovoljenje za opravljanje takšne dejavnosti v skladu z Direktivo 2009/65/ES, Direktivo 2011/61/EU ali Direktivo 2014/65/EU;
„tranša“ pomeni pogodbeno določen segment kreditnega tveganja, povezan z izpostavljenostjo ali skupino izpostavljenosti, kjer pozicija v segmentu prevzema tveganje kreditne izgube, ki je večje ali manjše kot pri poziciji istega zneska v drugem segmentu, brez upoštevanja kreditnega zavarovanja, ki ga zagotavljajo tretje osebe neposredno imetnikom pozicij v segmentu ali drugih segmentih;
„program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem“ ali „program ABCP“ pomeni program listinjenj, v katerem so vrednostni papirji pretežno izdani v obliki komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem z originalno zapadlostjo enega leta ali manj;
„posel v programu komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem“ ali „posel ABCP“ pomeni listinjenje v okviru programa ABCP;
„tradicionalno listinjenje“ pomeni listinjenje, ki obsega prenos ekonomskega deleža izpostavljenosti, ki se listinijo, s prenosom lastništva teh izpostavljenosti od originatorja na SSPE ali prek podudeležbe SSPE, če izdani vrednostni papirji ne predstavljajo plačilnih obveznosti originatorja;
„sintetično listinjenje“ pomeni listinjenje, pri katerem se prenos tveganja doseže z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali jamstev, izpostavljenosti, ki se listinijo, pa ostanejo izpostavljenosti originatorja;
„investitor“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima pozicijo v listinjenju;
„institucionalni investitor“ pomeni investitorja, ki je eno od naslednjih:
zavarovalnica, kakor je opredeljena v točki (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES;
pozavarovalnica, kakor je opredeljena v točki (4) člena 13 Direktive 2009/138/ES;
institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki spada na področje uporabe Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) v skladu s členom 2 navedene direktive, razen če se je država članica odločila, da navedene direktive v celoti ali delno ne bo uporabljala za to institucijo v skladu s členom 5 navedene direktive; ali naložbeni upravitelj ali pooblaščeni subjekt, ki ga imenuje institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje v skladu s členom 32 Direktive (EU) 2016/2341;
upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kakor je opredeljen v točki (b) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ki upravlja in/ali trži alternativne investicijske sklade v Uniji;
družba za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kakor je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES;
KNPVP z notranjim upravljanjem, ki je investicijska družba, pooblaščena v skladu z Direktivo 2009/65/ES, in ki za svoje upravljanje ni določila družbe za upravljanje, pooblaščene na podlagi navedene direktive;
kreditna institucija, kakor je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 za namene navedene uredbe, ali investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki (2) člena 4(1) navedene uredbe;
„serviser“ pomeni subjekt, ki dnevno upravlja skupino odkupljenih denarnih terjatev ali osnovne kreditne izpostavljenosti;
„okvirni likvidnostni kredit“ pomeni pozicijo v listinjenju, ki izhaja iz pogodbenega sporazuma o financiranju za zagotavljanje pravočasnosti denarnih tokov investitorjem;
„obnavljajoča se izpostavljenost“ pomeni tisto izpostavljenost, pri kateri lahko dolgovani zneski kreditojemalcev nihajo glede na njihove odločitve o koriščenju in odplačevanju kredita v dogovorjenih mejah;
„obnavljajoče se listinjenje“ pomeni listinjenje, pri katerem se obnavlja sama struktura listinjenja z dodajanjem ali odvzemanjem izpostavljenosti iz skupine izpostavljenosti, ne glede na to, ali se izpostavljenosti obnavljajo ali ne;
„določba o predčasnem odplačilu“ pomeni pogodbeno klavzulo, ki pri listinjenju obnavljajočih se izpostavljenosti ali obnavljajočem se listinjenju zahteva, da se ob nastopu določenih dogodkov pozicije investitorjev v listinjenju izplačajo pred prvotno navedeno zapadlostjo teh pozicij;
„tranša prve izgube“ pomeni najbolj podrejeno tranšo v listinjenju, tj. prvo tranšo, ki krije izgube, nastale pri listinjenih izpostavljenostih, in s tem zagotavlja zavarovanje tranšam druge izgube in po potrebi nadrejenim tranšam;
„pozicija v listinjenju“ pomeni izpostavljenost iz naslova listinjenja;
„prvotni kreditodajalec“ pomeni subjekt, ki je sam ali prek povezanih subjektov neposredno ali posredno sklenil prvotno pogodbo, s katero so nastale obveznosti ali morebitne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, ki predstavljajo listinjene izpostavljenosti;
„v celoti podprt program ABCP“ pomeni program ABCP, ki ga sponzor neposredno in v celoti podpira tako, da SSPE ali SSPE zagotovi enega ali več okvirnih likvidnostnih kreditov, in zajema vsaj vse naslednje:
vsa likvidnostna in kreditna tveganja programa ABCP;
vsa pomembna tveganja zmanjšanja vrednosti izpostavljenosti, ki se listinijo;
vse druge stroške na ravni posla ABCP in programa ABCP, če je to potrebno, da se investitorju zagotovi plačilo vseh zneskov v okviru ABCP;
„v celoti podprt posel ABCP“ pomeni posel ABCP, ki je podprt z okvirnim likvidnostnim kreditom, na ravni posla ABCP ali programa ABCP, ki zajema vsaj vse naslednje:
vsa likvidnostna in kreditna tveganja posla ABCP;
vsa pomembna tveganja zmanjšanja vrednosti izpostavljenosti, ki se listinijo v poslu ABCP;
vse druge stroške na ravni posla ABCP in programa ABCP, če je to potrebno, da se investitorju zagotovi plačilo vseh zneskov v okviru ABCP;
„repozitorij listinjenj“ pomeni pravno osebo, ki centralno zbira in hrani evidence o listinjenjih.
Za namene člena 10 te uredbe se sklicevanja na „repozitorij sklenjenih poslov“ v členih 61, 64, 65, 66, 73, 78, 79 in 80 Uredbe (EU) št. 648/2012 razumejo kot sklicevanja na „repozitorij listinjenj“;
„nedonosna izpostavljenost“ pomeni izpostavljenost, ki izpolnjuje kateregakoli od pogojev iz člena 47a(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
„listinjenje nedonosnih izpostavljenosti“ pomeni listinjenje, ki je zavarovano s skupino nedonosnih izpostavljenosti, katerih nominalna vrednost znaša najmanj 90 % celotne nominalne vrednosti skupine ob izdaji listinjenja oziroma kadar koli pozneje, ko se sredstva zaradi dopolnitve, prestrukturiranja ali katerega koli drugega ustreznega razloga dodajo v osnovno skupino ali odstranijo iz nje;
„pogodba o kreditnem zavarovanju“ pomeni pogodbo, ki jo skleneta originator in investitor za prenos kreditnega tveganja listinjenih izpostavljenosti z originatorja na investitorja prek kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali jamstev, pri čemer se originator zaveže, da bo investitorju plačal znesek, ki je znan kot premija kreditnega zavarovanja, investitor pa se zaveže, da bo originatorju plačal znesek, ki je znan kot plačilo kreditnega zavarovanja, če nastopi eden od pogodbeno določenih kreditnih dogodkov;
„premija kreditnega zavarovanja“ pomeni znesek, za katerega se je originator zavezal, da ga bo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju plačal investitorju za kreditno zavarovanje, ki ga je obljubil investitor;
„plačilo kreditnega zavarovanja“ pomeni znesek, za katerega se je investitor zavezal, da ga bo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju plačal originatorju, če nastopi kreditni dogodek, določen v pogodbi o kreditnem zavarovanju;
„sintetični presežni razmik“ pomeni znesek, ki ga originator v skladu z dokumentacijo sintetičnega listinjenja pogodbeno dodeli za pokritje izgub iz listinjenih izpostavljenosti, ki bi lahko nastale pred datumom zapadlosti posla;
„dejavniki trajnostnosti“ pomeni dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
„nevračljivi popust pri odkupni ceni“ pomeni razliko med neporavnanim zneskom izpostavljenosti v osnovni skupini in ceno, po kateri originator te izpostavljenosti proda SSPE, pri čemer ta razlika ni povrnjena niti originatorju niti prvotnemu kreditodajalcu.
Člen 3
Prodaja listinjenj neprofesionalnim strankam
Prodajalec pozicije v listinjenju ne sme prodati te pozicije neprofesionalni stranki, kakor je opredeljena v točki 11 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
prodajalec pozicije v listinjenju je opravil presojo primernosti v skladu s členom 25(2) Direktive 2014/65/EU;
prodajalec pozicije v listinjenju se je na podlagi presoje iz točke (a) prepričal, da je pozicija v listinjenju primerna za to neprofesionalno stranko;
prodajalec pozicije v listinjenju nemudoma pošlje neprofesionalni stranki poročilo, v katerem ji sporoči izid presoje primernosti.
Člen 4
Zahteve za SSPE
SSPE se ne ustanovijo v tretjih državah, za katere velja kar koli od naslednjega:
tretja država je v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) uvrščena na seznam tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo v svojih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti;
tretja država je uvrščena na seznam v Prilogi I seznama EU o jurisdikcijah, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene;
tretja država ni podpisala sporazuma z državo članico, da se zagotovi, da ta tretja država v celoti izpolnjuje standarde, določene v členu 26 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o davku na dohodek in kapital ali v vzorčnem sporazumu OECD o izmenjavi davčnih informacij, in zagotavlja učinkovito izmenjavo davčnih informacij, vključno s kakršnimi koli večstranskimi davčnimi sporazumi.
Za SSPE, ustanovljene po 9. aprilu 2021, v jurisdikciji, navedeni v Prilogi II ker je tam škodljiv davčni režim, investitor o naložbi v vrednostne papirje, ki jih izda ta SSPE, uradno obvesti nacionalne organe države članice, v kateri je rezident za davčne namene.
POGLAVJE 2
DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA VSA LISTINJENJA
Člen 5
Zahteve glede skrbnega pregleda za institucionalne investitorje
Preden pridobi pozicijo v listinjenju, institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec, preveri, da:
kadar originator ali prvotni kreditodajalec s sedežem v Uniji ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, originator ali prvotni kreditodajalec odobri vse kredite, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, na podlagi zanesljivih in jasno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov, in ima vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov v skladu s členom 9(1) te uredbe;
kadar ima originator ali prvotni kreditodajalec sedež v tretji državi, originator ali prvotni kreditodajalec odobri vse kredite, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, na podlagi zanesljivih in jasno opredeljenih meril ter jasno določenih postopkov za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje teh kreditov, in ima vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo teh meril in postopkov, da se zagotovi, da odobritev kredita temelji na natančni oceni kreditne sposobnosti dolžnika;
če ima sedež v Uniji, originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež v skladu s členom 6 in se zadržanje tveganja razkrije institucionalnemu investitorju v skladu s členom 7;
če ima sedež v tretji državi, originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec trajno zadrži pomemben neto ekonomski delež, ki v vsakem primeru znaša najmanj 5 %, ugotovljenih v skladu s členom 6, in zadržanje tveganja razkrije institucionalnim investitorjem;
so originator, sponzor ali SSPE, kadar je to ustrezno, dali na voljo informacije, ki so zahtevane na podlagi člena 7, v skladu s pogostostjo in pogoji iz navedenega člena;
v primeru nedonosnih izpostavljenosti se pri izbiri in oblikovanju cen izpostavljenosti uporabljajo zanesljivi standardi.
Preden pridobi pozicijo v listinjenju, institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec, izvede oceno skrbnega pregleda, kar mu omogoči, da oceni povezana tveganja Ta ocena mora vključevati vsaj vse naslednje:
značilnosti tveganja posameznih pozicij v listinjenju in osnovnih izpostavljenosti;
vse strukturne lastnosti listinjenja, ki lahko pomembno vplivajo na uspešnost pozicije v listinjenju, vključno s poravnavo pogodbenih obveznosti po prednostnem vrstnem redu in s tem povezanimi sprožilci, kreditno izboljšavo, izboljšavo likvidnosti, sprožilci tržne vrednosti in za posamezen posel značilnimi opredelitvami neplačila;
v zvezi z listinjeninjem, uradno sporočenim kot STS v skladu s členom 27, skladnost tega listinjenja z zahtevami iz členov 19 do 22 ali iz členov 23 do 26 in iz člena 27. Institucionalni investitorji se lahko ustrezno zanesejo na uradno obvestilo o STS v skladu s členom 27(1) in na informacije, ki jih razkrijejo originator, sponzor in SSPE o skladnosti z zahtevami za STS, ne da bi se izključno ali sistematično zanašali na navedeno uradno obvestilo ali informacije.
Ne glede na točki (a) in (b) prvega pododstavka v primeru v celoti podprtega programa ABCP institucionalni investitorji v komercialnih zapisih, izdanih v okviru tega programa ACBP, upoštevajo značilnosti programa ABCP in polno likvidnostno podporo.
Institucionalni investitor, ki ni originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec, in ima pozicijo v listinjenju, mora vsaj:
določiti ustrezne pisne postopke, ki so sorazmerni s profilom tveganja pozicije v listinjenju, in, kadar je to ustrezno, trgovalno in netrgovalno knjigo institucionalnega investitorja, da se redno spremlja skladnost z odstavkoma 1 in 3 ter uspešnost pozicije v listinjenju in osnovnih izpostavljenosti.
Kadar je glede na listinjenje in osnovne izpostavljenosti ustrezno, ti pisni postopki vključujejo spremljanje vrste izpostavljenosti, odstotka kreditov, zapadlih pred več kot 30, 60 in 90 dnevi, stopnje neplačil, stopnje predčasnih plačil, kreditov v izvršilnem postopku, stopenj izterjave, ponovnih odkupov, sprememb kreditov, moratorijev na odplačevanje kredita, vrste zavarovanja s premoženjem in pokritosti ter frekvenčne porazdelitve kreditnih točk ali drugih meril kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti, panožne in geografske razpršitve, frekvenčne porazdelitve razmerij med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV) s širino razredov, ki omogočajo ustrezno analizo občutljivosti. Kadar so osnovne izpostavljenosti same listinjenja, kakor je dovoljeno na podlagi člena 8, institucionalni investitorji spremljajo tudi osnovne izpostavljenosti teh pozicij;
v primeru drugih listinjenj, ki niso v celoti podprti programi ABCP, redno izvajati stresne teste v zvezi z denarnimi tokovi in vrednostjo zavarovanj s premoženjem, ki krijejo osnovne izpostavljenosti ali, v primeru, da ni zadostnih podatkov v zvezi z denarnimi tokovi in vrednostjo zavarovanj, stresne teste v zvezi s predpostavljenimi izgubami, ki upoštevajo naravo, obseg in zahtevnost tveganja pri poziciji v listinjenju;
v primeru v celoti podprtega programa ABCP redno izvajati stresne teste v zvezi s solventnostjo in likvidnostjo sponzorja;
zagotoviti notranje poročanje svojim upravnim organom, da bodo upravni organi seznanjeni s pomembnimi tveganji, ki izhajajo iz pozicije v listinjenju in da se ta tveganja ustrezno upravljajo;
svojim pristojnim organom na zahtevo dokazati, da podrobno in temeljito pozna pozicijo v listinjenju in njene osnovne izpostavljenosti ter da je uvedel pisna pravila in postopke za upravljanje tveganj v zvezi s pozicijami v listinjenju ter za hranjenje podatkov o preverjanjih in skrbnemu pregledu v skladu z odstavkoma 1 in 2 ter vseh drugih relevantnih informacij; ter
v primeru izpostavljenosti iz naslova v celoti podprtega programa ABCP svojim pristojnim organom na zahtevo dokazati, da podrobno in temeljito pozna kreditno kakovost sponzorja in pogoje zagotovljenega likvidnostnega kredita.
Člen 6
Zadržanje tveganja
Za namene tega člena se subjekt ne šteje za originatorja, če je bil ustanovljen ali posluje izključno z namenom listinjenja izpostavljenosti.
Pri merjenju pomembnega neto ekonomskega deleža subjekt, ki zadrži delež, upošteva vse pristojbine, ki se lahko v praksi uporabijo za zmanjšanje efektivnega pomembnega neto ekonomskega deleža.
V primeru tradicionalnih listinjenj nedonosnih izpostavljenosti lahko zahtevo iz tega odstavka izpolni tudi serviser, pod pogojem, da lahko dokaže, da ima strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter ima vzpostavljene dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.
Za zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v višini najmanj 5 % v smislu odstavka 1 velja samo naslednje:
zadržanje vsaj 5 % nominalne vrednosti vsake tranše, prodane investitorjem ali prenesene nanje;
v primeru obnavljajočih se listinjenj ali listinjenj obnavljajočih se izpostavljenosti zadržanje deleža originatorja v višini vsaj 5 % nominalne vrednosti vsake od listinjenih izpostavljenosti;
zadržanje naključno izbranih izpostavljenosti, ki ustrezajo vsaj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, kadar bi bile take nelistinjene izpostavljenosti sicer listinjene v listinjenju, če je število potencialno listinjenih izpostavljenosti ob izdaji listinjenja najmanj 100;
zadržanje tranše prve izgube in, kadar tako zadržanje ne dosega 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti, po potrebi drugih tranš z enakim ali strožjim profilom tveganja, kot ga imajo tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, in ki ne zapadejo prej kot tiste, ki so prenesene ali prodane investitorjem, tako da je zadržanje enako vsaj 5 % nominalne vrednosti listinjenih izpostavljenosti; ali
zadržanje izpostavljenosti prve izgube v višini vsaj 5 % vsake listinjene izpostavljenosti v listinjenju.
Neto vrednost nedonosne izpostavljenosti se izračuna tako, da se nevračljivi popust pri odkupni ceni, dogovorjen na ravni posamezne listinjene izpostavljenosti ob izvedbi listinjenja, ali, kadar je potrebno, ustrezni delež nevračljivega popusta pri odkupni ceni, dogovorjen na ravni skupine osnovnih izpostavljenosti, ob izvedbi listinjenja odšteje od nominalne vrednosti izpostavljenosti ali, kadar je potrebno, njene neporavnane vrednosti ob izvedbi listinjenja. Pri določanju neto vrednosti listinjenih nedonosnih izpostavljenosti lahko nevračljivi popust pri odkupni ceni poleg tega vključuje razliko med nominalnim zneskom tranš listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, ki jih originator prevzame za namene kasnejše prodaje, in ceno, po kateri se te tranše prvič prodajo nepovezanim tretjim osebam.
Prvi pododstavek se uporablja samo, če kreditne institucije, investicijska podjetja ali finančne institucije, ki so ustvarile listinjene izpostavljenosti, izpolnjujejo zahteve iz člena 79 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) ter originatorju ali sponzorju in nadrejeni kreditni instituciji Unije, finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v Uniji, pravočasno predložijo informacije, potrebne za izpolnitev zahtev iz člena 5 te uredbe.
Odstavek 1 se ne uporablja, kadar gre pri listinjenih izpostavljenostih za izpostavljenosti do naslednjih subjektov oziroma izpostavljenosti, za katere v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamčijo naslednji subjekti:
enote centralne ravni držav ali centralne banke;
regionalne oblasti, lokalne oblasti in osebe javnega sektorja držav članic v smislu točke (8) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
institucije, ki se jim v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 dodeli utež tveganja 50 % ali manj;
nacionalne spodbujevalne banke ali institucije v smislu točke (3) člena 2 Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ); ali
multilateralne razvojne banke, navedene v členu 117 Uredbe (EU) št. 575/2013.
EBA bo v tesnem sodelovanju z ESMA ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi bo podrobneje določil zahtevo po zadržanju tveganja, zlasti glede:
načinov zadržanja tveganja v skladu z odstavkom 3, vključno z izpolnitvijo prek sintetične ali pogojne oblike zadržanja;
merjenja ravni zadržanja iz odstavka 1;
prepovedi varovanja tveganja ali prodaje zadržanega deleža;
pogojev za zadržanje na konsolidirani podlagi v skladu z odstavkom 4;
pogojev za izvzetje poslov, ki temeljijo na jasnem, preglednem in dostopnem indeksu, iz odstavka 6;
načinov zadržanja tveganja na podlagi odstavkov 3 in 3a v primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti;
učinka pristojbin, plačanih subjektu, ki zadrži delež, na efektivni pomemben neto ekonomski delež v smislu odstavka 1.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 7
Zahteve glede preglednosti za originatorje, sponzorje in SSPE
Originator, sponzor in SSPE listinjenja v skladu z odstavkom 2 tega člena imetnikom pozicije v listinjenju, pristojnim organom iz člena 29 in, na zahtevo, potencialnim investitorjem dajo na razpolago vsaj naslednje informacije:
informacije o osnovnih izpostavljenostih vsako četrtletje ali v primeru ABCP informacije o osnovnih denarnih terjatvah ali kreditnih terjatvah enkrat mesečno;
vso osnovno dokumentacijo, nujno potrebno za razumevanje posla, med drugim, vendar ne izključno, če je primerno, tudi naslednje dokumente:
končno ponudbeno dokumentacijo ali prospekt skupaj z dokumenti o zaključku posla, razen pravnih mnenj;
pri tradicionalnem listinjenju pogodbo o prodaji sredstva, pogodbo o odstopu, novaciji ali prenosu in vse ustrezne izjave o zaupanju;
dogovore o izvedenih finančnih instrumentih in jamstvih ter vse ustrezne dokumente o dogovorih o zavarovanju s premoženjem, če izpostavljenosti, ki se listinijo, ostanejo izpostavljenosti originatorja;
pogodbe o servisiranju, nadomestnem servisiranju, administrativnih storitvah in upravljanju z denarjem;
skrbniško pogodbo, pogodbe o zavarovanju, zastopstvu, bančnem računu, zajamčenih vlogah, pogodbo o vključenih pogojih ali okvirno pogodbo o centralnem skladu ali okvirno pogodbo o opredelitvah ali pravno dokumentacijo enakovredne pravne veljavnosti;
vse zadevne dogovore med upniki, dokumentacijo o izvedenih finančnih instrumentih, pogodbe o podrejenih kreditih, pogodbe o kreditih za ustanovitev podjetja in pogodbe o okvirnih likvidnostnih kreditih.
Ta osnovna dokumentacija vključuje podroben opis vrstnega reda plačil listinjenja;
kadar prospekt ni bil pripravljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ), povzetek posla ali pregled glavnih značilnosti listinjenja, po potrebi vključno z:
podrobnostmi v zvezi s strukturo posla, vključno s strukturnimi diagrami, ki vsebujejo pregled posla, denarnih tokov in lastniške strukture;
podrobnostmi v zvezi z značilnostmi izpostavljenosti, denarnimi tokovi, izgubami po kaskadnem načelu, kreditno izboljšavo in značilnostmi likvidnostne podpore;
podrobnostmi v zvezi z glasovalnimi pravicami imetnikov pozicije v listinjenju in njihovim razmerjem do drugih zavarovanih upnikov;
seznamom vseh sprožilcev in dogodkov, navedenih v dokumentih, ki so predloženi v skladu s točko (b) in bi lahko pomembno vplivali na uspešnost pozicije v listinjenju;
v primeru listinjenj STS uradno obvestilo o STS iz člena 27;
četrtletna poročila investitorjem ali v primeru ABCP mesečna poročila investitorjem, ki vsebujejo:
vse potrebne pomembne podatke o kreditni kakovosti in uspešnosti osnovnih izpostavljenosti;
informacije o dogodkih, ki sprožijo spremembe v vrstnem redu plačil ali zamenjavo kakršne koli nasprotne stranke, in v primeru listinjenja, ki ni posel ABCP, podatke o denarnih tokovih iz naslova osnovnih izpostavljenosti in iz obveznosti iz listinjenja;
informacije o zadržanem tveganju, vključno z informacijami, za katere se uporablja ureditev iz člena 6(3), v skladu s členom 6;
vse notranje informacije v zvezi z listinjenjem, ki jih morajo originator, sponzor ali SSPE razkriti javnosti v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji;
kadar se ne uporablja točka (f), pomembne dogodke, kot so:
pomembna kršitev obveznosti iz dokumentov, danih na voljo v skladu s točko (b), vključno s pravnim sredstvom, opustitvijo ali privoljenjem, predloženim pozneje v zvezi s tako kršitvijo;
sprememba strukturnih lastnosti, ki lahko pomembno vpliva na uspešnost listinjenja;
sprememba značilnosti tveganja listinjenja ali osnovnih izpostavljenosti, ki lahko pomembno vpliva na uspešnost listinjenja;
v primeru listinjenj STS, če listinjenje ne izpolnjuje več zahtev za STS ali če so pristojni organi sprejeli popravne ali upravne ukrepe;
kakršna koli pomembna sprememba v dokumentaciji posla.
Informacije iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka se dajo na razpolago pred oblikovanjem cen.
Informacije iz točk (a) in (e) prvega pododstavka se dajo na razpolago sočasno vsako četrtletje, najpozneje mesec dni po roku zapadlosti plačila obresti, v primeru poslov ABCP pa najpozneje mesec po koncu obdobja, ki ga zajema poročilo.
V primeru ABCP se informacije iz točk (a), (c)(ii) in (e)(i) prvega pododstavka v združeni obliki dajo na razpolago imetnikom pozicij v listinjenju in, na zahtevo, potencialnim investitorjem. Sponzorju in, na zahtevo, pristojnim organom se dajo na razpolago podatki na ravni posameznega kredita.
Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 je treba informacije iz točk (f) in (g) prvega pododstavka dati na razpolago brez odlašanja.
Originator, sponzor in SSPE listinjenja pri izpolnjevanju določb tega odstavka upoštevajo nacionalno pravo in pravo Unije, ki ureja varstvo zaupnosti informacij in obdelavo osebnih podatkov, da bi se izognili morebitnim kršitvam tega prava in obveznosti glede zaupnosti v odnosu do stranke, prvotnega kreditodajalca ali zaupnosti informacij o dolžniku, razen če so takšne zaupne informacije anonimizirane ali združene.
Zlasti v zvezi z informacijami iz točke (b) prvega pododstavka lahko originator, sponzor in SSPE zagotovi povzetek zadevne dokumentacije.
Pristojni organi iz člena 29 lahko zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz te uredbe zahtevajo predložitev takšnih zaupnih informacij.
Subjekt, določen v skladu s prvim pododstavkom, da informacije o poslu listinjenja na razpolago prek repozitorija listinjenj.
Obveznost iz drugega in četrtega pododstavka se ne uporablja za listinjenja, za katera ni treba pripraviti prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES.
Kadar ni registriranega repozitorija v skladu s členom 10, subjekt, določen za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 tega člena, da informacije na razpolago prek spletnega mesta, ki:
vključuje dobro delujoč sistem za nadzor kakovosti podatkov;
je v skladu z ustreznimi standardi upravljanja in vzdrževanjem ter delovanjem ustrezne organizacijske strukture, ki zagotavlja urejeno delovanje spletnega mesta brez prekinitev;
je v skladu z ustreznimi sistemi, nadzorom in postopki, ki zagotavljajo identifikacijo vseh zadevnih virov operativnega tveganja;
vključuje sisteme, ki zagotavljajo zaščito in celovitost prejetih informacij ter sprotno beleženje informacij; ter
omogoča hranjenje informacij najmanj pet let po datumu zapadlosti listinjenja.
V dokumentaciji o listinjenju sta navedena subjekt, odgovoren za poročanje o informacijah, in repozitorij listinjenj, v katerem so informacije na razpolago.
ESMA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 8
Prepoved relistinjenja
Kot odstopanje se prvi pododstavek ne uporablja za:
vsa listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2019; in
vsa listinjenja, ki se uporabljajo za zakonite namene, določene v odstavku 3, katerih vrednostni papirji so bili izdani na ali po 1. januarju 2019.
Kadar je takšen nadzorni organ kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, se pristojni organ iz prvega pododstavka tega odstavka posvetuje z organom za reševanje ali katerim koli drugim organom, pristojnim za ta subjekt, pred izdajo dovoljenja za vključitev pozicij v listinjenju kot osnovnih izpostavljenosti v listinjenju. Takšno posvetovanje ne sme trajati dlje kot 60 dni od datuma, ko pristojni organ obvesti organ za reševanje ali kateri koli drug organ, pristojen za ta subjekt, o tem, da je potrebno posvetovanje.
Kadar se po posvetovanju sprejme odločitev, da se izda dovoljenje za uporabo pozicij v listinjenju kot osnovnih izpostavljenosti v listinjenju, pristojni organ o tem obvesti ESMA.
Za namene tega člena za zakonite namene štejejo:
poenostavitev likvidacije kreditne institucije, investicijskega podjetja ali finančne institucije;
zagotovitev vzdržnosti kreditne institucije, investicijskega podjetja ali finančne institucije v času rednega poslovanja z namenom preprečiti njihovo likvidacijo; ali
kadar so osnovne izpostavljenosti nedonosne, ohranjanje interesov investitorjev.
ESMA predloži vse osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 9
Merila za odobritev kredita
Z odstopanjem od prvega pododstavka se za osnovne izpostavljenosti, ki so, ko jih originator odkupi od ustrezne tretje osebe, nedonosne, pri izbiri in oblikovanju cen izpostavljenosti uporabljajo zanesljivi standardi.
Odstavek 3 se ne uporablja, če:
je bila prvotna pogodba, iz katere izvirajo obveznosti ali morebitne obveznosti dolžnika ali morebitnega dolžnika, sklenjena pred začetkom veljavnosti Direktive 2014/17/EU; in
originator, ki odkupi izpostavljenosti tretje osebe za svoj račun in jih nato olistini, izpolnjuje obveznosti, ki so se pred 1. januarjem 2019 zahtevale za institucije v vlogi originatorja na podlagi člena 21(2) Delegirane uredbe (EU) št. 625/2014.
POGLAVJE 3
POGOJI IN POSTOPKI ZA REGISTRACIJO REPOZITORIJA LISTINJENJ
Člen 10
Registracija repozitorija listinjenj
Repozitorij listinjenj ESMA predloži eno od naslednjega:
vlogo za registracijo;
vlogo za razširitev obsega registracije za namene člena 7 te uredbe, če gre za repozitorij sklenjenih poslov, ki je že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012 ali s poglavjem III Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ).
Kadar vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij listinjenj predložiti dodatne informacije.
Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij listinjenj.
Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti o vsem naslednjem:
postopkih iz odstavka 2 tega člena, ki jih morajo uporabljati repozitoriji listinjenj, da preverijo celovitost in točnost informacij, ki so jim na voljo na podlagi člena 7(1);
vlogi za registracijo iz točke (a) odstavka 5;
poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5.
ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Za zagotovitev enakih pogojev uporabe odstavkov 1 in 2 ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko obojega:
vloge za registracijo iz točke (a) odstavka 5;
vloge za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 5.
V primeru iz točke (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko, da se prepreči podvajanje postopkov.
ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 11
Uradna obvestitev pristojnih organov in posvetovanje s pristojnimi organi pred registracijo ali pred razširitvijo obsega registracije
Člen 12
Preučitev vloge
Člen 13
Uradno obvestilo o sklepih ESMA v zvezi z registracijo ali razširitvijo obsega registracije
ESMA o svojem sklepu brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ iz člena 11(1).
Člen 14
Pooblastila ESMA
Člen 15
Razveljavitev registracije
Brez poseganja v člen 73 Uredbe (EU) št. 648/2012 ESMA razveljavi registracijo repozitorija listinjenj, kadar:
se repozitorij listinjenj izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;
je repozitorij listinjenj pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način; ali
repozitorij listinjenj ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bil registriran.
Člen 16
Pristojbine za nadzor
Te pristojbine so sorazmerne s prometom zadevnega repozitorija listinjenj in v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorijev listinjenj ter poplačilo vseh stroškov, ki jih imajo pristojni organi zaradi prenosa nalog v skladu s členom 14(1) te uredbe. V delu, v katerem se člen 14(1) te uredbe nanaša na člen 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, se sklicevanja na člen 72(3) navedene uredbe razumejo kot sklicevanja na odstavek 2 tega člena.
Kadar je repozitorij sklenjenih poslov že registriran v skladu s poglavjem 1 naslova VI Uredbe (EU) št. 648/2012 ali poglavjem III Uredbe (EU) 2015/2365, se pristojbine iz prvega pododstavka tega odstavka prilagodijo le tako, da odražajo dodatne potrebne stroške v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorijev listinjenj na podlagi te uredbe.
Člen 17
Dostopnost podatkov, shranjenih pri repozitoriju listinjenj
Brez poseganja v člen 7(2) repozitorij listinjenj zbira in hrani podrobne podatke o listinjenjih. Zagotavlja brezplačen neposreden in takojšen dostop vsem naslednjim subjektom, da jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti, nalog in obveznosti:
ESMA;
EBA;
EIOPA;
ESRB;
zadevnim članicam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z Evropsko centralno banko (ECB) pri opravljanju svojih nalog v okviru enotnega mehanizma nadzora na podlagi Uredbe (EU) št. 1024/2013;
zadevnim organom, katerih nadzorne odgovornosti in naloge zajemajo posle, trge, udeležence in sredstva, ki spadajo na področje uporabe te uredbe;
organom za reševanje, določenim v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 );
enotnemu odboru za reševanje, vzpostavljenem z Uredbo (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 );
organom iz člena 29;
investitorjem in potencialnim investitorjem.
ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA in ob upoštevanju potrebe subjektov iz odstavka 1 pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerem določi:
podrobne podatke o listinjenjih iz odstavka 1, ki jih morajo posredovati originator, sponzor ali SSPE, da izpolnijo svoje obveznosti iz člena 7(1);
zahtevane operativne standarde, da se omogoči pravočasno, strukturirano in celovito:
zbiranje podatkov s strani repozitorijev listinjenj; in
združevanje in primerjanje podatkov med repozitoriji listinjenj;
podrobnosti o informacijah, do katerih imajo dostop subjekti iz odstavka 1, ob upoštevanju njihovih nalog in njihovih posebnih potreb;
pogoje, pod katerimi lahko subjekti iz odstavka 1 neposredno in takoj dostopajo do podatkov, shranjenih pri repozitorijih listinjenj.
ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. januarja 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
POGLAVJE 4
ENOSTAVNO, PREGLEDNO IN STANDARDIZIRANO LISTINJENJE
Člen 18
Uporaba oznake „enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje“
Originatorji, sponzorji in SSPE lahko za listinjenje uporabljajo oznako „STS“ oziroma „enostavno, pregledno in standardizirano“ ali oznako, ki se neposredno ali posredno sklicuje na te izraze, samo, če:
listinjenje izpolnjuje vse zahteve iz oddelka 1,2 ali 2a tega poglavja in je bil ESMA o tem uradno obveščen v skladu s členom 27(1) ter
je listinjenje vključeno v seznam iz člena 27(5).
Originator, sponzor in SSPE, vključeni v listinjenje, ki šteje za STS, morajo imeti sedež v Uniji.
ODDELEK 1
Zahteve za enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje, ki ni tradicionalno listinjenje ABCP
Člen 19
Enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje, ki ni tradicionalno listinjenje ABCP
Člen 20
Zahteve glede enostavnosti
Za namene odstavka 1 so stroge določbe o vračilu sredstev katere koli od naslednjih:
določbe, v skladu s katerimi lahko likvidacijski upravitelj prodajalca razveljavi prodajo osnovnih izpostavljenosti samo na podlagi tega, da je bila sklenjena v določenem obdobju pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca;
določbe, v skladu s katerimi lahko SSPE prepreči razveljavitev iz točke (a) le, če lahko dokaže, da v času prodaje ni bil seznanjen z insolventnostjo prodajalca.
Kadar se prenos osnovnih izpostavljenosti izvede z odstopom in se dokonča po zaključku posla, sprožilci za tako dokončanje vključujejo vsaj naslednje dogodke:
resno poslabšanje kreditne kakovosti prodajalca;
insolventnost prodajalca in
kršitve pogodbenih obveznosti s strani prodajalca, za katere niso bili sprejeti popravni ukrepi, vključno z neplačilom prodajalca.
Osnovne izpostavljenosti imajo opredeljene redne tokove plačil, katerih obroki se lahko razlikujejo po svojih zneskih, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki podpirajo taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev.
Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kakor so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, če ne kotirajo na mestu trgovanja.
V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali po potrebi posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.
Ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2008/48/ES ali odstavkov 1 do 4, točke (a) odstavka 5 in odstavka 6 člena 18 Direktive 2014/17/EU ali, kadar je to ustrezno, enakovredne zahteve v tretjih državah.
Originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.
Osnovne izpostavljenosti se takoj po izbiri brez nepotrebnega odlašanja prenesejo na SSPE in v času izbire ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:
bil razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izdaje listinjenja ali pa je v treh letih pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE opravil postopek prestrukturiranja dolga v zvezi z njegovimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če:
prestrukturirana osnovna izpostavljenost ni predstavljala novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki je moralo biti opravljeno najpozneje eno leto pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE;
so v informacijah, ki so jih zagotovili originator, sponzor in SSPE v skladu s točkama (a) in (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;
je bil ob izdaji listinjenja, kadar je to ustrezno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takšnega javnega registra kreditov, drugem registru kreditov, ki je dostopen originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu; ali
njegova bonitetna ocena ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti v lasti originatorja, ki niso listinjene.
Za poravnavo obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju, katerih osnovne izpostavljenosti so zavarovane s sredstvi, katerih vrednost je zajamčena ali v celoti varovana z obveznostjo povratnega odkupa s strani prodajalca sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti, ali s strani tretje osebe, se ne šteje, da je odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane navedene osnovne izpostavljenosti.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 21
Zahteve glede standardiziranosti
Kadar je bilo izdano obvestilo o izvršbi ali zahtevek o takojšnjem plačilu:
SSPE ne smejo zadrževati nobenih denarnih sredstev, ki presegajo sredstva, potrebna za operativno delovanje SSPE ali redna odplačila investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja, razen če je treba zaradi posebnih okoliščin znesek zadržati, da se v najboljšem interesu investitorjev porabi za stroške z namenom preprečiti poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;
se plačane glavnice iz osnovnih izpostavljenosti prenesejo na investitorje prek zaporednega odplačevanja pozicij v listinjenju v skladu z nadrejenostjo pozicij v listinjenju;
odplačilo obveznosti iz naslova pozicij v listinjenju ne sme biti izvedena v obratnem vrstnem redu glede na njihovo nadrejenost in
ni določb, ki bi zahtevale samodejno likvidacijo osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni.
V dokumentaciji posla so zajete ustrezne določbe predčasnega odplačila oziroma, če je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, sprožilci prekinitve obdobja obnovitve, med njimi vsaj:
poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag;
pojav dogodka, povezanega z insolventnostjo, v zvezi z originatorjem ali serviserjem;
vrednost osnovnih izpostavljenosti, ki jih ima SSPE, pade pod vnaprej določen prag (dogodek predčasnega odplačila); in
nesposobnost ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki dosegajo vnaprej določeno kreditno kakovost (sprožilec prekinitve obdobja obnovitve).
V dokumentaciji posla so jasno določeni:
pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti serviserja in skrbnika, če obstaja, ter drugih ponudnikov pomožnih storitev;
postopki in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neizpolnjevanje obveznosti s strani serviserja ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja, kot je pogodbena določba, ki omogoča nadomestitev serviserja v takšnih primerih; in
določbe, s katerimi se zagotovi nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih, ponudnikov likvidnosti in banke, pri kateri je odprt račun, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in, če je to ustrezno, drugih določenih dogodkov.
Člen 22
Zahteve glede preglednosti
Z odstopanjem od prvega pododstavka se originatorji lahko odločijo, da od 1. junija 2021 objavijo razpoložljive informacije v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti.
Kadar je to ustrezno, osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka odseva ali je pripravljen na podlagi regulativnih tehničnih standardov, pripravljenih v skladu s pooblastilom, podeljenim ESA z Uredbo (EU) 2019/2088, zlasti v členu 2a ter členu 4(6) in (7) navedene uredbe.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
ODDELEK 2
Zahteve za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ABCP
Člen 23
Enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ABCP
Za namene tega oddelka „prodajalec“ pomeni „originatorja“ ali „prvotnega kreditodajalca“.
Člen 24
Zahteve na ravni poslov
Za namene odstavka 1 so stroge določbe o vračilu sredstev katere koli od naslednjih:
določbe, v skladu s katerimi lahko likvidacijski upravitelj prodajalca razveljavi prodajo osnovnih izpostavljenosti samo na podlagi tega, da je bila sklenjena v določenem obdobju pred razglasitvijo insolventnosti prodajalca;
določbe, v skladu s katerimi lahko SSPE prepreči razveljavitev iz točke (a) le, če lahko dokaže, da v času prodaje ni bil seznanjen z insolventnostjo prodajalca.
Kadar se prenos osnovnih izpostavljenosti izvede z odstopom in se dokonča po zaključku posla, sprožilci za tako dokončanje vključujejo vsaj naslednje dogodke:
resno poslabšanje kreditne kakovosti prodajalca;
insolventnost prodajalca in
kršitve pogodbenih obveznosti s strani prodajalca, vključno z neplačilom prodajalca.
Osnovne izpostavljenosti se takoj po izbiri brez nepotrebnega odlašanja prenesejo na SSPE in v času izbire ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:
bil razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izdaje listinjenja ali pa je v treh letih pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE opravil postopek prestrukturiranja dolga v zvezi z njegovimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če:
prestrukturirana osnovna izpostavljenost ni predstavljala novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki je moralo biti opravljeno najpozneje eno leto pred datumom prenosa ali odstopa osnovnih izpostavljenosti na SSPE, in
so v informacijah, ki jih je zagotovil originator, sponzor in subjekt SSPE v skladu s točkama (a) in (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;
je bil ob izdaji listinjenja, kadar je to ustrezno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takšnega javnega registra kreditov, drugem registru kreditov, ki je dostopen originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu; ali
njegova bonitetna ocena ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti v lasti originatorja, ki niso listinjene.
Za poravnavo obveznosti do imetnikov pozicij v listinjenju, katerih osnovne izpostavljenosti so zavarovane s sredstvi, katerih vrednost je zajamčena ali v celoti varovana z obveznostjo povratnega odkupa s strani prodajalca sredstev, s katerimi so zavarovane osnovne izpostavljenosti, ali s strani tretje osebe, se ne šteje, da je odvisna od prodaje sredstev, s katerimi so zavarovane navedene osnovne izpostavljenosti.
Skupina osnovnih izpostavljenosti zajema le eno vrsto sredstev. Preostali tehtani povprečni čas trajanja skupine osnovnih izpostavljenosti ni daljši od enega leta, preostala zapadlost nobene od osnovnih izpostavljenosti pa ni daljša od treh let.
Z odstopanjem od drugega pododstavka imajo skupine kreditov za nakup avtomobila, zakup avtomobilov in posli zakupa opreme preostali tehtani povprečni čas trajanja, ki ni daljši od treh let in pol, preostala zapadlost nobene od osnovnih izpostavljenosti pa ni daljša od šestih let.
Osnovne izpostavljenosti ne vključujejo kreditov, zavarovanih s stanovanjskimi hipotekami ali hipotekami na poslovne nepremičnine, ali v celoti zajamčenih stanovanjskih kreditov iz točke (e) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013. Osnovne izpostavljenosti vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov z opredeljenimi tokovi plačil za najemnino, glavnico, obresti ali v zvezi s katero koli drugo pravico do prejema dohodka iz premoženja, ki upravičuje taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev. Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kakor so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, če ne kotirajo na mestu trgovanja.
Po neplačilu prodajalca ali če mu je izdan zahtevek o takojšnjem plačilu:
SSPE ne smejo zadrževati denarnih sredstev, ki presegajo sredstva, potrebna za operativno delovanje SSPE ali redna odplačila investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja, razen če je treba zaradi posebnih okoliščin znesek zadržati, da se v najboljšem interesu investitorjev porabi za stroške z namenom preprečiti poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;
se plačane glavnice iz osnovnih izpostavljenosti prenesejo na investitorje, ki imajo pozicije v listinjenju, prek zaporednega odplačevanja pozicij v listinjenju v skladu z nadrejenostjo posamezne pozicije v listinjenju; in
ni določb, ki bi zahtevale samodejno likvidacijo osnovnih izpostavljenosti po tržni ceni.
Kadar je posel ABCP obnavljajoče se listinjenje, vsebuje dokumentacija posla sprožilce za prenehanje obdobja obnovitve, med drugim vsaj naslednje:
poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag; in
pojav dogodka, povezanega z insolventnostjo, v zvezi s prodajalcem ali serviserjem;
V dokumentaciji posla so jasno določeni:
pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti sponzorja, serviserja in skrbnika, če obstaja, ter drugih ponudnikov pomožnih storitev;
postopki in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neplačevanje ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja;
določbe, ki zagotavljajo nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih in banke, ki vodi račun, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in drugih opredeljenih dogodkov, kadar je to ustrezno;
kako sponzor izpolnjuje zahteve iz člena 25(3).
EBA navedene osnutke tehničnih regulativnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 25
Sponzor programa ABCP
Zahteva iz prvega pododstavka tega odstavka šteje za izpolnjeno, kadar pristojni organ na podlagi pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97(3) Direktive 2013/36/EU ugotovi, da ureditve, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih izvaja navedena kreditna institucija, ter njen kapital in likvidnost zagotavljajo dobro upravljanje in kritje tveganj, s katerimi se sooča.
Sponzor je odgovoren za skladnost na ravni programa ABCP s členom 7 in za to, da potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen na njihovo zahtevo da na razpolago:
združene informacije, zahtevane v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 7(1); in
informacije, zahtevane v skladu s točkami (b) do (e) prvega pododstavka člena 7(1), vsaj v obliki osnutka ali začetne različice.
Člen 26
Zahteve na ravni programa
Največ 5 % celotnega zneska osnovnih izpostavljenosti poslov ABCP, ki se financirajo iz programa ABCP, lahko začasno ni skladnih z zahtevami iz člena 24(9), (10) in (11), ne da bi to vplivalo na status STS programa ABCP.
Za namene drugega pododstavka tega odstavka je vzorec osnovnih izpostavljenosti redno predmet zunanjega preverjanja skladnosti s strani ustrezne in neodvisne osebe.
Dokumentacija v zvezi s programom ABCP jasno opredeljuje:
odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi obveznostmi, če obstajajo, do investitorjev;
pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti sponzorja, ki ima strokovno znanje na področju postopka odobritve kredita, skrbnika, če obstaja, ter drugih ponudnikov pomožnih storitev;
postopke in odgovornosti, ki so potrebni za zagotovitev, da neizpolnjevanje obveznosti ali insolventnost serviserja ne privede do prenehanja servisiranja;
določbe za nadomestitev nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih in banke, ki vodi račun na ravni programa ABCP, v primeru njihovega neizpolnjevanja obveznosti, insolventnosti in drugih specifičnih dogodkov, kadar okvirni likvidnostni kredit ne krije takšnih dogodkov;
da se ob določenih dogodkih, neizpolnjevanju obveznosti ali insolventnosti sponzorja zagotovijo popravni ukrepi, kot je to ustrezno, za zavarovanje obveznosti financiranja ali zamenjavo ponudnika okvirnega likvidnostnega kredita; in
da se okvirni likvidnostni kredit izčrpa in se zapadli vrednostni papirji poplačajo v primeru, če sponzor ne podaljša obveznosti financiranja okvirnega likvidnostnega kredita pred njegovim iztekom.
Oddelek 2a
Zahteve za enostavna, pregledna in standardizirana bilančna listinjenja
Člen 26a
Enostavna, pregledna in standardizirana bilančna listinjenja
Člen 26b
Zahteve glede enostavnosti
Originator, ki za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe in jih nato olistini, za odkupljene izpostavljenosti tretjih oseb v zvezi s krediti, izterjavami, reševanjem dolga in servisiranjem teh izpostavljenosti uporablja politike, ki so vsaj tako stroge kot politike, ki jih uporablja za primerljive izpostavljenosti, ki niso bile odkupljene.
Za namene tega odstavka je skupina eno od naslednjega:
skupina pravnih subjektov, za katere velja bonitetna konsolidacija v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013;
skupina, kot je opredeljena v točki (c) člena 212(1) Direktive 2009/138/ES.
Originator predloži zagotovila in jamstva, da so izpolnjene naslednje zahteve:
originator ali subjekt skupine, ki ji originator pripada, ima polno lastninsko in veljavno pravico do osnovnih izpostavljenosti in povezanih dodatnih pravic;
kadar je originator kreditna institucija, kot je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali zavarovalnica, kot je opredeljena v točki (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES, originator ali subjekt, vključen v področje uporabe nadzora na konsolidirani podlagi, ohranja kreditno tveganje osnovnih izpostavljenosti v svoji bilanci stanja;
vsaka osnovna izpostavljenost je v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, vključeno v dokumentacijo o listinjenju, na datum vključitve v listinjeni portfelj skladna z merili primernosti in vsemi pogoji, ki niso nastop kreditnega dogodka, kot je navedeno v členu 26e(1), za plačilo kreditnega zavarovanja;
pogodba za vsako osnovno izpostavljenost po najboljši vednosti originatorja vsebuje zakonito, veljavno, zavezujočo in izvršljivo obveznost, po kateri mora dolžnik plačati zneske, navedene v tej pogodbi;
osnovne izpostavljenosti so skladne z merili za odobritev izpostavljenosti, ki so vsaj tako stroga kot standardna merila za odobritve izpostavljenosti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene;
noben od dolžnikov po najboljši vednosti originatorja na datum vključitve osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj bistveno ne krši ali ne izpolnjuje svojih obveznosti glede osnovne izpostavljenosti;
dokumentacija posla po najboljši vednosti originatorja ne vsebuje neresničnih informacij o podrobnostih osnovnih izpostavljenosti;
ob zaključku posla ali ob vključitvi osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj pogodba med dolžnikom in prvotnim kreditodajalcem v zvezi z navedeno osnovno izpostavljenostjo ni spremenjena tako, da to vpliva na izvršljivost oziroma unovčljivost te osnovne izpostavljenosti.
Za namene tega odstavka zamenjava izpostavljenosti, pri katerih so kršena zagotovila ali jamstva ali, kadar listinjenje vključuje obdobje dopolnitve, dodajanje izpostavljenosti, ki izpolnjujejo določene pogoje za dopolnitev, ne šteje za aktivno upravljanje portfeljev.
Vsaka izpostavljenost, dodana po datumu zaključka posla, mora izpolnjevati merila primernosti, ki so vsaj tako stroga kot merila, ki se uporabljajo za začetni izbor osnovnih izpostavljenosti.
Osnovno izpostavljenost je mogoče izključiti iz posla, kadar:
je bila v celoti poplačana ali je zapadla;
je bila odtujena med rednim poslovanjem originatorja, pod pogojem, da taka odsvojitev ne pomeni posredne podpore, kot je navedeno v členu 250 Uredbe (EU) št. 575/2013;
je predmet spremembe, ki ni nastala zaradi kreditov, kot je refinanciranje ali prestrukturiranje dolga, in je nastopila med običajnim servisiranjem navedene osnovne izpostavljenosti; ali
ob vključitvi v posel ni izpolnjevala meril primernosti.
Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov in, kadar je potrebno, izdajateljev jamstev.
Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka imajo opredeljene redne tokove plačil, katerih obroki se lahko razlikujejo po svojih zneskih, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki podpirajo taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev.
Osnovne izpostavljenosti iz prvega pododstavka tega odstavka ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, ki ne kotirajo na mestu trgovanja.
V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali, kadar je potrebno, posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.
Ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2008/48/ES ali člena 18(1) do (4), točke (a) člena 18(5) in člena 18(6) Direktive 2014/17/EU ali, kadar je potrebno, enakovredne zahteve v tretjih državah.
Originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.
Osnovne izpostavljenosti ob izbiri ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:
bil razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izdaje ali pa je v treh letih pred datumom izbire osnovnih izpostavljenosti opravil proces prestrukturiranja dolga v zvezi s svojimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če:
prestrukturirana osnovna izpostavljenost ni predstavljala novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki je moralo biti opravljeno najpozneje eno leto pred datumom izbire osnovnih izpostavljenosti; in
so v informacijah, ki jih je zagotovil originator v skladu s točko (a) in točko (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;
je bil ob odobritvi osnovne izpostavljenosti, kadar je potrebno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takšnega javnega registra kreditov, drugem registru kreditov, ki je dostopen originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu, ali
njegova bonitetna ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti v lasti originatorja, ki niso listinjene.
Ob času vključitve osnovnih izpostavljenosti so dolžniki izvedli najmanj eno plačilo, razen kadar:
je listinjenje obnavljajoče se listinjenje na podlagi izpostavljenosti, plačljivih v enem obroku ali z zapadlostjo, ki je krajša od enega leta, vključno z neomejenimi mesečnimi plačili za obnavljajoče se kredite, ali
izpostavljenost pomeni refinanciranje izpostavljenosti, ki je že vključena v posel.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 26c
Zahteve glede standardiziranosti
V primeru listinjenja z uporabo SSPE je znesek obveznosti SSPE v zvezi s plačili obresti investitorjem na vsak datum plačila enak znesku prihodka SSPE od originatorja in morebitnih dogovorov o zavarovanju s premoženjem ali manjši od njega.
Skupina osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov razen za namen varovanja pred obrestnimi ali valutnimi tveganji osnovnih izpostavljenosti. Navedeni izvedeni finančni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.
Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero v zvezi s poslom se upošteva eno od naslednjega:
splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente;
prihodek, ustvarjen z zavarovanjem s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o zavarovanju.
Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero, dolgovanih v okviru osnovnih izpostavljenosti, se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente.
Kadar je izdano obvestilo o izvršitvi ali prekinitvi pogodbe o kreditnem zavarovanju, se v primeru listinjenja z uporabo SSPE ne sme zadrževati nobenih denarnih sredstev pri SSPE, ki presegajo sredstva, potrebna za zagotavljanje operativnega delovanja tega SSPE, plačevanja plačil zavarovanja za neplačane osnovne izpostavljenosti, ki se ob prekinitvi še vedno prestrukturirajo, ali rednih odplačil investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja.
Za vse tranše se uporablja zaporedno odplačevanje, da se določi neporavnan znesek tranš ob vsakem datumu plačila, pri čemer se začne z najbolj nadrejeno tranšo.
Z odstopanjem od drugega pododstavka, so v poslih, za katere je značilen nezaporedni vrstni red plačil, vključeni sprožilci, povezani z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti, s katerimi se vrstni red plačil povrne v zaporedno odplačevanje glede na nadrejenost. Ti sprožilci, povezani z uspešnostjo, vključujejo vsaj:
bodisi povečanje kumulativnega zneska neplačanih izpostavljenosti bodisi povečanje kumulativnih izgub, večje od določenega deleža neporavnanega zneska osnovnega portfelja;
dodatni sprožilec, usmerjen v preteklost, ter
sprožilec, usmerjen v prihodnost.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o specifikaciji in, kadar je to ustrezno, o umerjanju sprožilcev, povezanih z uspešnostjo.
EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Ko so tranše odplačane, se znesek zavarovanja s premoženjem, enak znesku odplačila navedenih tranš, vrne investitorjem, pod pogojem, da so ti te tranše zavarovali s premoženjem.
Kadar je v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi nastopil kreditni dogodek iz člena 26e in reševanjem dolga zanje še ni zaključen, je znesek kreditnega zavarovanja, ki preostane na kateri koli datum plačila, vsaj enak neporavnanemu nominalnemu znesku teh osnovnih izpostavljenosti, zmanjšan za znesek katerega koli vmesnega plačila, izvedenega v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi.
Kadar je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, so v dokumentaciji posla zajete ustrezne določbe ali sprožilci za prekinitev obdobja obnovitve, ki vključujejo vsaj:
poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag;
povišanje izgub nad vnaprej določeni prag;
nesposobnost ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vnaprej določeno kreditno kakovost, v določenem obdobju.
V dokumentaciji posla so jasno določeni:
pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti serviserja, skrbnika in drugih ponudnikov pomožnih storitev, kakor je potrebno, pa tudi izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz člena 26e(4);
določbe, s katerimi se zagotovi nadomestitev serviserja, skrbnika, drugih ponudnikov pomožnih storitev ali izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz člena 26e(4) v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti katerega koli od navedenih ponudnikov storitev, kadar ti ponudniki niso originator, na način, da se te storitve ne prenehajo zagotavljati;
postopki servisiranja, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti ob datumu zaključka posla in po njem, ter okoliščine v katerih se lahko ti postopki spremenijo;
standardi za servisiranje, ki jih mora pri servisiranju osnovnih izpostavljenosti v celotnem obdobju trajanja listinjenja upoštevati serviser.
Serviser uporablja postopke servisiranja osnovnih izpostavljenosti, ki so vsaj tako strogi kot tisti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene.
Člen 26d
Zahteve glede preglednosti
Z odstopanjem od prvega pododstavka se originatorji lahko odločijo, da od 1. junija 2021 objavijo razpoložljive informacije v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi sredstev, financiranih z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti.
Kadar je to ustrezno, osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka odseva ali je pripravljen na podlagi regulativnih tehničnih standardov, pripravljenih v skladu s pooblastilom, podeljenim ESA z Uredbo (EU) 2019/2088, zlasti v členu 2a ter členu 4(6) in (7) navedene uredbe.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnite te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
Člen 26e
Zahteve glede pogodbe o kreditnem zavarovanju, izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe in sintetičnega presežnega razmika
Pogodba o kreditnem zavarovanju zajema vsaj naslednje kreditne dogodke:
kreditne dogodke iz točke (a) člena 215(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar se prenos tveganja doseže z uporabo jamstev;
kreditne dogodke iz točke (a) člena 216(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, kadar se prenos tveganja doseže z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov;
Vsi kreditni dogodki se dokumentirajo.
Ukrepi restrukturiranja v smislu člena 47b Uredbe (EU) št. 575/2013, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti, ne izključujejo sprožitve primernih kreditnih dogodkov.
Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja se izvrši najkasneje šest mesecev po nastopu kreditnega dogodka iz odstavka 1 v primerih, ko reševanje izgub za ustrezno osnovno izpostavljenost ni bilo zaključeno do konca tega šestmesečnega obdobja. Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja je vsaj višje od naslednjega:
zneska pričakovane izgube, ki je enak oslabitvi, ki jo je v računovodskem izkazu evidentiral originator v skladu z računovodskim okvirom, ki se je uporabljal ob izvedbi vmesnega plačila, ob predpostavki, da ne obstaja pogodba o kreditnem zavarovanju, ki bi krila morebitne izgube;
kadar je potrebno, zneska pričakovane izgube, kot je določen v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Kadar se izvede vmesno plačilo kreditnega zavarovanja, se končno plačilo kreditnega zavarovanja iz prvega pododstavka izvrši zaradi prilagoditve vmesne poravnave izgube dejanski realizirani izgubi.
Metoda za izračun vmesnega in končnega plačila kreditnega zavarovanja se določi v pogodbi o kreditnem zavarovanju.
Plačilo kreditnega zavarovanja je sorazmerno z deležem neporavnanega nominalnega zneska ustrezne osnovne izpostavljenosti, ki jo krije pogodba o kreditnem zavarovanju.
Pravica originatorja do prejema plačila kreditnega zavarovanja je izvršljiva. Zneski, ki jih morajo v okviru pogodbe o kreditnem zavarovanju plačati investitorji, se jasno določijo v pogodbi o kreditnem zavarovanju in so omejeni. Te zneske je mogoče izračunati v vseh okoliščinah. V pogodbi o kreditnem zavarovanju se jasno določijo okoliščine, v katerih morajo investitorji izvršiti plačila. Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe iz odstavka 4 oceni, ali so nastopile take okoliščine.
Znesek plačila kreditnega zavarovanja se izračuna na ravni posamezne osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katero je nastopil kreditni dogodek.
V primeru, da se pogodba o kreditnem zavarovanju prekine, se reševanje dolga nadaljuje v zvezi z vsemi nerešenimi kreditnimi dogodki, ki so nastopili pred to prekinitvijo, in sicer enako, kot je opisano v prvem pododstavku.
Premije kreditnega zavarovanja, ki se plačajo na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju, se strukturirajo tako, da so odvisne od neporavnanega nominalnega zneska listinjenih donosnih izpostavljenosti ob plačilu in odražajo tveganje zavarovane tranše. V pogodbi o kreditnem zavarovanju zato niso določeni zajamčene premije, vnaprejšnja plačila premij, mehanizmi rabata ali drugi mehanizmi, s katerimi se je mogoče izogniti ali je mogoče zmanjšati dejansko razporeditev izgub med investitorje ali po zapadlosti posla vrniti del plačanih premij originatorju.
Z odstopanjem od tretjega pododstavka tega odstavka so vnaprejšnja plačila premij dovoljena, pod pogojem, da so skladna s pravili glede državne pomoči, kadar je jamstvena shema izrecno določena v nacionalnem pravu države članice in se zanjo uporablja posredno jamstvo katerega od subjektov, navedenih v točkah (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.
V dokumentaciji posla je opisano, kako se izračunajo premija kreditnega zavarovanja in morebitna kuponska obrestna mera vrednostnega papirja, če obstajajo, glede vsakega datuma plačila v celotnem obdobju trajanja listinjenja.
Pravice investitorjev do prejema premij kreditnega zavarovanja so izvršljive.
Originator pred datumom zaključka posla imenuje izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe. Za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, tretji izvajalec preverjanja preveri najmanj vse naslednje:
da je kreditni dogodek iz obvestila o kreditnem dogodku kreditni dogodek, kot je določeno v pogojih pogodbe o kreditnem zavarovanju;
da je bila osnovna izpostavljenost vključena v referenčni portfelj ob nastopu zadevnega kreditnega dogodka;
da je osnovna izpostavljenost ob vključitvi v referenčni portfelj izpolnjevala merila primernosti;
da je dopolnitev, kadar je bila osnovna izpostavljenost dodana listinjenju zaradi dopolnitve, skladna s pogoji za dopolnitev;
da je končni znesek izgube skladen z izgubami, ki jih je evidentiral originator v izkazu poslovnega izida;
da so bile ob izvedbi končnega plačila kreditnega zavarovanja izgube, povezane z osnovnimi izpostavljenostmi, pravilno razporejene med investitorje.
Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe je neodvisen od originatorja in investitorjev in, kadar je potrebno, od SSPE, in je do datuma zaključka posla sprejel imenovanje za izvajalca preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe.
Izvajalec preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe lahko preverjanje izvede na podlagi vzorca namesto na podlagi vsake posamezne osnovne izpostavljenosti, za katero se zahteva plačilo kreditnega zavarovanja. Vendar pa lahko investitorji zahtevajo preverjanje upravičenosti katere koli posamezne osnovne izpostavljenosti, kadar niso zadovoljni s preverjanjem na podlagi vzorca.
Originator v dokumentacijo posla vključi obveznost, da izvajalcu preverjanja skladnosti z uporabo storitev tretje osebe zagotovi vse informacije, potrebne za preverjanje zahtev iz prvega pododstavka.
Originator posla ne sme zaključiti pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, razen zaradi katerega od naslednjih dogodkov:
insolventnosti investitorja;
investitor ne plača zneskov, ki jih dolguje v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, ali krši katero koli pomembno obveznost iz dokumentacije posla;
pomembnih regulativnih dogodkov, vključno s:
pomembnimi spremembami prava Unije ali nacionalnega prava, pomembnimi spremembami uradno objavljenih razlag takega prava, ki jih zagotovijo pristojni organi, kadar je potrebno, ali pomembnimi spremembami pri obdavčitvi ali računovodski obravnavi posla, ki imajo bistvene škodljive vplive na ekonomsko učinkovitost posla, kar se v vsakem primeru primerja s tistim, ki je bil predviden ob sklenitvi posla in ga tedaj ne bi bilo razumno pričakovati;
določitvijo s strani pristojnega organa, da originatorju ali kateremu koli njegovemu povezanemu podjetju v zvezi z listinjenjem ni ali ni več dovoljeno priznavati prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja v skladu s členom 245(2) ali (3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
uveljavitve možnosti predčasnega odpoklica posla v določenem času (v nadaljnjem besedilu: opcija predčasnega odpoklica), kadar je obdobje, merjeno od datuma zaključka posla, enako tehtanemu povprečnemu času trajanja začetnega referenčnega portfelja na datum zaključka posla ali daljše od njega;
uveljavitve vgrajene nakupne opcije, kot je opredeljena v točki (1) člena 242 Uredbe (EU) št. 575/2013;
v primeru osebnega kreditnega zavarovanja se investitor ne šteje več za primernega dajalca zavarovanja v skladu z zahtevami iz odstavka 8.
V dokumentaciji posla se določi, ali je v zadevni posel vključena katera od pravic v zvezi z nakupnimi opcijami iz točk (d) in (e) in kako so te pravice strukturirane.
Opcija predčasnega odpoklica za namene iz točke (d) se ne strukturira tako, da bi se izognilo razporeditvi izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam investitorjev, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo.
Kadar se uveljavi opcija predčasnega odpoklica, originatorji uradno obvestijo pristojne organe o izpolnjevanju zahtev iz drugega in tretjega pododstavka, vključno z utemeljitvijo uporabe opcije predčasnega odpoklica in prepričljivim opisom, s katerim pokažejo, da razlog za predčasni odpoklic ni poslabšanje kakovosti osnovnih sredstev.
V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja se po prenehanju veljavnosti pogodbe o kreditnem zavarovanju zavarovanje s premoženjem vrne investitorjem glede na nadrejenost tranš v skladu z določbami ustreznega prava na področju insolventnosti, ki se uporablja za originatorja.
Originator se lahko zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
znesek sintetičnega presežnega razmika, za katerega se originator zaveže, da ga bo uporabljal kot kreditno izboljšavo v vsakem plačilnem obdobju, je določen v dokumentaciji posla in izražen kot fiksen odstotek skupnega neporavnanega zneska portfelja na začetku ustreznega plačilnega obdobja (fiksni sintetični presežni razmik);
sintetični presežni razmik, ki se ne uporabi za kritje kreditnih izgub, ki nastanejo v vsakem plačilnem obdobju, se vrne originatorju;
za originatorje, ki uporabljajo pristop IRB iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, skupni znesek prevzetih obveznosti na leto ni višji od zneskov enoletnih regulativnih pričakovanih izgub vseh osnovnih izpostavljenostih za to leto, izračunanih v skladu s členom 158 navedene uredbe;
za originatorje, ki ne uporabljajo pristopa IRB iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračun enoletne pričakovane izgube v osnovnem portfelju jasno določi v dokumentaciji posla;
v dokumentaciji posla so določeni pogoji iz tega odstavka.
Pogodba o kreditnem zavarovanju je v obliki:
jamstva, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, s katerim je kreditno tveganje preneseno na enega od subjektov iz točke (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da izpostavljenosti do investitorja izpolnjujejo pogoje za 0-odstotno utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 navedene uredbe;
jamstva, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 in ki je upravičeno do posrednega jamstva katerega koli subjekta iz točke (a) tega odstavka, ali
drugega kreditnega zavarovanja, ki ni navedeno v točkah (a) in (b) tega odstavka, v obliki jamstva, kreditnega izvedenega finančnega instrumenta ali kreditnega zapisa, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da so obveznosti investitorja zavarovane s premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 9 in 10 tega člena.
Drugo kreditno zavarovanje iz točke (c) odstavka 8 izpolnjuje naslednje zahteve:
pravica originatorja do uporabe zavarovanja s premoženjem, da izpolni obveznosti investitorja v zvezi s plačilom zavarovanja, je izvršljiva, izvršljivost te pravice pa je zagotovljena z ustreznimi dogovori o zavarovanju s premoženjem;
pravice investitorjev do vračila katerega koli zavarovanja s premoženjem, ki ni bilo uporabljeno za plačila zavarovanja, ko je listinjenje izpeljano ali so tranše odplačane, so izvršljive;
kadar je zavarovanje s premoženjem naloženo v vrednostne papirje, so v dokumentaciji posla določena merila primernosti in skrbniške ureditve za take vrednostne papirje.
V dokumentaciji posla se določi, ali so investitorji še naprej izpostavljeni kreditnemu tveganju originatorja.
Originator pridobi mnenje usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje izvršljivost kreditnega zavarovanja v vseh ustreznih jurisdikcijah.
Kadar je zagotovljeno drugo kreditno zavarovanje v skladu s točko (c) odstavka 8 tega člena, originator in investitor imata pravico, da uporabita visokokakovostno zavarovanje s premoženjem, ki je eno od naslednjega:
zavarovanje s premoženjem v obliki dolžniških vrednostnih papirjev z utežjo tveganja 0 % iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
preostala najdaljša zapadlost navedenih dolžniških vrednostnih papirjev je tri mesece, kar ni daljše, kot je obdobje, ki ostaja do naslednjega datuma plačila;
navedene dolžniške vrednostne papirje je mogoče izplačati v denarju v znesku, enakem neporavnanemu znesku zavarovane tranše;
navedene dolžniške vrednostne papirje ima skrbnik, ki je neodvisen od originatorja in investitorjev;
zavarovanje s premoženjem v obliki denarnih sredstev pri kreditni instituciji s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013;
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka ima lahko samo originator, ob izrecni privolitvi investitorja v končni dokumentaciji posla, ki jo ta poda po tem, ko izvede skrbni pregled v skladu s členom 5 te uredbe, ki vključuje oceno katere koli zadevne izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, pravico, da uporabi visokokakovostno zavarovanje s premoženjem v obliki bančne vloge pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti najmanj 2, v skladu z vzporejanjem iz člena 136 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Pristojni organi, imenovani na podlagi člena 29(5), lahko po posvetovanju z EBA dovolijo zavarovanje s premoženjem v obliki gotovinskega depozita pri originatorju ali katerem od njegovih povezanih podjetij, če originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ustreza stopnji kreditne kakovosti 3, pod pogoje, da je mogoče dokumentirati težave na trgu, objektivne ovire v zvezi s stopnjo kreditne kakovosti, dodeljeno državi članici institucije, ali morebitne pomembne težave s koncentracijo v zadevni državi članici zaradi uporabe zahteve o stopnji kreditne kakovosti najmanj 2 iz drugega pododstavka.
Kadar kreditna institucija tretje osebe ali originator ali eno od njegovih povezanih podjetij ne izpolnjuje več minimalne stopnje kreditne kakovosti, se zavarovanje s premoženjem v roku devetih mesecev prenese na kreditno institucijo tretje osebe s stopnjo kreditne kakovosti 3 ali več ali se zavarovanje s premoženjem naloži v vrednostne papirje, ki izpolnjujejo merila iz točke (a) prvega pododstavka.
Šteje se, da so zahteve iz tega odstavka izpolnjene v primeru naložb v kreditne zapise, ki jih izda originator, v skladu s členom 218 Uredbe (EU) št. 575/2013.
EBA spremlja uporabo praks zavarovanja s premoženjem na podlagi tega člena, pri čemer posebno pozornost nameni kreditnemu tveganju nasprotne stranke ter drugim gospodarskim in finančnim tveganjem, ki jih zaradi takih praks zavarovanja nosijo investitorji.
EBA poročilo o svojih ugotovitvah predloži Komisiji do 10. aprila 2023.
Komisija na podlagi navedenega poročila EBA do 10. oktobra 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi tega člena, zlasti kar zadeva tveganje prekomernega kopičenja kreditnega tveganja nasprotne stranke v finančnem sistemu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom za spremembo tega člena.;
ODDELEK 3
Uradno obvestilo o STS
Člen 27
Zahteve za uradno obvestilo o STS
V uradno obvestilo o STS se vključi pojasnilo originatorja in sponzorja o tem, kako je bila zagotovljena skladnost z merili za STS iz členov 20 do 22, členov 24 do 26 ali členov 26b do 26e.
ESMA uradno obvestilo o STS objavi na svojem uradnem spletnem mestu na podlagi odstavka 5. Originatorji in sponzorji listinjenja obvestijo svoje pristojne organe o uradnem obvestilu o STS ter med seboj izberejo subjekt, ki je prva kontaktna točka za investitorje in pristojne organe.
►M1 Kadar originator, sponzor ali SSPE uporablja storitev tretje osebe, ki ima dovoljenje na podlagi člena 28, da oceni, ali je listinjenje skladno s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26a do 26e, se v uradno obvestilo o STS vključi izjava, da je skladnost z merili za STS potrdila ta tretja oseba, ki ima dovoljene. ◄ Uradno obvestilo vključuje ime pooblaščene tretje osebe, njen sedež ter naziv pristojnega organa, ki jo je pooblastil.
Kadar originator ali prvotni kreditodajalec ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje, kakor sta opredeljena v točkah (1) in (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, s sedežem v Uniji, je treba uradnemu obvestilu v skladu z odstavkom 1 tega člena priložiti naslednja dokumenta:
potrdilo originatorja ali prvotnega kreditodajalca, da njegov postopek za odobritev kreditov temelji na zanesljivih in jasno opredeljenih merilih ter jasno vzpostavljenih postopkih za odobritev, spremembo, obnovitev in financiranje kreditov ter da ima originator ali prvotni kreditodajalec vzpostavljene učinkovite sisteme za uporabo takšnih postopkov v skladu s členom 9 te uredbe; in
potrdilo originatorja ali prvotnega kreditodajalca o tem, ali je postopek za odobritev kreditov iz točke (a) pod nadzorom.
ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 10. oktobra 2021.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 28
Preverjanje skladnosti z merili za STS s sodelovanjem tretje osebe
►M1 Pristojni organ pooblasti tretjo osebo iz člena 27(2) za ocenjevanje skladnosti listinjenj z merili za STS, določenimi v členih 19 do 22, členih 23 do 26 ali členih 26a do 26e. ◄ Pristojni organ dovoljenje izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
tretja oseba originatorjem, sponzorjem ali SSPE, vključenim v listinjenja, ki jih oceni tretja oseba, zaračuna le nediskriminatorne in na stroških temelječe pristojbine, brez diferenciranih pristojbin, ki jih pogojujejo ali so povezane z rezultati njene ocene;
tretja oseba ni niti regulirana oseba, kakor je opredeljena v točki (4) člena 2 Direktive 2002/87/ES, niti bonitetna agencija, kakor je opredeljena v točki (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009, in izvajanje drugih dejavnosti tretje osebe ne ogroža neodvisnosti ali neoporečnosti njene ocene;
tretja oseba originatorju, sponzorju ali SSPE, vključenemu v listinjenja, ki jih oceni tretja oseba, ne zagotavlja svetovanja, revizije ali enakovrednih storitev v kakršni koli obliki;
člani vodstvenega organa tretje osebe imajo poklicne kvalifikacije, znanje in izkušnje, ki zadostujejo za nalogo tretje osebe, ter dober sloves in integriteto;
v vodstvenem organu tretje osebe sodeluje vsaj ena tretjina neodvisnih direktorjev, a ne manj kot dva;
tretja oseba sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila, da na preverjanje skladnosti s STS ne vplivajo obstoječa ali morebitno nasprotje interesov ali poslovni odnos, ki vključuje tretjo osebo, njene deležnike ali člane, vodje, zaposlene ali druge fizične osebe, katerih storitve so na voljo tretji osebi ali jih ta nadzoruje. V ta namen vzpostavi, vzdržuje, izvaja in dokumentira učinkovit sistem notranjega nadzora, s katerim ureja izvajanje politik in postopkov za ugotavljanje in preprečevanje morebitnih nasprotij interesov. Ugotovljena morebitna ali obstoječa nasprotja interesov je treba nemudoma odpraviti ali jih zmanjšati in razkriti. Tretja oseba vzpostavi, vzdržuje, izvaja in dokumentira ustrezne postopke in procese za zagotavljanje neodvisnosti ocene skladnosti s STS. Te politike in postopke redno spremlja in pregleduje, da bi ocenila njihovo učinkovitost in potrebo po njihovi posodobitvi; in
tretja oseba lahko dokaže, da ima vzpostavljene ustrezne operativne zaščitne ukrepe in notranje postopke, na podlagi katerih lahko izvaja oceno skladnosti s STS.
Pristojni organ dovoljenje odvzame, kadar meni, da tretja oseba v bistvenih elementih ne izpolnjuje pogojev iz prvega pododstavka.
ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 18. julija 2018.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
POGLAVJE 5
NADZOR
Člen 29
Imenovanje pristojnih organov
Skladnost z obveznostmi, določenimi v členu 5 te uredbe, nadzorujejo naslednji pristojni organi v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo na podlagi ustreznih pravnih aktov:
za zavarovalnice in pozavarovalnice pristojni organ, imenovan v skladu s točko (10) člena 13 Direktive 2009/138/ES;
za upravitelje alternativnih investicijskih skladov pristojni organ, imenovan v skladu s členom 44 Direktive 2011/61/EU;
za KNPVP in družbe za upravljanje KNPVP pristojni organ, imenovan v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;
za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pristojni organ, imenovan v skladu s točko (g) člena 6 Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 );
za kreditne institucije ali investicijska podjetja pristojni organ, imenovan v skladu s členom 4 Direktive 2013/36/EU, vključno z ECB v okviru posebnih nalog, ki so ji podeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013.
Člen 30
Pooblastila pristojnih organov
Pregled iz prvega pododstavka vključuje:
procese in mehanizme za redno pravilno merjenje in trajno zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v skladu s členom 6(1) ter zbiranje in pravočasno razkritje vseh informacij, ki jih je treba dati na voljo v skladu s členom 7;
za izpostavljenosti, ki niso del listinjenja nedonosnih izpostavljenosti:
merila za odobritev kreditov, ki se uporabljajo za donosne izpostavljenosti v skladu s členom 9;
zanesljive standarde za izbiro in oblikovanje cen, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti, ki so nedonosne izpostavljenosti, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 9(1);
za listinjenja STS, ki niso listinjenja v okviru programa ABCP, procese in mehanizme za zagotavljanje skladnosti s členom 20(7) do (12), členom 21(7) in členom 22; in
za listinjenja STS, ki so listinjenja v okviru programa ABCP, procese in mehanizme, s katerimi se v zvezi s posli ABCP zagotavlja skladnost s členom 24, v zvezi s programi ABCP pa skladnost s členom 26(7) in (8);
za listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, procese in mehanizme za zagotavljanje skladnosti s členom 9(1), ki preprečujejo zlorabo odstopanja iz drugega pododstavka člena 9(1); in
za bilančna listinjenja STS, procese in mehanizme za zagotavljanje skladnosti s členi 26b do 26e;
Pristojni organ v okviru bonitetnega nadzora na področju listinjenja po potrebi spremlja posebne učinke, ki jih ima sodelovanje na trgu listinjenja na stabilnost finančne institucije, ki deluje kot prvotni kreditodajalec, originator, sponzor ali investitor, pri tem pa brez poseganja v strožje sektorsko urejanje upošteva:
obseg kapitalskega blažilnika;
obseg likvidnostnih blažilnikov; in
likvidnostno tveganje za investitorje zaradi neusklajene zapadlosti med financiranjem in naložbami.
V primerih, kadar pristojni organ ugotovi pomembno tveganje za finančno stabilnost finančne institucije ali celotnega finančnega sistema, ne glede na svoje obveznosti v skladu s členom 36 sprejme ukrepe za zmanjšanje tega tveganja, svoje ugotovitve pa sporoči imenovanemu organu, pristojnemu za makrobonitetne instrumente v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in ESRB.
Člen 31
Makrobonitetni nadzor trga listinjenja
ESRB v poročilu iz prvega pododstavka upošteva posebne značilnosti sintetičnega listinjenja, in sicer njegove tipične posebej prilagojene in zasebne značilnosti na finančnih trgih, ter preuči, ali obravnava bilančnih listinjenj STS prispeva k splošnemu zmanjšanju tveganj v finančnem sistemu in boljšemu financiranju realnega gospodarstva.
ESRB pri pripravi svojega poročila uporabi različne ustrezne vire podatkov, kot so:
podatki, ki so jih zbrali pristojni organi v skladu s členom 7(1);
rezultat pregledov, ki so jih opravili pristojni organi v skladu s členom 30(2), ter
podatki, ki se hranijo v repozitorijih listinjenj v skladu s členom 10.
Naslovnik priporočila v treh mesecih od datuma posredovanja priporočila v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB ukrepe, ki jih je sprejel v odziv na priporočilo, ter predloži ustrezno utemeljitev za morebitno neukrepanje.
Člen 32
Upravne sankcije in popravni ukrepi
Brez poseganja v pravico držav članic, da predvidijo in naložijo kazenske sankcije v skladu s členom 34, države članice določijo predpise o ustreznih upravnih sankcijah, v primeru malomarnosti ali namerne kršitve, in popravnih ukrepih, ki se uporabljajo vsaj v primerih, kadar:
originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec ni izpolnil zahtev iz člena 6;
originator, sponzor ali SSPE ni izpolnil zahtev iz člena 7;
originator, sponzor ali prvotni kreditodajalec ni izpolnil meril iz člena 9;
originator, sponzor ali SSPE ni izpolnil zahtev iz člena 18;
listinjenje šteje za STS in originator, sponzor ali SSPE tega listinjenja ni izpolnil zahtev iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e;
originator ali sponzor pošlje zavajajoče uradno obvestilo v skladu s členom 27(1);
originator ali sponzor ni izpolnil zahtev iz člena 27(4); ali
tretja oseba, pooblaščena v skladu s členom 28, ni poslala uradnega obvestila o bistvenih spremembah informacij, zagotovljenih v skladu s členom 28(1), ali kakršnih koli drugih spremembah, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da vplivajo na oceno njenega pristojnega organa.
Države članice poleg tega zagotovijo učinkovito izvajanje upravnih sankcij in/ali popravnih ukrepov.
Navedene sankcije in ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
Države članice na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 uporabijo vsaj naslednje sankcije in ukrepe:
javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 37 navedena identiteta fizične ali pravne osebe in vrsta kršitve;
odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z določenim ravnanjem in naj tega ravnanja več ne ponovi;
začasno prepoved kateremu koli članu vodstvenega organa originatorja, sponzorja ali SSPE ali kateri koli drugi fizični osebi, odgovorni za kršitev, da v teh družbah opravlja vodstvene funkcije;
v primeru kršitve iz točke (e) ali (f) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena začasno prepoved originatorju in sponzorju, da v skladu s členom 27(1) pošlje uradno obvestilo o tem, da listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26a do 26e.
če gre za fizično osebo, najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 5 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezno vrednost v nacionalni valuti na dan 17. januarja 2018;
če gre za pravno osebo, najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj 5 000 000 EUR, oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezno vrednost v nacionalni valuti na dan 17. januarja 2018 ali do 10 % skupnega letnega neto prometa pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja; kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ) pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, se za zadevni skupni čisti prihodek šteje skupni čisti prihodek ali ustrezna oblika prihodka v skladu z zadevnimi računovodskimi zakonodajnimi akti glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja;
najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska s kršitvijo pridobljene koristi, kadar je slednjo mogoče opredeliti, čeprav presega najvišja zneska iz točk (e) in (f);
v primeru kršitve iz točke (h) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena začasni odvzem dovoljenja iz člena 28 tretji osebi, ki ima dovoljenje za oceno skladnosti listinjenja s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26a do 26e.
Člen 33
Izvajanje pooblastil za nalaganje upravnih sankcij in popravnih ukrepov
Pristojni organi izvajajo pooblastila za nalaganje upravnih sankcij in popravnih ukrepov iz člena 32 v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom, kot je to ustrezno:
neposredno;
v sodelovanju z drugimi organi;
v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na druge organe;
z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.
Pristojni organi pri določitvi vrste in ravni upravne sankcije ali popravnega ukrepa, naloženega na podlagi člena 32, upoštevajo, v kolikšni meri je kršitev namerna ali posledica malomarnosti ter vse druge zadevne okoliščine, po potrebi tudi:
pomembnost, težo in trajanje kršitve;
stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;
finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe;
pomembnost dobičkov, ki jih je odgovorna fizična ali pravna oseba pridobila, ali izgub, ki jih je preprečila, če jih je mogoče določiti;
izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje osebe, če jih je mogoče določiti;
raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi, da ta oseba izroči pridobljeni dobiček ali preprečeno izgubo;
prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.
Člen 34
Kazenske sankcije
Člen 35
Dolžnosti uradnega obveščanja
Države članice Komisijo, ESMA, EBA in EIOPA do 18. januarja 2019 uradno obvestijo o zakonih in drugih predpisih za izvajanje tega poglavja, tudi o morebitnih ustreznih kazenskopravnih določbah. Komisijo, ESMA, EBA in EIOPA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo tudi o vseh poznejših spremembah teh zakonov in drugih predpisov.
Člen 36
Sodelovanje med pristojnimi organi in ESA
Kadar zadevni pristojni organi v spravnem obdobju iz prvega pododstavka ne sklenejo dogovora, ESMA v enem mesecu sprejme odločitev iz člena 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010. V postopku iz tega člena se listinjenje s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 27 te uredbe, še naprej šteje kot STS v skladu s poglavjem 4 te uredbe in ostane na tem seznamu.
Kadar se zadevni pristojni organi strinjajo, da se kršitev nanaša na neskladnost s členom 18 v dobri veri, lahko odločijo, da originatorju, sponzorju in SSPE odobrijo obdobje do treh mesecev za odpravo ugotovljene kršitve, ki začne teči na dan, ko pristojni organ obvesti originatorja, sponzorja in SSPE o kršitvi. V tem obdobju se listinjenje s seznama, ki ga ESMA vzdržuje v skladu s členom 27, še naprej šteje kot STS v skladu s poglavjem 4 in ostane na tem seznamu.
Kadar eden ali več vpletenih pristojnih organov meni, da kršitev ni ustrezno odpravljena v obdobju, določenem v tretjem pododstavku, se uporabi prvi pododstavek.
ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov v tesnem sodelovanju z EBA in EIOPA predloži Komisiji do 18. januarja 2019.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 37
Objava upravnih sankcij
Kadar je v primeru pravnih oseb objava identitete ali v primeru fizičnih oseb objava identitete in osebnih podatkov po mnenju pristojnega organa na podlagi ocene za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če objava po njegovem mnenju ogroža stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku ali kadar bi objava, kolikor je to mogoče ugotoviti, vpleteni osebi povzročila nesorazmerno škodo, države članice zagotovijo, da pristojni organi:
odložijo objavo odločitve o naložitvi upravne sankcije, dokler zadevni razlogi proti objavi ne prenehajo obstajati,
odločitev o naložitvi upravne sankcije objavijo anonimno, v skladu z nacionalnim pravom; ali
sploh ne objavijo odločitve o naložitvi upravne sankcije, če možnosti, določene v točkah (a) in (b), štejeta za nezadostni, da bi z njima zagotovili:
da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena; ali
da bo objava takšnih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne, sorazmerna.
POGLAVJE 6
SPREMEMBE
Člen 38
Sprememba Direktive 2009/65/ES
Člen 50a Direktive 2009/65/ES se nadomesti z naslednjim:
„Člen 50a
Kadar so družbe za upravljanje KNPVP ali KNPVP z notranjim upraviteljem izpostavljeni listinjenju, ki ne izpolnjuje več zahtev iz Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ) ukrepajo v najboljšem interesu investitorjev v zadevnem KNPVP in po potrebi sprejmejo korektivne ukrepe.
Člen 39
Sprememba Direktive 2009/138/ES
Direktiva 2009/138/ES se spremeni:
v členu 135 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.
člen 308b(11) se črta.
Člen 40
Sprememba Uredbe (ES) št. 1060/2009
Uredba (ES) št. 1060/2009 se spremeni:
v uvodnih izjavah 22, 34, 40 in 41, v členu 8(4), členu 8c, členu 10(3) in členu 39(4), v petem odstavku točke 2 oddelka A Priloge I, v točki 5 oddelka B Priloge I ter v naslovu, točki 1 in točki 2 dela II oddelka D Priloge I, v točkah 8, 24 in 45 dela I Priloge III in v točki 8 dela III Priloge III se besedna zveza „strukturirani finančni instrument“ v ustreznem številu in sklonu nadomesti z besedno zvezo „instrument listinjenja“ v ustreznem številu in sklonu;
kar zadeva slovensko različico, zajeto v točki 1;
v členu 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„V tej uredbi so določene tudi obveznosti izdajateljev in povezanih tretjih oseb, ustanovljenih v Uniji, glede instrumentov listinjenja.“;
v členu 3(1) se točka (l) nadomesti z naslednjim:
‚instrument listinjenja‘ pomeni finančni instrument ali drugo sredstvo, ki je rezultat posla ali sheme listinjenja iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2017/2402[uredba o listinjenju]“;
člen 8b se črta;
v točki (b) člena 4(3), točki (b) drugega pododstavka člena 5(6) in členu 25a se črta sklicevanje na člen 8b.
Člen 41
Sprememba Direktive 2011/61/EU
Člen 17 Direktive 2011/61/EU se nadomesti z naslednjim:
„Člen 17
Kadar so UAIS izpostavljeni listinjenju, ki ne izpolnjuje več zahtev iz Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( *3 ), ukrepajo v najboljšem interesu investitorjev v zadevnem UAIS in po potrebi sprejmejo korektivne ukrepe.
Člen 42
Sprememba Uredbe (EU) št. 648/2012
Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:
v členu 2 se dodata naslednji točki:
,krita obveznica‘ pomeni obveznico, ki izpolnjuje zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013;
,subjekt krite obveznice‘ pomeni izdajatelja ali kritno premoženje krite obveznice.“;
v členu 4 se dodata naslednja odstavka:
Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem, v smislu Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( *4 ), pod pogojem, da:
v primeru subjektov s posebnim namenom pri listinjenju subjekt s posebnim namenom pri listinjenju izdaja izključno listinjenja, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 18 in členov 19 do 22 ali 23 do 26 Uredbe (EU) 2017/2402 [uredba o listinjenju];
se pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC uporabljajo samo za zavarovanje obrestnih ali valutnih neusklajenosti v okviru kritih obveznic ali listinjenja; in
dogovori v okviru kritih obveznic ali listinjenja ustrezno zmanjšujejo kreditno tveganje nasprotnih strank v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih sklenili subjekti kritih obveznic ali subjekti s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi s kritimi obveznicami ali listinjenjem.
Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do 18. julija 2018.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb(EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 ali (EU) št. 1095/2010.
v členu 11 se odstavek 15 nadomesti z naslednjim:
Za zagotovitev enotne uporabe tega člena evropski nadzorni organi pripravijo skupne osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:
postopke obvladovanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto zavarovanja in ločevanja, ki se zahtevajo za zagotavljanje skladnosti z odstavkom 3;
postopke, ki jih nasprotne stranke in ustrezni pristojni organi uporabljajo, ko uveljavljajo izjeme iz odstavkov 6 do 10;
veljavna merila iz odstavkov 5 do 10, vključno zlasti z določitvijo, kaj se šteje za dejansko ali pravno oviro za takojšen prenos lastnih sredstev in odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami.
Raven in vrsta zahtevanega zavarovanja v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo subjekti kritih obveznic v zvezi s kritimi obveznicami ali subjekt s posebnim namenom pri listinjenju v zvezi z listinjenjem v smislu te uredbe ter ki izpolnjujejo pogoje iz člena 4(5) te uredbe in zahteve iz člena 18 in členov 19 do 22 ali 23 do 26 Uredbe (EU) 2017/2402 [uredba o listinjenju], se določita ob upoštevanju vseh morebitnih ovir pri izmenjavi zavarovanja v zvezi z obstoječimi dogovori o zavarovanju v okviru kritih obveznic ali listinjenja.
Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predložijo do 18. julija 2018.
Odvisno od pravne narave nasprotne stranke se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 ali (EU) št. 1095/2010.“.
Člen 43
Prehodne določbe
Listinjenja, katerih vrednostni papirji so bili izdani pred 1. januarjem 2019, razen pozicij v listinjenju v zvezi s poslom ABCP ali programom ABCP, štejejo za „STS“, če:
so ob izdaji teh vrednostnih papirjev izpolnjevala zahteve iz člena 20(1) do (5), (7) do (9) in (11) do (13) ter člena 21(1) in (3); ter
ob datumu uradnega obvestila v skladu s členom 27(1) izpolnjujejo zahteve iz člena 20(6) in (10), člena 21(2) in (4) do (10) ter člena 22(1) do (5).
Za namene točke (b) odstavka 3 velja naslednje:
besedilo „pred izdajo“ v členu 22(2) se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;
besedilo „pred oblikovanjem cen v listinjenju“ v členu 22(3) se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;
v členu 22(5):
besedilo „pred oblikovanjem cen“ v drugem stavku se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;
besedilo „pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica“ se bere kot „pred uradnim obvestilom v skladu s členom 27(1)“;
zahteva iz četrtega stavka se ne uporablja;
sklicevanja na skladnost s členom 7 se razlagajo kot da se člen 7 uporablja za navedena listinjenja ne glede na člen 43(1).
Člen 43a
Prehodne določbe za bilančna listinjenja STS
Za listinjenja, katerih začetne pozicije v listinjenju so bile ustvarjene pred 9. aprilom 2021, se šteje, da so STS, pod pogojem, da:
ob oblikovanju začetnih pozicij v listinjenju izpolnjujejo zahteve iz člena 26b(1) do (5), (7) do (9) in (11) in (12), člena 26c(1) in (3), člena 26e(1), prvega pododstavka člena 26e(2), tretjega in četrtega pododstavka člena 26e(3) in člena 26e (6) do (9) ter
od uradnega obvestila na podlagi člena 27(1) izpolnjujejo zahteve iz člena 26b(6) in (10), člena 26c(2) ter (4) do (10), člena 26d(1) do (5) ter drugega do sedmega pododstavka člena 26e(2), prvega, drugega in petega pododstavka člena 26e(3) ter člena 26e(4) do (5).
Za namene točke (b) odstavka 3 tega člena velja naslednje:
v členu 26d(2) se besedilo „pred zaključkom posla“ bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;
v členu 26d(3) se besedilo „pred oblikovanjem cen v listinjenju“ bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;
v členu 26d(5):
se besedilo „pred oblikovanjem cen“ v drugem stavku bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;
se besedilo „pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica“ v tretjem stavku bere kot „pred uradnim obvestilom na podlagi člena 27(1)“;
se zahteva iz četrtega stavka ne uporablja;
se sklicevanje na skladnost s členom 7 razlaga, kot da se člen 7 uporablja za navedena listinjenja ne glede na člen 43(1).
Člen 44
Poročila
Skupni odbor evropskih nadzornih organov do 1. januarja 2021, nato pa vsaka tri leta, objavi poročilo o:
izvajanju zahtev za STS, kakor je določeno v členih 18 do 27;
oceni ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi glede morebitnih novonastalih pomembnih tveganj in ranljivosti ter ravnanja udeležencev na trgu, z namenom nadaljnje standardizacije dokumentacije o listinjenju;
delovanju zahtev glede skrbnega pregleda iz člena 5 in zahtev glede preglednosti iz člena 7 ter ravni preglednosti trga listinjenja v Uniji, tudi o tem, ali zahteve glede preglednosti iz člena 7 pristojnim organom omogočajo zadosten pregled nad trgom za izpolnitev svojih nalog;
zahtevah iz člena 6, vključno z njihovim izpolnjevanjem s strani udeležencev na trgu in načini zadržanja tveganja v skladu s členom 6(3);
geografska lokacija SSPE.
Komisija na podlagi informacij iz točke (e), ki se zagotovijo vsaka tri leta, pripravi oceno razlogov za izbiro lokacije, vključno s tem, v kolikšni meri je nanjo vplival obstoj ugodnega davčnega in regulativnega režima, če so informacije o tem na voljo in dostopne.
▼M1 —————
Člen 45a
Priprava okvira trajnostnega listinjenja
EBA do 1. novembra 2021 v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA objavi poročilo o pripravi posebnega okvira trajnostnega listinjenja za vključitev zahtev glede preglednosti, povezanih s trajnostnostjo, v to uredbo. V poročilu se obravnava zlasti:
izvajanje sorazmernih zahtev glede razkritja in skrbnega pregleda v zvezi z morebitnimi pozitivnimi in škodljivimi vplivi sredstev, ki se financirajo z osnovnimi izpostavljenostmi, na dejavnike trajnostnosti;
vsebina, metodologije in prikaz informacij v zvezi z dejavniki trajnostnosti v povezavi s pozitivnimi in škodljivimi vplivi na okoljske, socialne in upravljavske zadeve;
kako oblikovati specifičen okvir trajnostnega listinjenja, ki odraža finančne produkte, za katere veljata člena 8 in 9 Uredbe (EU) 2019/2088, ali na njih temelji in ki, kadar je to ustrezno, upošteva Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 );
morebitni učinki okvira trajnostnega listinjenja na finančno stabilnost, povečanje trga listinjenja v Uniji in zmožnost bank za kreditiranje.
Člen 46
Pregled
Komisija do 1. januarja 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o delovanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.
V tem poročilu se upoštevajo zlasti ugotovitve iz poročil iz člena 44 in oceni:
učinke te uredbe, vključno z uvedbo oznake za listinjenje STS, na delovanje trga listinjenja v Uniji, prispevek listinjenja k realnemu gospodarstvu, zlasti v zvezi z dostopom do kreditov za MSP ter naložbami, ter medsebojna povezanost finančnih institucij in stabilnosti finančnega sektorja;
razlike pri uporabi postopkov iz člena 6(3) na podlagi podatkov, sporočenih v skladu s točko (e)(iii) prvega pododstavka člena 7(1). Če je iz ugotovitev razvidno morebitno povečanje bonitetnih tveganj, do katerega bi prišlo zaradi uporabe postopkov iz točk (a), (b), (c) in (e) člena 6(3), je treba določiti primerne odškodnine;
ali se je od začetka uporabe te uredbe nesorazmerno povečalo število transakcij iz tretjega pododstavka člena 7(2) in ali udeleženci na trgu strukturirajo posle na način, da bi obšli obveznost iz člena 7, v skladu s katero morajo dati informacije na razpolago prek repozitorijev listinjenj;
ali je treba razširiti zahteve po razkritju na podlagi člena 7, tako da bi zajemale posle iz tretjega pododstavka člena 7(2) in pozicije investitorjev;
ali bi bilo mogoče na področju listinjenj STS za originatorje, sponzorje in SSPE iz tretjih držav uvesti režim enakovrednosti, pri čemer bi upoštevali mednarodni razvoj na področju listinjenja, zlasti pobude za enostavna, pregledna in primerljiva listinjenja;
izvajanje zahtev iz členov 22(4) in 26d(4) in ali se jih lahko razširi na listinjenje, kadar osnovne izpostavljenosti niso stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, z namenom vključevanja razkritja v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;
ustreznost ureditve za preverjanje skladnosti z uporabo storitev tretje osebe, kakor je določena v členih 27 in 28, ter ali sistem izdajanja dovoljenj za tretje osebe iz člena 28 spodbuja zadostno konkurenco med tretjimi osebami in ali je treba uvesti spremembe v nadzorni okvir za zagotovitev finančne stabilnosti; ter
potrebo po dopolnitvi okvira za listinjenje, določenega v tej uredbi, z vzpostavitvijo sistema bank z omejenimi licencami, ki opravljajo funkcije SSPE ter imajo izključno pravico do nakupa izpostavljenosti od originatorjev in prodaje terjatev, podprte s kupljenimi izpostavljenostmi do investitorjev; ter
možnosti za nadaljnjo standardizacijo in zahteve po razkritju glede na spreminjajoče se tržne prakse, in sicer z uporabo predlog za tradicionalna in sintetična listinjenja, vključno za posebej prilagojena zasebna listinjenja, pri katerih ni treba pripraviti prospekta v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ).
Člen 47
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 48
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2019.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
( 1 ) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).
( 2 ) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
( 3 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
( 4 ) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).
( 5 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
( 6 ) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).
( 7 ) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
( 8 ) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
( 9 ) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).
( 10 ) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
( 11 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
( 12 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
( 13 ) Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).
( 14 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).
( 15 ) Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
( *1 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“.
( *2 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“;
( *3 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“.
( *4 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).“;
( 16 ) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
( 17 ) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).