22000A1116(01)

Konvencija o varstvu rena

Vlade

ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

FRANCOSKE REPUBLIKE,

VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,

KRALJEVINE NIZOZEMSKE,

ŠVICARSKE KONFEDERACIJE

in EVROPSKE SKUPNOSTI,

v želji delovati v smeri trajnostnega razvoja renskega ekosistema na podlagi celovitega pristopa in ob upoštevanju naravnega bogastva reke, njenih bregov in naplavljenih območij,

v želji okrepiti svoje sodelovanje pri ohranjanju in izboljšanju renskega ekosistema,

ob sklicevanju na Konvencijo o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer z dne 17. marca 1992 in Konvencijo o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika z dne 22. septembra 1992,

ob upoštevanju dela, opravljenega na podlagi sporazuma o Mednarodni komisiji za varstvo Rena pred onesnaževanjem z dne 29. aprila 1963 in Dodatnega sporazuma z dne 3. decembra 1976,

glede na to, da si je treba prizadevati za nadaljnje izboljšanje kakovosti vode, doseženo na podlagi Konvencije o varstvu Rena pred kemičnem onesnaževanjem z dne 3. decembra 1976 in Akcijskega programa za Ren z dne 30. septembra 1987,

ob zavedanju, da je obnova Rena potrebna tudi za ohranitev in izboljšanje ekosistema Severnega morja,

ob zavedanju pomena Rena kot evropskega vodotoka in njegovih različnih uporab,

SO SE DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tej konvenciji izraz:

(a) "Ren" pomeni Ren od iztoka iz jezera Untersee in na Nizozemskem rečne rokave Bovenrijn, Bijlands Kanaal, Pannerdensch Kanaal, IJssel, Nederrijn, Lek, Waal, Boven-Merwede, Beneden-Merwede, Noord, Oude Maas, Nieuwe Maas in Scheur ter Nieuwe Waterweg do temeljne črte iz člena 5, v povezavi s členom 11 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, Ketelmeer in IJsselmeer;

(b) "Komisija" pomeni Mednarodno komisijo za varstvo Rena (ICPR).

Člen 2

Področje uporabe

Ta konvencija se uporablja za:

(a) Ren;

(b) podzemno vodo, ki medsebojno vpliva na Ren;

(c) vodne in kopenske ekosisteme, ki medsebojno vplivajo ali bi lahko zopet vplivali na Ren;

(d) prispevno površino Rena, če njeno onesnaževanje s strupenimi snovmi škodljivo vpliva na Ren;

(e) prispevno površino Rena, če je pomembna za preprečevanje poplav in varstvo pred njimi vzdolž Rena.

Člen 3

Cilji

Pogodbenice s Konvencijo sledijo naslednjim ciljem:

1. trajnostni razvoj renskega ekosistema, zlasti z:

(a) ohranjanjem in izboljšanjem kakovosti vode Rena, vključno s kakovostjo suspendiranih delcev, usedlin in podzemne vode, zlasti s

- preprečevanjem, zmanjševanjem ali odpravljanjem, kolikor je to mogoče, onesnaževanja, ki ga povzročajo strupene snovi in hranila iz točkovnih virov (npr. industrija in občine) in razpršenih virov (kmetijstvo in promet) – vključno z onesnaževanjem prek podzemne vode – ter onesnaževanja zaradi ladijskega prometa,

- z zagotavljanjem varnosti naprav in objektov in njenim izboljšanjem ter s preprečevanjem izrednih dogodkov in nesreč;

(b) z varstvom populacij organizmov in raznovrstnosti vrst ter zmanjševanjem onesnaženosti z zdravju škodljivimi snovmi in organizmi;

(c) z ohranjanjem, izboljšanjem in ponovno vzpostavitvijo naravne funkcije vode; z zagotavljanjem, da se pri upravljanju toka upošteva naravni tok trdnih delcev in spodbuja medsebojno delovanje med reko, podzemno vodo in naplavljenimi območji; z ohranjanjem, varovanjem in ponovnim aktiviranjem naplavljenih območij kot naravnih poplavnih površin

(d) z ohranjanjem, izboljšanjem in obnovo čim bolj naravnih življenjskih okolij prosto živečega živalstva in rastlinstva v vodi, v rečni strugi in na njenih bregovih ter na sosednjih območjih, in izboljšanjem življenjskih razmer za ribe ter obnovo njihovega prostega preseljevanja;

(e) z zagotavljanjem okolju prijaznega in smotrnega upravljanja vodnih virov;

(f) z upoštevanjem ekoloških zahtev pri izvajanju tehniških ukrepov za razvoj vodne poti, npr. za varstvo pred poplavami, ladijski promet ali uporabo vodne energije.

2. proizvodnja pitne vode iz Rena;

3. izboljšanje kakovosti usedlin, da se nastrgani material lahko usede ali razširi brez škodljivega vpliva na okolje;

4. preprečevanje poplav na splošno in varstvo pred njimi, ob upoštevanju ekoloških zahtev;

5. pomoč pri obnovi Severnega morja v povezavi z drugimi ukrepi, sprejetimi za njegovo varstvo.

Člen 4

Načela

Pogodbenice pri tem usmerjajo naslednja načela:

(a) previdnostno načelo;

(b) načelo preventivnega ukrepanja;

(c) načelo rektifikacije, prednostno pri izvoru;

(d) načelo, da povzročitelj plača obremenitve;

(e) načelo, da se škoda ne sme povečati;

(f) načelo povračila pri večjih tehničnih ukrepih;

(g) načelo trajnostnega razvoja;

(h) uporaba in razvoj zadnjega stanja tehnike in najboljše okoljske prakse;

(i) načelo neprenašanja okoljskega onesnaževanja iz enega okolja v drugega.

Člen 5

Obveznosti Pogodbenic

Za uresničitev ciljev iz člena 3 in ob upoštevanju načel iz člena 4 se Pogodbenice obvezujejo, da bodo:

1. krepile sodelovanje in druga drugo obveščale, zlasti glede ukrepov, ki so jih na svojem ozemlju sprejele za varstvo Rena;

2. na svojem ozemlju izvajale mednarodne meritvene programe in študije ekosistema Rena, za katere se dogovorijo s Komisijo, in Komisijo obveščale o rezultatih;

3. izvajale analize z namenom ugotoviti vzroke onesnaževanja in zanj odgovorne pogodbenice;

4. začele izvajati avtonomne ukrepe, za katere menijo, da so potrebni na njihovem ozemlju, in v vsakem primeru zagotavljale naslednje:

(a) za odvajanja odpadne vode, ki bi lahko vplivala na kakovost vode, je treba predhodno izdati dovoljenje ali splošne predpise o določitvi mejnih vrednostih emisij;

(b) odvajanje nevarnih snovi se postopno zmanjšuje, vse dokler se ga popolnoma ne odpravi;

(c) spremlja se upoštevanje dovoljenj in splošnih predpisov kakor tudi odvajanje;

(d) dovoljenja in splošne predpise se redno pregleduje in prilagaja, kadar večje izboljšave stanja tehnike to dovoljujejo ali kadar je to treba zaradi stanja sprejemnega medija;

(e) nevarnost onesnaževanja zaradi nezgod in nesreč se s predpisi čim bolj zmanjša, v nujnih primerih pa se sprejmejo potrebni ukrepi;

(f) za tehnične ukrepe, ki bi lahko resno vplivali na ekosistem, je treba predhodno izdati dovoljenje v skladu s potrebnimi pogoji, ali splošne predpise;

5. na svojem ozemlju uvedejo potrebne ukrepe za izvajanje sklepov, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 11;

6. ob izrednem dogodku ali nesreči, ki bi lahko ogrozila kakovost vode v Renu, ali v primeru neizbežnih poplav takoj obvestijo Komisijo in Pogodbenice, ki bi jih to lahko prizadelo, v skladu z načrti opozarjanja in alarmiranja, ki jih usklajuje Komisija.

Člen 6

Komisija

1. Pri izvajanju te konvencije Pogodbenice sodelujejo s Komisijo.

2. Komisija je pravna oseba. Na ozemlju Pogodbenic ima predvsem pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam dajejo nacionalne zakonodaje. Zastopa jo njen predsednik.

3. Vprašanja v zvezi z delovno zakonodajo in socialnimi zadevami ureja zakonodaja države, kjer ima Komisija svoj sedež.

Člen 7

Organiziranost Komisije

1. Komisijo sestavljajo delegacije Pogodbenic. Vsaka Pogodbenica imenuje svoje delegate, eden od njih je vodja delegacije.

2. Delegacije lahko vključijo strokovnjake.

3. Komisiji predsedujejo posamezne delegacije tri leta izmenično po vrstnem redu pogodbenic, naštetih v uvodu. Delegacija, ki predseduje Komisiji, imenuje predsednika. Predsednik ni predstavnik svoje delegacije.

Če se Pogodbenica odpove pravici do predsedovanja Komisiji, ji predseduje naslednja Pogodbenica.

4. Komisija pripravi osnutek svojega poslovnika in finančnih uredb.

5. Komisija odloča o vprašanjih v zvezi z mednarodnim organiziranjem, delovnim ustrojem, za katerega meni, da je potreben, in letnim operativnim proračunom.

Člen 8

Naloge Komisije

1. Za uresničitev ciljev iz člena 3 Komisija opravi naslednje naloge:

(a) pripravi mednarodne merilne programe in študije renskega ekosistema in uporabi njihove ugotovitve, po potrebi v sodelovanju z znanstvenimi ustanovami;

(b) pripravi predloge posameznih ukrepov in programov ukrepov, kjer je ustrezno vključno z ekonomskimi inštrumenti in ob upoštevanju predvidenih stroškov;

(c) uskladi načrte Pogodbenic za opozarjanje in alarmiranje na Renu;

(d) oceni učinkovitost sprejetih ukrepov, predvsem na podlagi poročil Pogodbenic in rezultatov merilnih programov in študij ekosistema Rena;

(e) opravi vse druge naloge, ki ji jih zaupajo Pogodbenice.

2. V ta namen Komisija odloča v skladu s členoma 10 in 11.

3. Komisija predloži Pogodbenicam letno poročilo o svoji dejavnosti.

4. Komisija javnost obvešča o stanju na Renu in rezultatih svojega dela. Lahko pripravi poročila in jih objavi.

Člen 9

Plenarna zasedanja Komisije

1. Komisija ima eno plenarno zasedanje na leto na povabilo predsednika.

2. Izredna plenarna zasedanja lahko skliče predsednik na svojo pobudo ali na zahtevo vsaj dveh delegacij.

3. Predsednik predlaga dnevni red. Vsaka delegacija ima pravico, da pripravi točke za uvrstitev na dnevni red in obravnavo na zasedanju.

Člen 10

Odločanje v Komisiji

1. Sklepi Komisije se sprejmejo soglasno.

2. Vsaka delegacija ima en glas.

3. Če ukrepi, ki naj bi jih izvajale Pogodbenice v skladu s členom 8(1)(b), spadajo v pristojnost Evropske skupnosti, potem Evropska skupnost glasuje s številom glasov, ki ustreza številu njenih držav članic, ki so Pogodbenice te konvencije, ne glede na točko 2 zgoraj. Evropska skupnost ne glasuje, kadar glasujejo njene države članice, in obratno.

4. Vzdržanje ene same delegacije ne ovira soglasja. To ne velja za delegacijo Evropske skupnosti. Odsotnost delegacije se šteje kot vzdržanje.

5. V poslovniku se lahko predvidi pisni postopek.

Člen 11

Izvrševanje sklepov Komisije

1. Komisija Pogodbenicam v obliki priporočil sporoči svoje sklepe glede ukrepov iz člena 8(1)(b), ki naj bi se izvajali v skladu z nacionalno zakonodajo Pogodbenic.

2. Komisija lahko določi, da bodo te sklepe:

(a) Pogodbenice izvajale na podlagi časovnega razporeda;

(b) da se bodo izvajali usklajeno.

3. Pogodbenice Komisiji redno poročajo o:

(a) pravnih, normativnih in drugih ukrepih, ki so jih sprejele za izvajanje določb te konvencije in na podlagi sklepov Komisije;

(b) o rezultatih ukrepov, izvedenih v skladu s podtočko (a);

(c) o težavah, ki se pojavijo pri izvajanju ukrepov iz podtočke (a);

4. Če Pogodbenica ne more v celoti ali delno uresničiti sklepov Komisije, to za vsak primer posebej sporoči v roku, ki ga določi Komisija, in navede svoje razloge za to. Vsaka delegacija lahko predloži zahtevo za posvetovanje, odgovor nanjo pa mora dobiti v dveh mesecih.

Na podlagi poročil Pogodbenic ali posvetovanj se Komisija lahko odloči, da se sprejmejo ukrepi za pomoč pri uresničevanju sklepov.

5. Komisija vodi seznam svojih sklepov, namenjenih Pogodbenicam. Pogodbenice vsako leto, najkasneje dva meseca pred plenarnim zasedanjem Komisije, seznam dopolnijo z najnovejšimi podatki o napredku, doseženem pri izvajanju sklepov Komisije.

Člen 12

Sekretariat Komisije

1. Komisija ima stalni sekretariat, ki opravlja naloge, ki mu jih zaupa Komisija, vodi pa ga izvršni sekretar.

2. Sedež sekretariata določijo Pogodbenice.

3. Izvršnega sekretarja imenuje Komisija.

Člen 13

Razdelitev stroškov

1. Vsaka Pogodbenica prevzame stroške svojega zastopanja v Komisiji in svojega delovnega ustroja, vsaka Pogodbenica pa prevzame tudi stroške študij in ukrepov, ki jih izvaja na svojem ozemlju.

2. Razdelitev stroškov za letni operativni proračun med Pogodbenice se določi s poslovnikom in finančnimi uredbami Komisije.

Člen 14

Sodelovanje z drugimi državami in organizacijami ter zunanjimi strokovnjaki

1. Komisija sodeluje z drugimi medvladnimi organizacijami, na katere lahko naslovi svoja priporočila.

2. Komisija lahko prizna kot opazovalce:

(a) države, ki jih zanima delo Komisije;

(b) medvladne organizacije, katerih delo je povezano s Konvencijo;

(c) nevladne organizacije, če je njihovo področje interesa ali dejavnosti ustrezno.

3. Komisija izmenjuje podatke z nevladnimi organizacijami, če je njihovo področje interesa ali dejavnosti ustrezno. Komisija se s tovrstnimi organizacijami posvetuje zlasti pred obravnavanjem sklepov, ki bi nanje lahko pomembno vplivali, in jih o njih obvesti takoj po njihovem sprejetju.

4. Opazovalci lahko predložijo Komisiji vse podatke ali poročila, povezana s cilji Konvencije. Lahko se jih povabi, da se udeležijo zasedanj Komisije brez pravice glasovanja.

5. Komisija lahko odloči, da se bo posvetovala s strokovnjaki, ki zastopajo priznane nevladne organizacije, ali drugimi strokovnjaki in jih povabi na svoja zasedanja.

6. Pogoji za sodelovanje ter pogoji za upravičenost in udeležbo se določijo v poslovniku in finančnih uredbah.

Člen 15

Delovni jeziki

Delovni jeziki Komisije so nemščina, francoščina in nizozemščina. Podrobneje to urejajo poslovnik in finančne uredbe.

Člen 16

Reševanje sporov

1. Če pride med Pogodbenicami do spora glede razlage ali uporabe te konvencije, zadevne Pogodbenice skušajo poiskati rešitev s pogajanji ali kakšno drugo, zanje sprejemljivo obliko reševanja sporov.

2. Če spora ni mogoče rešiti po opisani poti, se ga, razen če se stranke v sporu ne odločijo drugače, predloži na zahtevo ene od njih arbitraži v skladu z določbami iz Priloge k tej konvenciji, ki je njen sestavni del.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ko posamezne Pogodbenice zaključijo postopke, potrebne za začetek veljavnosti te konvencije, o tem uradno obvestijo vlado Švicarske konfederacije. Vlada Švicarske konfederacije potrdi prejem uradnih obvestil in obvesti tudi druge Pogodbenice. Konvencija začne veljati prvi dan drugega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila.

Člen 18

Odpoved

1. Tri leta po začetku veljavnosti Konvencije lahko vsaka Pogodbenica kadar koli odpove Konvencijo s pisno izjavo, ki jo pošlje vladi Švicarske konfederacije.

2. Odstop od Konvencije začne veljati šele konec naslednjega leta.

Člen 19

Razveljavitev in nadaljnja uporaba sedanje zakonodaje

1. Z začetkom veljavnosti te konvencije in ne glede na točki 2 in 3 tega člena se razveljavi naslednje:

(a) Sporazum o Mednarodni Komisiji za varstvo Rena pred onesnaževanjem z dne 29. aprila 1963,

(b) Dodatni sporazum z dne 3. decembra 1976 k Sporazumu z dne 29. aprila 1963 o Mednarodni komisiji za varstvo Rena pred onesnaževanjem,

(c) Konvencija z dne 3. decembra 1976 o varstvu Rena pred kemičnim onesnaževanjem.

2. Sklepi, priporočila, mejne vrednosti in vsi drugi dogovori, sprejeti na podlagi Sporazuma o Mednarodni komisiji za varstvo Rena pred onesnaževanjem z dne 29. aprila 1963, Dodatnega sporazuma z dne 3. decembra 1976 in Konvencije z dne 3. decembra 1976 o varstvu Rena pred kemičnim onesnaževanjem, se še naprej uporabljajo brez spremembe njihove pravne narave, če jih Komisija izrecno ne razveljavi.

3. Razdelitev stroškov letnega operativnega proračuna iz člena 12 Sporazuma o Mednarodni komisiji za varstvo Rena pred onesnaževanjem z dne 29. aprila 1963, kakor je bil spremenjen z Dodatnim sporazumom z dne 3. decembra 1976, se še naprej uporablja, dokler Komisija ne uvede razdelitve v svojem poslovniku in finančnih uredbah.

Člen 20

Izvirnik in deponiranje

Ta konvencija, ki je sestavljena v nizozemskem, francoskem in nemškem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna, se deponira pri vladi Švicarske konfederacije, ki pošlje overjeno kopijo vsaki pogodbenici.

V Bernu, 12. aprila 1999

Zvezne republike Nemčije:

Kraljevine Nizozemske:

Francoske republike:

Švicarske konfederacije:

Velikega vojvodstva Luksemburg:

Za Evropsko skupnost:

--------------------------------------------------

PRILOGA

ARBITRAŽA

1. Arbitražni postopek se vodi v skladu z določbami te priloge, razen če se stranke v sporu ne odločijo drugače.

2. Arbitražo sestavljajo trije člani. Tožnik in toženec imenujeta vsak svojega arbitra; tako izbrana arbitra soglasno imenujeta tretjega, ki predseduje arbitraži.

Če predsednik arbitraže ni imenovan v dveh mesecih po imenovanju drugega arbitra, imenuje arbitra predsednik Meddržavnega sodišča v nadaljnjih dveh mesecih na zahtevo prve stranke, naj ukrepa.

3. Če ena od strank v sporu ni imenovala člana arbitraže v dveh mesecih po prejemu zahtevka iz člena 16 Konvencije, lahko druga stranka predloži zadevo predsedniku Meddržavnega sodišča, ki imenuje predsednika arbitraže v nadaljnjih dveh mesecih. Po svojem imenovanju predsednik od stranke, ki še ni imenovala arbitra, zahteva, da to stori v dveh mesecih. Po preteku tega roka predloži zadevo predsedniku Meddržavnega sodišča, ki imenovanje izvrši v nadaljnjih dveh mesecih.

4. Če v enem od prej navedenih primerov predsednik Meddržavnega sodišča tega ne more narediti ali je državljan ene od strank v sporu, podpredsednik ali najstarejši član sodišča, ki to lahko stori in ni državljan ene od strank v sporu, imenuje predsednika arbitraže ali arbitra.

5. Te določbe se smiselno uporabljajo za zapolnitev mest, ki se izpraznijo.

6. Arbitraža odloča na podlagi pravil mednarodnega prava in zlasti na podlagi določb te konvencije.

7. Glede postopkovnih in vsebinskih vprašanj arbitraža odloči z večino glasov svojih članov, odsotnost ali vzdržanje enega od članov arbitraže, ki ga imenujejo stranke, sodišču ne preprečuje sprejetja odločitve. Pri enakem številu glasov je odločilen glas predsednika. Odločbe arbitraže so zavezujoče za stranke. Vsaka stranka prevzame stroške arbitra, ki ga sama imenuje, drugi stroški pa se enakovredno razdelijo. Za druga vprašanja arbitraža sprejme svoj poslovnik.

8. Pri sporu med dvema Pogodbenicama, od katerih je samo ena država članica Evropske skupnosti, ki je sama Pogodbenica, druga stranka prenese svoj zahtevek hkrati tej državi članici in Skupnosti, ki skupaj uradno obvestita Pogodbenico v dveh mesecih po prejemu zahtevka, ali so stranke v sporu država članica, Skupnost ali država članica in Skupnost skupaj. Če takšno uradno obvestilo ni bilo poslano v danem roku, se tako država članica kot Skupnost za namene uporabe te priloge štejeta za eno in isto stranko v sporu. Enako velja, kadar sta država članica in Skupnost skupaj stranka v postopku.

--------------------------------------------------

Protokol O Podpisu

Ob podpisu Konvencije o varstvu Rena so se vodje delegacij v ICPR dogovorile glede naslednjih točk.

1. Konvencija ne vpliva na naslednje:

(a) Konvencijo o varstvu Rena pred onesnaževanjem s kloridi z dne 3. decembra 1976;.

(b) Izmenjavo pisem z dne 29. aprila/13. maja 1983 o zgoraj navedeni konvenciji, katerih izmenjava je začela veljati 5. julija 1985;

(c) Deklaracijo z dne 11. decembra 1986 vodij delegacije vlad, pogodbenic Sporazuma z dne 29. aprila 1963 o Mednarodni komisiji za varstvo Rena pred onesnaževanjem;

(d) Dodatni protokol z dne 25. septembra 1991 o Konvenciji z dne 3. decembra 1976 o varstvu Rena pred onesnaževanjem s kloridi.

(e) Deklaracijo z dne 25. septembra 1991 vodij delegacije vlad, pogodbenic Sporazuma z dne 29. aprila 1963 o Mednarodni komisiji za varstvo Rena pred onesnaževanjem;

2. "Stanje tehnike" in "najboljše razpoložljive tehnologije" sta sinonima in ju je treba enako kot izraz "najboljša okoljska praksa" razumeti tako, kot je opredeljeno v Konvenciji z dne 17. marca 1992 o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer (prilogi I in II) in v Konvenciji z dne 22. septembra 1992 o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Dodatek I).

3. Komisija ima še naprej svoj sedež v Koblenzu.

4. Pri reševanju sporov med državami članicami Evropske skupnosti, ki ne zadevajo nobene druge države, se uporablja člen 219 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bernu, 12. aprila 1999

Zvezne republike Nemčije:

Kraljevine Nizozemske:

Francoske republike:

Švicarske konfederacije:

Velikega vojvodstva Luksemburg:

Za Evropsko skupnost:

--------------------------------------------------