21993A0621(01)

Protokol

h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja glede nadzora nad emisijami dušikovih oksidov ali njihovih čezmejnih tokov

POGODBENICE, KI

so odločene izvajati Konvencijo o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja,

so zaskrbljene, ker sedanje emisije onesnaževal zraka v izpostavljenih delih Evrope in Severne Amerike povzročajo škodo naravnim virom bistvenega okoljskega in gospodarskega pomena,

upoštevajo, da je izvršilni organ Konvencije na svojem drugem zasedanju spoznal potrebo po učinkovitem zmanjšanju skupnih letnih emisij dušikovih oksidov iz nepremičnih in premičnih virov ali njihovih čezmejnih tokov do leta 1995, in potrebo drugih držav, ki so že dosegle napredek pri zmanjševanju teh emisij, po ohranitvi in ponovni preučitvi njihovih emisijskih standardov za dušikove okside,

upoštevajo obstoječe znanstvene in tehnične podatke o emisijah, gibanja ozračja in učinkih dušikovih oksidov in njihovih sekundarnih proizvodov na okolje, kot tudi o tehnologijah nadzora nad emisijami,

se zavedajo, da se škodljivi vplivi emisij dušikovih oksidov na okolje med državami razlikujejo,

so odločene sprejeti učinkovite ukrepe za nadzor in zmanjšanje nacionalnih letnih emisij dušikovih oksidov ali njihovih čezmejnih tokov, zlasti z uporabo primernih nacionalnih emisijskih standardov za nove premične in nove nepremične večje vire ter za rekonstrukcijo obstoječih večjih nepremičnih virov,

so spoznale, da se znanstvena in tehnična dognanja o teh zadevah razvijajo in da bo ta razvoj treba upoštevati pri preučevanju izvajanja tega protokola in odločanju o nadaljnjih aktivnostih,

upoštevajo, da je izdelava pristopa, ki temelji na kritičnih obremenitvah, namenjena vzpostavitvi učinkovitih znanstvenih podlag, ki jih je potrebno upoštevati pri preverjanju izvajanja tega protokola in odločanju o nadaljnjih mednarodno dogovorjenih ukrepih za omejitev in zmanjšanje emisij dušikovih oksidov ali njihovih čezmejnih tokov,

so spoznale, da bo hitra obravnava postopkov za vzpostavitev ugodnejših pogojev za izmenjavo tehnologije prispevala k učinkovitemu zmanjšanju emisij dušikovih oksidov v regijah Komisije,

z zadovoljstvom opažajo medsebojno obvezo več držav, da izvedejo takojšnja in znatna zmanjšanja nacionalnih letnih emisij dušikovih oksidov,

priznavajo že sprejete ukrepe nekaterih držav, s katerimi so bile zmanjšane emisije dušikovih oksidov,

SO SE SPORAZUMELE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitve pojmov

Za namen tega Protokola:

1. "Konvencija" pomeni Konvencijo o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja, sprejeto v Ženevi 13. novembra 1979;

2. "EMEP" pomeni Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi;

3. "izvršilni organ" pomeni izvršilni organ Konvencije, ustanovljen v skladu s členom 10(1) konvencije;

4. "zemljepisno območje EMEP" pomeni področje, opredeljeno v členu 1(4) Protokola h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 o dolgoročnem financiranju programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP), sprejetega v Ženevi 28. septembra 1984;

5. "pogodbenice" pomeni pogodbenice tega protokola, če pomen v besedilu ne zahteva drugače;

6. "Komisija" pomeni Evropsko ekonomsko komisijo Združenih narodov;

7. "kritična obremenitev" pomeni količinsko oceno izpostavljenosti enemu ali več onesnaževalom, pod mejo katere se glede na trenutna dognanja ne pojavljajo pomembni škodljivi učinki na občutljive elemente okolja;

8. "obstoječi večji nepremični vir" pomeni vsak večji nepremični vir z vhodno toplotno moč najmanj 100 MW;

9. "večji novi nepremični vir" pomeni vsak novi nepremični vir z vhodno toplotno močjo najmanj 50 MW;

10. "večja vrsta vira" pomeni vsako vrsto virov, ki oddaja ali bi lahko oddajala onesnaževala zraka v obliki dušikovih oksidov, vključno z vrstami iz tehnične priloge, in prispeva najmanj 10 % skupnih nacionalnih emisij dušikovih oksidov letno, izmerjenih ali izračunanih v prvem koledarskem letu po datumu začetka veljavnosti tega protokola, nato pa vsaka štiri leta;

11. "novi nepremični vir" pomeni vsak nepremični vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se začne po izteku dveh let od datuma začetka veljavnosti tega protokola;

12. "novi premični vir" pomeni vsako motorno vozilo ali drug premični vir, ki se proizvede po izteku dveh let od datuma začetka veljavnosti tega protokola.

Člen 2

Temeljne obveznosti

1. Pogodbenice čim prej in najprej sprejmejo učinkovite ukrepe za kontrolo in/ali zmanjšanje svojih nacionalnih letnih emisij dušikovih oksidov ali njihovih čezmejnih tokov, tako da te, najpozneje do 31. decembra 1994, ne presežejo nacionalnih letnih emisij dušikovih oksidov ali čezmejnih tokov takšnih emisij za koledarsko leto 1987 ali katero koli drugo predhodno leto, ki se določi ob podpisu ali pristopu k Protokolu, pod pogojem da, če katera izmed pogodbenic določi takšno predhodno leto, povprečni nacionalni letni čezmejni tokovi te pogodbenice ali njene povprečne nacionalne letne emisije dušikovih oksidov za obdobje od 1. januarja 1987 do 1. januarja 1996 ne presežejo njenih čezmejnih tokov ali nacionalnih emisij za koledarsko leto 1987.

2. Poleg tega pogodbenice najpozneje dve leti po datumu začetka veljavnosti tega protokola zlasti:

(a) uporabljajo nacionalne emisijske standarde za večje nove nepremične vire in/ali kategorije virov ter bistveno spremenjene nepremične vire v glavnih kategorijah virov, na podlagi najboljših razpoložljivih in ekonomsko izvedljivih tehnologij, ob upoštevanju tehnične priloge;

(b) uporabljajo nacionalne emisijske standarde za nove premične vire v vseh glavnih kategorijah virov na podlagi najboljših razpoložljivih in ekonomsko izvedljivih tehnologij, ob upoštevanju tehnične priloge in ustreznih sklepov, sprejetih v okviru Odbora za notranji promet Komisije; in

(c) uvedejo ukrepe za kontrolo onesnaževanja za večje obstoječe nepremične vire ob upoštevanju tehnične priloge in značilnosti objekta, njegove starosti, stopnje uporabe in potrebe po preprečevanju neupravičenih motenj delovanja.

3. (a) Pogodbenice nato začnejo pogajanja, najpozneje šest mesecev po datumu začetka veljavnosti tega protokola, o nadaljnjih korakih za zmanjševanje nacionalnih letnih emisij dušikovih oksidov ali čezmejnih tokov takšnih emisij, ob upoštevanju najboljših razpoložljivih znanstvenih in tehnoloških dognanj, mednarodno sprejetih kritičnih obremenitev in drugih elementov, ki izhajajo iz delovnega programa, sprejetega v skladu s členom 6;

(b) V ta namen pogodbenice sodelujejo, da bi določile:

(i) kritične obremenitve;

(ii) zmanjšanja nacionalnih letnih emisij dušikovih oksidov ali čezmejnih tokov teh emisij, kot je potrebno za dosego dogovorjenih ciljev na podlagi kritičnih obremenitev; in

(iii) ukrepe in časovni razpored, ki se začne najpozneje 1. januarja 1996, za dosego teh zmanjšanj.

4. Pogodbenice lahko sprejmejo strožje ukrepe od tistih, ki jih zahteva ta člen.

Člen 3

Izmenjava tehnologije

1. Pogodbenice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, predpisi in prakso pospešijo izmenjavo tehnologije za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov, zlasti s spodbujanjem:

(a) trgovinske menjave razpoložljive tehnologije;

(b) neposrednih industrijskih stikov in sodelovanja, vključno z mešanimi družbami;

(c) izmenjave informacij in izkušenj; ter

(d) zagotavljanja tehnične pomoči.

2. Pri spodbujanju dejavnosti iz pododstavkov (a) do (d) zgoraj pogodbenice ustvarjajo ugodne pogoje s pospeševanjem stikov in sodelovanja med ustreznimi organizacijami in posamezniki v zasebnem in javnem sektorju, ki lahko ponudijo tehnologijo, storitve oblikovanja in inženiringa, opremo ali finančna sredstva.

3. Pogodbenice najpozneje šest mesecev po datumu začetka veljavnosti tega protokola začnejo obravnavo postopkov, namenjenih ustvarjanju ugodnejših pogojev za izmenjavo tehnologije za zmanjševanje emisij dušikovih oksidov.

Člen 4

Neosvinčeno gorivo

Pogodbenice čim prej in najpozneje dve leti po datumu začetka veljavnosti tega protokola zagotovijo, da je na razpolago dovolj neosvinčenega goriva, v določenih primerih vsaj ob glavnih mednarodnih tranzitnih progah za ublažitev pretoka vozil, opremljenih s katalizatorji.

Člen 5

Postopek pregleda

1. Pogodbenice redno pregledajo ta protokol ob upoštevanju najboljših razpoložljivih znanstvenih utemeljitev in tehnološkega razvoja.

2. Prvi pregled se opravi eno leto po datumu začetka veljavnosti tega protokola.

Člen 6

Potrebne dejavnosti

Pogodbenice dajejo posebno prednost dejavnostim raziskovanja in spremljanja, povezanim z razvojem in uporabo pristopa, ki temelji na kritičnih obremenitvah, za znanstveno določitev potrebnih zmanjšanj emisij dušikovih oksidov. Pogodbenice si prek nacionalnih raziskovalnih programov v načrtu dela izvršilnega organa in prek drugih programov sodelovanja v okviru Konvencije zlasti prizadevajo:

(a) ugotoviti in kvantificirati učinke emisij dušikovih oksidov na ljudi, rastlinstvo in živalstvo, vodo, tla in materiale, ob upoštevanju vpliva, ki jih imajo na našteto dušikovi oksidi iz drugih virov in ne iz izpustov v zrak;

(b) določiti geografsko porazdelitev občutljivih območij;

(c) razviti meritve in modelne izračune, vključno s skladnimi metodologijami za izračunavanje emisij, za kvantifikacijo prenosa dušikovih oksidov in povezanih onesnaževal v zraku na velike razdalje;

(d) izboljšati ocenjevanje vrednosti in stroškov tehnologij vodenja emisij dušikovih oksidov ter evidentirati razvoj izboljšanih in novih tehnologij; in

(e) V kontekstu pristopa, ki temelji na kritičnih obremenitvah, razviti metode za vključitev znanstvenih, tehničnih in ekonomskih podatkov, ki omogočajo določitev ustreznih strategij nadzora nad emisijami.

Člen 7

Nacionalni programi, politike in strategije

Pogodbenice brez nepotrebnega odlašanja razvijejo nacionalne programe, politike in strategije za izvrševanje obveznosti po tem protokolu, ki služijo kot sredstva za nadzor in zmanjševanje emisij dušikovih oksidov ali njihovih čezmejnih tokov.

Člen 8

Izmenjava informacij in letno poročanje

1. Pogodbenice izmenjujejo informacije z obveščanjem izvršilnega organa o nacionalnih programih, politikah in strategijah, ki jih razvijajo v skladu s členom 7, in ga letno obveščajo o doseženem napredku in vseh spremembah teh programov, politik in strategij, ter ga zlasti obveščajo o:

(a) stopnjah nacionalnih letnih emisij dušikovih oksidov in osnovi, na podlagi katere so bile stopnje izračunane;

(b) napredku pri uporabi nacionalnih emisijskih standardov v skladu s členom 2, pododstavkom 2(a) in (b), uporabljenih standardih ali standardih, ki jih je treba uporabiti, in virih in/ali zadevnih vrstah virov;

(c) napredku pri uvajanju ukrepov za kontrolo onesnaževanja v skladu s členom 2, pododstavkom 2(c), zadevnem viru in ukrepih, ki so bili uvedeni ali ki jih je treba uvesti;

(d) napredku pri zagotavljanju razpoložljivosti neosvinčenega goriva;

(e) sprejetih ukrepih za pospeševanje izmenjave tehnologije; in

(f) napredku pri določanju kritičnih obremenitev.

2. Te informacije se, kolikor je to mogoče, predložijo v skladu z enotnim sistemom poročanja.

Člen 9

Izračuni

EMEP z uporabo ustreznih modelov izvršilnemu organu pred njegovimi letnimi sestanki pravočasno predloži ustrezne izračune bilanc dušika in čezmejnih tokov ter izpustov dušikovih oksidov znotraj zemljepisnega območja EMEP. Na območjih izven zemljepisnega območja EMEP, se uporabljajo modeli, ki so prilagojeni za posebne okoliščine pogodbenic Konvencije.

Člen 10

Tehnična priloga

Tehnična priloga k temu protokolu ima naravo priporočila. Tehnična priloga je sestavni del tega protokola.

Člen 11

Spremembe Protokola

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe tega protokola.

2. Predlagane spremembe se pisno predložijo izvršilnemu sekretarju Komisije, ki jih posreduje vsem pogodbenicam. Izvršilni organ o predlaganih spremembah razpravlja na svojem naslednjem letnem sestanku, če jih je izvršilni sekretar razposlal pogodbenicam vsaj 90 dni vnaprej.

3. Spremembe Protokola, razen sprememb tehnične priloge, se sprejmejo s soglasjem pogodbenic, ki so navzoče na sestanku izvršilnega organa, in za pogodbenice, ki so jih sprejele, začnejo veljati devetdeseti dan po datumu, ko dve tretjini pogodbenic deponira svoje listine o sprejetju sprememb Protokola. Spremembe začnejo veljati za vsako pogodbenico, ki jih je sprejela, potem ko dve tretjini pogodbenic deponira svoje listine o sprejetju spremembe devetdeseti dan po datumu, ko ta pogodbenica deponira svojo listino o sprejetju sprememb.

4. Spremembe tehnične priloge se sprejmejo s soglasjem pogodbenic, ki so navzoče na sestanku izvršilnega organa, in začnejo veljati trideset dni po datumu, ko so bile posredovane v skladu z odstavkom 5 spodaj.

5. Spremembe iz odstavkov 3 in 4 zgoraj izvršilni sekretar čim hitreje po njihovem sprejetju posreduje vsem pogodbenicam.

Člen 12

Reševanje sporov

Če med dvema ali več pogodbenicami pride do spora glede razlage ali uporabe tega protokola, ga poskušajo rešiti s pogajanji ali s kakršnim koli drugim načinom reševanja sporov, sprejemljivim za stranke v sporu.

Člen 13

Podpis

1. Ta protokol je na voljo za podpis od 1. novembra do vključno 4. novembra 1988 v Sofiji, potem pa do 5. maja 1989 na sedežu Združenih narodov v New Yorku za države članice Komisije kot tudi države, ki imajo v Komisiji posvetovalni status v skladu z osmim odstavkom resolucije Ekonomsko-socialnega sveta št. 36(IV) z dne 28. marca 1947, in za regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države članice Komisije in imajo pristojnosti za pogajanja, sklenitev in uporabo mednarodnih sporazumov o zadevah, ki jih vključuje ta protokol, pod pogojem, da so zadevne države in organizacije pogodbenice Konvencije.

2. Take regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje v zadevah iz svoje pristojnosti v svojem imenu uresničujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih ta protokol nalaga njihovim državam članicam. V takih primerih države članice teh organizacij ne morejo posamično uresničevati pravic iz te konvencije.

Člen 14

Ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop

1. Ta protokol ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo podpisnice.

2. Ta protokol je na voljo za pristop državam in organizacijam iz člena 13(1) od 6. maja 1989 dalje.

3. Država ali organizacija, ki pristopi k temu protokolu po 31. decembru 1993, lahko člena 2 in 4 izpolni najpozneje do 31. decembra 1995.

4. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki opravlja naloge depozitarja.

Člen 15

Začetek veljavnosti

1. Ta protokol začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. Za vsako državo ali organizacijo iz člena 13(1), ki ratificira, sprejme ali odobri ta protokol ali k njemu pristopi po deponiranju šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ta protokol začne veljati devetdeseti dan po dnevu, ko ta pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Člen 16

Odpoved

Pogodbenica lahko odpove ta protokol kadarkoli po petih letih od datuma, ko je protokol za to pogodbenico začel veljati s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Vsaka taka odpoved začne veljati devetdeseti dan, potem ko jo depozitar prejme, ali pozneje na datum, ki je določen v uradnem obvestilu o odpovedi.

Člen 17

Verodostojna besedila

Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, francoskem in ruskem besedilu so enako verodostojna, je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

Da bi to potrdili, so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

V Sofiji, enaintridesetega oktobra tisoč devetsto oseminosemdeset.

--------------------------------------------------

TEHNIČNA PRILOGA

1. Informacije o emisijskih vrednostih in stroških temeljijo na uradni dokumentaciji izvršilnega organa in njegovih pomožnih organov, zlasti na dokumentih EB.AIR/WG.3/R. 8, R. 9 in R. 16 in ENV/WP.1/R. 86 in Corr. 1, ponatisnjenih v poglavju 7 z naslovom Učinki in kontrola čezmejnega onesnaževanja zraka [1]. Če ni drugače nakazano, naštete tehnologije na podlagi obratovalnih izkušenj veljajo za dobro uveljavljene [2].

2. Informacije iz te priloge so nepopolne. Ker se izkušnje v zvezi z novimi motorji in novimi napravami z vgrajenimi tehnologijami nizkih emisij ter rekonstrukcijo obstoječih obratov neprestano širijo, je treba prilogo redno izpopolnjevati in spreminjati. V Prilogi ni mogoče na široko navajati tehničnih možnosti; njen cilj je pogodbenicam pomagati pri iskanju ekonomsko izvedljivih tehnologij za uresničevanje obveznosti iz Protokola.

I. TEHNOLOGIJE NADZORA EMISIJ NOx IZ NEPREMIČNIH VIROV

3. Zgorevanje fosilnih goriv je glavni nepremični vir antropogenih emisij NOx. Poleg tega lahko k ustreznim emisijam NOx prispevajo nekateri postopki, ki ne vključujejo zgorevanja.

4. Med večje nepremične vrste virov emisij NOx spadajo:

(a) kurilne naprave;

(b) industrijske peči (npr. proizvodnja cementa);

(c) nepremične plinske turbine in motorji z notranjim zgorevanjem; in

(d) postopki, ki ne vključujejo zgorevanja (npr. proizvodnja dušikove kisline).

5. Tehnologije za zmanjševanje emisij NOx temeljijo na določenih spremembah zgorevanja/postopka in, zlasti za velike elektrarne, na čiščenju dimnega plina.

6. Za rekonstrukcijo obstoječih obratov lahko negativni obratovalni stranski učinki ali druge lokacijsko pogojene omejitve omejijo obseg uporabe tehnologij z nizko tvorbo NOx. Za rekonstrukcijo so podane samo približne ocene za običajno dosegljive emisijske vrednosti NOx. Za nove obrate lahko ustrezno projektiranje zmanjša negativne stranske učinke ali prepreči njihov nastanek.

7. Glede na trenutno razpoložljive podatke veljajo stroški sprememb zgorevanja za nove obrate za majhne. Vendar pa so se stroški rekonstrukcije, na primer v velikih elektrarnah, gibali med približno 8 in 25 švicarskih frankov na kWel (leta 1985). Praviloma so investicijski stroški za sisteme čiščenja dimnih plinov precej višji.

8. Za nepremične vire se emisijski faktorji izražajo v miligramih NO2 na normalni (0 °C, 1013 mb) kubični meter suhega plina.

Kurilne naprave

9. Kategorija kurilnih naprav vključuje zgorevanje fosilnih goriv v pečeh, kotlih, indirektnih grelnikih in drugih kurilnih napravah z vhodno toplotno močjo nad 10 MW, brez mešanja zgorevalnih dimnih plinov iz kurilnih naprav z drugimi izpusti ali obdelanimi materiali. Za nove in obstoječe obrate so na razpolago naslednje tehnologije zgorevanja, ki se uporabljajo bodisi posamično bodisi v kombinaciji,

(a) nizko temperaturna izvedba kurišča, vključno z zgorevanjem v zvrtinčeni plasti;

(b) delovanje z nizkim prebitkom zraka;

(c) namestitev posebnih gorilnikov z nizko tvorbo NOx;

(d) recirkulacija dimnih plinov;

(e) stopenjsko zgorevanje z dovajanjem zraka; in

(f) ponovni sežig (stopenjsko dovajanje goriva) [3].

Emisijske vrednosti, ki jih je mogoče doseči, povzema Tabela 1.

Tabela 1:

Emisijske vrednosti NOx (mg/m3), ki jih je mogoče doseči s spremembami v načinu zgorevanja

| | Vrsta naprave [4] | Nenadzorovano izhodiščno stanje | [5]Rekonstrukcija obstoječe naprave | Nova naprava | O2 (%) |

Območje | Tropska vrednost |

Trdna goriva | 10 [6] do 300 MW | Zgorevanje na rešetki (premog) | | |

Zgorevanje v zvrtinčeni plasti | 300-1000 | — | 600 | 400 | 7 |

(i) stacionarno | 300-600 | — | — | 400 | 7 |

(ii) cirkulacijsko | 150-300 | — | — | 200 | 7 |

Zgorevanje premogovega prahu | | | | | |

(i) suho odvajanje | 700-1700 | 600-1100 | 800 | < 600 | 6 |

(ii) mokro odvajanje | 1000-2300 | 1000-1400 | — | < 1000 | 6 |

> 300 MW | Zgorevanje premogovega prahu | | | | | |

(i) suho odvajanje | 700-1700 | 600-1100 | — | < 600 | 6 |

(ii) mokro odvajanje | 1000-2300 | 1000-1400 | — | < 1000 | 6 |

Tekoča goriva | 10 [6] do 300 MW | Zgorevanje destilatov olja | — | — | 300 | — | 3 |

Zgorevanje težkega kurilnega olja | 500-1400 | 200-400 | 400 | — | 3 |

> 300 MW | Zgorevanje težkega kurilnega olja | 200-1400 | 200-400 | — | — | 3 |

Plinasta goriva | 10 [6] do 300 MW | | 150-1000 | 100-300 | — | < 300 | 3 |

> 300 MW | | 250-1400 | 100-300 | — | < 300 | 3 |

10. Čiščenje dimnih plinov s selektivno katalitično redukcijo (SCR) je dodatni ukrep za zmanjševanje emisij NOx, katerega učinkovitost doseže 80 % ali več. Na območju Komisije je sedaj na razpolago precej obratovalnih izkušenj iz novih in rekonstruiranih obratov, zlasti za elektrarne z vhodno toplotno močjo več kot 300 MW. Če k temu prištejemo še spremembe v načinu zgorevanja, se lahko z lahkoto dosežejo emisijske vrednosti 200 mg/m3 (trdna goriva, 6 % O2) in 150 mg/m3 (tekoča goriva, 3 % O2).

11. Selektivna nekatalična redukcija (SNCR), čiščenje dimnih plinov za 20 do 60-odstotno zmanjšanje NOx, je cenejša tehnologija za posebna področja uporabe (npr. rafinerijske peči in zgorevanje plinov pri osnovni obremenitvi).

Nepremične plinske turbine in motorji z notranjim zgorevanjem

12. Emisije NOx iz nepremičnih plinskih turbin se lahko zmanjšajo bodisi s spremembami zgorevanja (suha kontrola) ali z vbrizgom vode/pare (mokra kontrola). Oba ukrepa sta dobro uveljavljena. Tako se lahko dosežejo emisijske vrednosti 150 mg/m3 (plin, 15 % O2) in 300 mg/m3 (olje, 15 % O2). Rekonstrukcija je mogoča.

13. Emisije NOx iz nepremičnih motorjev z notranjim zgorevanjem na prisilni vžig se lahko zmanjšajo bodisi s spremembami zgorevanja (npr. koncepta revne mešanice in recirkulacije odpadnih plinov) bodisi s čiščenjem dimnih plinov (tristezni katalizator s povratno zanko, SCR). Tehnična in ekonomska izvedljivost teh različnih postopkov je odvisna od velikosti motorja, vrste motorja (dvotaktni/štiritaktni) in načina delovanja motorja (stalna/spremenljiva obremenitev). Koncept revne mešanice lahko doseže emisijske vrednosti NOx 800 mg/m3 (5 % O2), postopek SCR zmanjša emisije NOx precej pod 400 mg/m3 (5 % O2) in tristezni katalizator zmanjša te emisije celo pod 200 mg/m3 (5 % O2).

Industrijske peči — Žganje cementa

14. Postopek predžganja je v postopku ocenjevanja v regiji Komisije kot možna tehnologija s potencialom za zmanjševanje koncentracij NOx v dimnih plinih novih in obstoječih peči za žganje cementa na približno 300 mg/m3 (10 % O2).

Postopki, ki ne vključujejo zgorevanja — Proizvodnja dušikove kisline

15. Proizvodnja dušikove kisline z visokotlačno absorpcijo (> 8 bar) omogoča, da se koncentracije NOx v nerazredčenih izpustih gibljejo pod 400 m3. Iste emisijske vrednosti se dosežejo s srednjetlačno absorpcijo v kombinaciji s postopkom SCR ali katerim koli drugim podobnim učinkovitim postopkom za zmanjševanje NOx. Rekonstrukcija je mogoča.

II. TEHNOLOGIJE NADZORA EMISIJ NOx IZ MOTORNIH VOZIL

16. Motorna vozila iz te priloge so tista, ki se uporabljajo za cestni promet, to je: osebni avtomobili na bencinski in dizelski pogon, lahka tovorna vozila in težka tovorna vozila. Če je potrebno, se poda ustrezno napotilo na posebne kategorije vozil (M1, M2, M3, N1, N2, N3), opredeljene v Uredbi EGS št. 13 v skladu s Sporazumom o sprejetju enotnih pogojev za potrditev in vzajemno priznavanje potrditve za opremo in dele motornih vozil iz leta 1958.

17. Cestni promet je pomemben vir antropogenih emisij NOx v mnogih državah Komisije, ki prispeva med 40 in 80 % skupnih nacionalnih emisij. Praviloma vozila na bencinski pogon prispevajo dve tretjini skupnih emisij NOx iz cestnega prometa.

18. Razpoložljive tehnologije za kontrolo dušikovih oksidov iz motornih vozil so povzete v tabelah 3 in 6. Tehnologije je umestno razvrstiti glede na obstoječe ali predlagane nacionalne in mednarodne emisijske standarde, ki se razlikujejo po stopnji strogosti kontrole. Ker so trenutno veljavni predpisani preskusni cikli primerni samo za vožnjo po naseljih in mestih, ocene spodaj podanih ustreznih emisij NOx upoštevajo vožnjo pri večjih hitrostih, kjer bi emisije NOx lahko bile posebej pomembne.

19. Dodatni proizvodni stroški za različne tehnologije iz tabel 3 in 6 pomenijo oceno stroškov izdelave in ne drobnoprodajno ceno.

20. Pomembno je kontrolirati skladnost proizvodnje in učinkovitost naprav za uravnavanje emisij vozil v uporabi in tako zagotoviti, da se potencial za zmanjšanje emisijskih standardov doseže v praksi.

21. Tehnologije, ki vključujejo ali temeljijo na uporabi katalizatorjev, zahtevajo neosvinčeno gorivo. Prost pretok vozil, opremljenih s katalizatorji, je odvisen od splošne razpoložljivosti neosvinčenega bencina.

Osebni avtomobili na bencinski in dizelski pogon (M1)

22. Tabela 2 povzema štiri emisijske standarde. Ti standardi so v Tabeli 3 uporabljeni za razvrstitev različnih tehnologij motorjev za vozila na bencinski pogon glede na njihov potencial za zmanjševanje emisije NOx.

Tabela 2

Opredelitev emisijskih standardov

Standard | Mejne vrednosti | Pripombe |

A.ECE R. 15-04 | HC + NOx: 19-28 g/preskus | Trenutni standard ECE (Uredba št. 15, vključno s serijo sprememb 04, v skladu s Sporazumom iz leta 1953, navedenim v odstavku 16 zgoraj), ki ga je sprejela tudi Evropska gospodarska skupnost (Direktiva 83/351/EGS). mestni preskusni cikel ECE R. 15. Mejna emisijska vrednost se spreminja glede na maso vozila. |

B."Luksemburg 1985" | HC + NOx: 1,4-2,0 l: 8,0 g/preskus Ta standard se uporablja samo za razvrščanje tehnologije (< 1,41: 15,0 g/preskus; > 2,01: 6,5 g/preskus) | Standardi, ki bodo uvedeni med letoma 1988 in 1993 v Evropsko gospodarsko skupnost, o katerih se je razpravljalo leta 1985 na sestanku Sveta ministrov EGS v Luksemburgu in ki so bili dokončno dogovorjeni decembra 1987. Uporablja se urbani preskusni cikel. ECE R. 15. Standard za motorje > 21 je navadno enakovreden standardu US 1983. Standard za motorje < 1,4 l je začasen, dokončen standard je treba izdelati. Standard za motorje 1,4-2,0 se uporablja za vse dizelske avtomobile > 1,4 l. |

C."Stockholm 1985" | NOx: 0,62 g/km NOx: 0,76 g/km | Standardi za nacionalno zakonodajo na podlagi "temeljnega dokumenta", ki so bili razviti po sestanku okoljskih ministrov iz osmih držav v Stockholmu leta 1985. Enakovredni standardi US 1987 z naslednjimi preskusnimi postopki: US Federal Test Procedure (1975) (Ameriški zvezni preskusni postopek); preskusni postopek ekonomičnosti porabe goriva na avtocestah. |

D."Kalifornija 1989" | NOx: 0,25 g/km | Standardi, ki jih je treba uvesti v zvezni državi Kalifornija v Združenih državah za modele od leta 1989 naprej. US Federal Test Procedure (Ameriški zvezni preskusni postopek). |

Tabela 3

Tehnologije bencinskih motorjev, emisijske vrednosti, stroški in poraba goriva za standardne stopnje emisije

Standard | Tehnologija | Sestavljeno [7] zmanjšanje NOx | Dodatni [8] proizvodni stroški (1986 v švicarskih frankih) | Indeks porabe goriva [7] |

A. | Izhodiščno stanje (Sedanji običajni motor na prisilni vžig z uplinjačem) | [9] | — | 100 |

B. | (a)Vbrizg goriva + sekundarni zrak [10] | 25 | 200 | 105 |

(b)Tristezni katalizator z odprto zanko (+ EGR) | 55 | 150 | 103 |

(c)Motor z revno mešanico z oksidacijskim katalizatorjem (+ EGR) [11] | 60 | 200-600 | 90 |

C. | Tristezni katalizator s povratno zanko | 90 | 300-600 | 95 |

D. | Tristezni katalizator s povratno zanko (+ EGR) | 92 | 350-600 | 98 |

23. Emisijski standardi A, B, C in D vključujejo mejne vrednosti za emisije ogljikovodika (HC) in ogljikovega monoksida (CO) kot tudi NOx. Ocene emisijskih zmanjšanj za ta onesnaževala v zvezi z izhodiščnim stanjem pravilnika ECE R. 15-04 so v Tabeli 4.

Tabela 4

Ocene zmanjšanja emisij HC in CO iz osebnih avtomobilov na bencinski pogon za različne tehnologije

Standard | Zmanjšanje HC (%) | Zmanjšanje CO (%) |

B. | (a) 30-40 | 50 |

(b) 50-60 | 40-50 |

(c) 70-90 | 70-90 |

C. | 90 | 90 |

D. | 90 | 90 |

24. Sedanji dizelski avtomobili lahko izpolnjujejo zahteve standardov A, B in C glede emisije NOx. Stroge zahteve v zvezi z emisijo trdnih delcev, skupaj z strogimi mejnimi vrednostmi NOx standarda D, pomenijo, da bodo dizelska osebna vozila zahtevala nadaljnji razvoj, kar verjetno vključuje elektronski nadzor črpalke goriva, sodobne sisteme vbrizgavanja goriva, recirkulacijo izpušnih plinov in filtre za delce. Trenutno obstajajo samo eksperimentalna vozila. (Glej tudi Tabelo 6, sprotno opombo (a)).

Druga lahka tovorna vozila (N1)

25. Uporabijo se lahko kontrolne metode za osebne avtomobile, vendar se dejavniki zmanjšanja NOx, stroškov in časa začetka komercialne proizvodnje lahko razlikujejo.

Težka tovorna vozila na bencinski pogon (M2, M3, N2, N3)

26. Ta razred vozil je v zahodni Evropi zanemarljiv, v vzhodni Evropi pa se zmanjšuje. Emisijske stopnje NOx US 1990 in US 1991 (glej Tabelo 5) bi lahko bile dosežene z zmernimi stroški in brez večjega tehnološkega napredka.

Težka tovorna vozila na dizelski pogon (M2, M3, N2, N3)

27. Tabela 5 povzema tri emisijske standarde. Ti standardi so v Tabeli 6 uporabljeni za razvrstitev različnih tehnologij motorjev za težka tovorna dizelska vozila glede na njihov potencial za zmanjševanje emisije NOx. Osnovna konfiguracija motorja se spreminja zaradi tendence po nadomestitvi sesalnih motorjev s tlačno polnjenimi motorji s turbopuhalom na izpušne pline. Ta tendenca vpliva na izboljšanje vrednosti osnovne porabe goriva. Primerjalne ocene porabe zato niso vključene.

Tabela 5

Opredelitev emisijskih standardov

Standard | Mejne vrednosti NOx (g/kWh) | Pripombe |

I.ECER. 49 | 18 | Preskus po 13-faznem postopku |

II.US-1990 | 8,0 | Prehodni preskus |

III.US-1991 | 6,7 | Prehodni preskus |

Tabela 6

Tehnologije za težke tovorne dizelske motorje, emisijske vrednosti [12] in stroški standardnih stopenj emisije

Standard | Tehnologija | Ocena zmanjšanja NOx (%) | Dodatni proizvodni stroški (1984 US$) |

I. | Sedanji običajni dizelski motor z direktnim vbrizgom | — | — |

II. [13] | Tlačno polnjenje s turbopuhalom + naknadno hlajenje + zakasnitev vbrizga (spremembe zgorevalnega prostora in vstopnega kanala) (sesalni motorji verjetno ne bodo izpolnili tega standarda) | 40 | $115 ($69 pripisljivih standardu NOx) [14] |

III. [13] | Nadaljnje izboljšave tehnologij iz II skupaj s spremenljivim vbrizgom in uporabo elektronike | 50 | $404 ($68 pripisljivih standardu NOx) [14] |

[1] Študije o onesnaževanju zraka št. 4 (publikacija Združenih narodov, prodajna št. E.87.II.E.36).

[2] Trenutno je težko ponuditi zanesljive podatke o stroških kontrolnih tehnologij v absolutnem smislu. Za podatke o stroških iz te priloge je zato treba dati poudarek na razmerje med stroški različnih tehnologij in ne na absolutne stroške.

[3] Obratovalne izkušnje v zvezi s to vrsto tehnologije zgorevanja so omejene.

[4] Vrednosti se nanašajo na MW vhodne toplotne moči naprave, ki se izračuna na podlagi spodnje kurilnosti goriva.

[5] Podajo se lahko samo približne vrednosti zaradi lokacijsko pogojenih dejavnikov in večje negotovosti pri rekonstrukciji obstoječe naprave.

[6] Za male (10 do 100 MW) naprave je stopnja negotovosti za vse navedene številke večja.

[7] Ocene sestavljenega zmanjšanja NOx in indeksa porabe goriva se nanašajo na povprečno težek evropski avtomobil, ki deluje v povprečnih evropskih voznih razmerah.

[8] Dodatni proizvodni stroški bi lahko bili bolj realistično izraženi kot odstotek skupnih stroškov avtomobila. Ker pa so ocene stroškov prvenstveno namenjene zgolj za relativno primerjavo, so ohranjeni zneski iz izvirnih dokumentov.

[9] Sestavljeni emisijski faktor NOx = 2,6 g/km.

[10] "EGR" pomeni recirkulacijo izpušnih plinov.

[11] Zgolj na osnovi podatkov za eksperimentalne motorje. Dejanska proizvodnja vozil z motorji na revne mešanice ne obstaja.

[12] Poslabšanje kakovosti dizelskega goriva bi neugodno vplivalo na emisijo in lahko vpliva na porabo goriva pri težkih in lahkih tovornih vozilih.

[13] Še vedno je treba na široko preveriti razpoložljivost novih sestavnih delov.

[14] Nadzor trdnih delcev in drugi dejavniki so vključeni v znesek.

--------------------------------------------------