22002A0427(01)

Sporazum o uvedbi Pravilnika mednarodne študijske skupine za juto 2001

PREAMBULA

Pogodbenice tega sporazuma so se –

ob priznavanju pomena jute in proizvodov iz jute za gospodarstva številnih držav,

ob upoštevanju, da bo tesno mednarodno sodelovanje pri iskanju rešitev za probleme, s katerimi se sooča ta osnovni proizvod, pospešilo gospodarski razvoj držav izvoznic in okrepilo sodelovanje med državami izvoznicami in uvoznicami,

ob nadaljnjem upoštevanju prispevka mednarodnih sporazumov o juti in proizvodih iz jute, 1982 in 1989, k takemu sodelovanju med državami izvoznicami in uvoznicami in zaželenosti povečanja učinkovitosti takega sodelovanja v prihodnje,

zavedajoč se potrebe po pospeševanju in izvajanju projektov in dejavnosti, namenjenih povečanju zaslužkov z juto v državah v razvoju, ki proizvajajo juto, ki torej prispevajo k odpravljanju revščine v teh državah –

sporazumele o naslednjem:

Ustanovitev

1. Ustanovi se študijska skupina za juto, v nadaljnjem besedilu "Skupina", za izvrševanje določb in nadziranje postopkov po tem pravilniku. Za pravne, upravne, finančne in operativne namene se Skupina, ko začne veljati ta pravilnik, šteje za subjekt, ki je naslednik Mednarodne organizacije za juto, ki je bila prvotno ustanovljena na podlagi Mednarodnega sporazuma o juti in proizvodih iz jute 1982 in je nadaljevala svoj obstoj na podlagi Mednarodnega sporazuma o juti in proizvodih iz jute 1989.

Opredelitve

2. V tem pravilniku:

(a) "juta" pomeni surovo juto, kenaf in druga sorodna vlakna, vključno z Urena lobata, Abutilon avicennae in Cephalonema polyandrum;

(b) "proizvodi iz jute" pomenijo proizvode, narejene v celoti ali skoraj v celoti iz jute ali proizvode, ki po teži vsebujejo največ jute;

(c) "članica" pomeni katero koli državo, Evropsko skupnost ali katero koli medvladno organizacijo iz odstavka 5 spodaj, ki objavi o sprejem ali začasno uporabo tega sporazuma v skladu z odstavkom 23 spodaj;

(d) "pridružena članica" pomeni katero koli organizacijo ali osebo iz odstavka 6 spodaj;

(e) "posebno glasovanje" pomeni glasovanje, ki zahteva najmanj dve tretjini glasov članic, ki so navzoče in glasujejo, pod pogojem, da te glasove odda številčna večina članic, ki so navzoče in glasujejo;

(f) "glasovanje z navadno večino" pomeni glasovanje, ki zahteva več kakor polovico skupnih glasov članic, ki so navzoče in glasujejo, pod pogojem, da te glasove odda številčna večina članic, ki so navzoče in glasujejo;

(g) "finančno leto" pomeni obdobje od 1. julija do vključno 30. junija;

(h) "jutino leto" pomeni mednarodno leto pridelave jute, ki traja od 1. julija do vključno 30. junija;

(i) "Pravilnik" pomeni ta sporazum o uvedbi pravilnika mednarodne študijske skupine za juto 2001.

Cilji

3. Cilji Skupine so:

(a) zagotoviti učinkovit okvir za mednarodno sodelovanje, posvetovanje in razvoj politike med članicami glede vseh ustreznih vidikov svetovnega gospodarstva jute;

(b) pospeševati širjenje mednarodne trgovine z juto in proizvodi iz jute z ohranjanjem obstoječih trgov in razvijanjem novih trgov, vključno z uvajanjem novih proizvodov iz jute in razvojem novih oblik končne uporabe;

(c) zagotoviti forum za dejavno sodelovanje zasebnega sektorja pri razvoju sektorja jute;

(d) obravnavati vprašanja zmanjševanja revščine, zaposlovanja in razvoja človeških virov, zlasti žensk, v sektorju jute;

(e) omogočiti izboljšanje strukturnih pogojev v sektorju jute z izboljšanjem produktivnosti in kakovosti ter pospeševati uporabo novih procesov in tehnologij;

(f) ustvarjati in povečevati zavest o koristnih učinkih uporabe jute kot okolju prijaznega, obnovljivega in biološko razgradljivega naravnega vlakna;

(g) izboljšati tržne informacije z namenom, da se zagotovi večja preglednost mednarodnega trga jute v sodelovanju z drugimi organizacijami, vključno z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Funkcije

4. Na podlagi svojih ciljev ima Skupina naslednje funkcije:

(a) razviti ustrezno strategijo za izboljšanje svetovnega gospodarstva jute s posebnim poudarkom na splošni promociji jute in proizvodov iz jute;

(b) voditi posvetovanja in izmenjavo informacij o mednarodnem gospodarstvu jute;

(c) sprožiti, sponzorirati, nadzorovati, spremljati in delovati kot katalizator za projekte in povezane dejavnosti, namenjene izboljšanju strukturnih pogojev svetovnega gospodarstva jute in splošne gospodarske blaginje zaposlenih. V izjemnih primerih Svet odobri vključitev Skupine v izvajanje projektov, pod pogojem, da vključitev ne povzroči dodatnih stroškov za upravni proračun Skupine;

(d) zagotoviti in izboljšati statistiko in tržne informacije o juti in proizvodih iz jute v posvetovanju z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in drugimi ustreznimi organi;

(e) izvajati študije o različnih vidikih svetovnega gospodarstva jute in povezanih vprašanjih ter

(f) obravnavati probleme ali težave, ki se lahko pojavijo v mednarodnem gospodarstvu jute.

Pri izvajanju zgornjih funkcij Skupina upošteva dejavnosti drugih ustreznih mednarodnih organizacij, vključno z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).

Članstvo

5. Članstvo v Skupini je na voljo vsem državam, ki so zainteresirane za proizvodnjo ali porabo ali mednarodno trgovino z juto in proizvodi iz jute, Evropski skupnosti in v soglasju s Svetom vsem medvladnim organizacijam, ki imajo odgovornosti v zvezi s pogajanji, sklepanjem in uporabo mednarodnih sporazumov, zlasti sporazumov o osnovnih proizvodih.

6. Pridruženo članstvo v Skupini je v soglasju s Svetom na voljo tistim organizacijam in osebam, ki niso upravičeni do polnega članstva po določbah odstavka 5 zgoraj. Svet določi pravila o upravičenosti, pravicah in obveznostih takih pridruženih članic.

Sestava in pooblastila Sveta

7. (a) Največja pooblastila skupine, oblikovana na podlagi tega pravilnika, se dodelijo Svetu, ki vključuje vse članice. Svet se sestane najmanj enkrat na leto.

(b) Svet uporablja taka pooblastila in izvaja take ukrepe ali poskrbi za njihovo izvedbo, kot je potrebno za izvedbo in zagotovitev uporabe določb tega pravilnika.

(c) Svet sprejme s posebnim glasovanjem pravila, kot se zdijo potrebna za izvajanje funkcij Skupine, ki bodo podrejena pravilom tega pravilnika in ne bodo z njim v neskladju. Ta pravila vključujejo: (i) poslovnik, (ii) finančna pravila in pravila v zvezi s projekti, (iii) kadrovske predpise in pravila ter (iv) pravila podporne blagajne zaposlenih.

(d) Svet nima pooblastil in se ne šteje za pooblaščenega s strani svojih članic za prevzemanje kakršnih koli obveznosti zunaj obsega tega pravilnika ali pravil iz pododstavka (c) zgoraj.

(e) Za doseganje ciljev, naštetih v odstavku 3 zgoraj, Svet odobri delovni program, ki se redno preverja.

Sedež

8. Sedež Skupine je v Daki v Bangladešu, razen če Svet s posebnim glasovanjem odloči drugače. Svet sklene z vlado gostiteljico sporazum o sedežu čim prej po začetku veljavnosti tega pravilnika.

Odločanje in razporeditev glasov

9. (a) Če ni drugače določeno in ob upoštevanju določb pododstavka (d) spodaj, Svet, Odbor za projekte iz odstavka 10 in odbori ter pomožna telesa, ki bodo lahko ustanovljena, sprejemajo sklepe soglasno, kadar koli je to možno. Kadar tako soglasje ni doseženo, lahko katera koli članica zahteva, da se sklep sprejme z glasovanjem z navadno večino, razen če je določeno posebno glasovanje.

(b) Vsaka članica je upravičena do števila glasov, ki ji je dodeljeno v skladu z določbami pododstavka (c). V primeru glasovanja Evropska skupnost in medvladne organizacije članice glasujejo s številom glasov, ki je enako skupnemu številu glasov, ki pripada njihovim državam članicam.

(c) Vse članice skupaj imajo 2000 glasov. Petdeset odstotkov skupnih glasov članic se enakomerno porazdeli med vse članice ob upoštevanju pododstavka (b). Preostalih 50 % skupnih glasov se dodeli vsaki članici v sorazmerju z njenim "količnikom pomembnosti jute" (KPJ), kakor je opredeljen v pododstavku (d). Skupni osnovni glasovi in glasovi na podlagi količnika pomena vsake članice v zvezi z juto se ustrezno zaokrožijo, tako da ni delnih glasov in skupno število glasov članic ne presega 2000, seveda ob upoštevanju določb pododstavka (e).

(d) V tem pravilniku je "količnik pomembnosti jute" (KPJ) vsake članice njen delež v skupni vrednosti, ki se pripiše vsem državam članicam v skladu z naslednjo formulo:

(i) v primeru proizvajalk jute, 40 % tehtanega povprečja obsega proizvodnje in 60 % povprečnega obsega neto trgovanja z juto in proizvodi iz jute za zadnje triletno obdobje, za katerega je na voljo ustrezna statistika;

(ii) za države, ki ne proizvajajo jute in so neto uvoznice povprečni obseg njihovega neto uvoza jute in proizvodov iz jute v obdobju zadnjih treh let, za katere je na voljo ustrezna statistika.

(e) Nobena članica, ki zastopa eno državo, nima več kakor 450 glasov. Vsi glasovi preko tega števila, ki izhajajo iz metodologije, predpisane v pododstavkih (c) in (d) in so predvideni v pododstavku (i), se prerazporedijo med vse druge članice na enaki podlagi izračuna, kot je predvideno v teh pododstavkih.

(f) Če bi se iz kakršnega koli razloga pojavile težave pri določanju glasov z uporabo metodologije, predpisane v pododstavkih (c), (d) in (e), se lahko Skupina s posebnim glasovanjem odloči za drugačno metodologijo razdelitve glasov.

(g) Za začetek katere koli seje Sveta je potrebna navzočnost članic, ki imajo skupaj 1000 glasov. Za vsak sklep, ki ga sprejme Svet, je potrebna navzočnost članic, ki imajo skupaj 1200 glasov.

(h) Svet razdeli glasove za vsako finančno leto na začetku zadnje seje v prejšnjem letu v skladu z določbami tega odstavka. Taka razdelitev glasov obvelja celotno jutino leto, razen v primeru, predvidenem v pododstavku (i).

(i) Vedno, kadar se spremeni članstvo Skupine ali kadar se kateri koli članici začasno razveljavijo ali omejijo glasovalne pravice na podlagi katere koli določbe poslovnika, Svet prerazporedi glasove vseh drugih članic v skladu z določbami tega odstavka. Svet določi datum, ko začne veljati prerazporeditev glasov.

(j) Članica, ki jo pooblasti druga članica, da odda glasove, ki jih ima članica pooblastiteljica na podlagi tega odstavka, odda te glasove v skladu z navodili članice, ki jo pooblasti.

Odbor za projekte

10. (a) Svet ustanovi Odbor za projekte, ki je na voljo vsem članicam. Odbor lahko povabi pridružene članice in druge zainteresirane stranke, da sodelujejo pri njegovem delu.

(b) Odbor za projekte svetuje Svetu o vseh vidikih projektov in povezanih dejavnosti v skladu s pravili, ki jih uvede Svet.

(c) Svet lahko v določenih okoliščinah prenese na Odbor za projekte svoja pooblastila v zvezi z odobritvijo projektov in povezanih dejavnosti. Svet uvede pravila, ki urejajo tak prenos pooblastil na Odbor za projekte.

Posvetovalni odbor zasebnega sektorja

11. (a) Za olajšanje vzajemnega delovanja z zasebnim sektorjem Svet ustanovi Posvetovalni odbor zasebnega sektorja (v nadaljnjem besedilu Posvetovalni odbor). Posvetovalni odbor je posvetovalno telo, ki lahko daje priporočila Svetu o zadevah v zvezi s tem pravilnikom.

(b) Posvetovalni odbor sestavljajo pridružene članice. Drugi subjekti zasebnega sektorja, ki izrazijo ustrezen interes, lahko sodelujejo na povabilo.

(c) Posvetovalni odbor dostavlja Svetu redna poročila.

(d) Posvetovalni odbor sestavi lasten poslovnik, ki je v skladu z določbami tega pravilnika.

Odbori in pomožna telesa

12. Poleg Odbora za projekte in Posvetovalnega odbora zasebnega sektorja lahko Svet ustanovi odbore ali pomožna telesa pod pogoji, ki si jih določi.

Sekretariat

13. (a) Skupina ima sekretariat, ki ga sestavljajo generalni sekretar in osebje, ki je potrebno.

(b) Generalnega sekretarja imenuje Svet s posebnim glasovanjem. Pogoje za imenovanje generalnega sekretarja ureja poslovnik o imenovanju, razen za imenovanje prvega generalnega sekretarja.

(c) Generalni sekretar vodi Skupino in ji odgovarja za upravljanje in delovanje tega pravilnika v skladu s sklepi Sveta.

(d) Generalni sekretar imenuje osebje v skladu s predpisi, ki jih določi Svet. Osebje je odgovorno generalnemu sekretarju.

Posvetovanje in sodelovanje z drugimi

14. (a) Skupina lahko sklene dogovore za posvetovanja ali sodelovanje z Združenimi narodi, njihovimi organi ali specializiranimi agencijami in drugimi medvladnimi organizacijami, če je to primerno.

(b) Skupina lahko sklene tudi dogovore, ki jih šteje za primerne za ohranjanje stika z zainteresiranimi vladami držav nečlanic, z nacionalnimi in mednarodnimi nevladnimi institucijami, organizacijami zasebnega sektorja in raziskovalnimi ustanovami, ki niso pridružene članice.

(c) Povabijo se lahko opazovalci, da se udeležujejo sej Sveta ali njegovih pomožnih teles pod pogoji, ki jih določi Svet ali ta telesa.

Povezanost s Skupnim skladom

15. Skupina lahko zaprosi za imenovanje v Mednarodni organ za osnovne proizvode (ICB) na podlagi člena 7(9) Sporazuma o ustanovitvi Skupnega sklada za osnovne proizvode (CFC) za namene sponzoriranja projektov o juti in proizvodih iz jute, ki bi se financirali iz Sklada. Sklepi o sponzoriranju takih projektov se navadno sprejemajo soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, se sklepi sprejmejo s posebnim glasovanjem. Nobena članica ni zaradi svojega članstva v Svetu odgovorna za nobeno obveznost, ki izhaja iz najema ali odobritve posojila katere koli druge članice ali subjekta v zvezi s projekti. Generalni sekretar je pooblaščen za sklepanje sporazumov s Skladom za odobrene projekte.

Pravni status

16. (a) Skupina je mednarodna pravna oseba. Na ozemlju vsake članice in ob upoštevanju njene nacionalne zakonodaje ima Skupina zlasti, vendar ob upoštevanju odstavka 7(b), sposobnost za sklepanje pogodb, pridobitev ali razpolaganje s premičninami in nepremičninami ter za sprožanje sodnih postopkov.

(b) Status Skupine na ozemlju države gostiteljice ureja sporazum o sedežu med vlado gostiteljico in Svetom iz odstavka 8.

(c) Kot pravni naslednik Mednarodne organizacije za juto prevzame Skupina odgovornosti za vsa sredstva in obveznosti prejšnje organizacije.

Finančni računi in prispevki v proračun

17. (a) Po tem pravilniku Skupina oblikuje naslednja računa:

(i) upravni račun in

(ii) posebni račun.

(b) Vsaka članica prispeva na upravni račun v skladu z določbami pravilnika v okviru letnega proračuna, ki ga odobri Svet. Prispevki članic so v neposrednem sorazmerju z glasovi, ki se jim dodelijo na podlagi določb odstavka 9. Vsaka članica izvede plačilo prispevka v skladu s svojimi ustavnimi postopki.

(c) Poleg prispevkov na upravni račun v okviru letnega upravnega proračuna lahko Skupina sprejme prispevke na posebni račun. Posebni račun se oblikuje za financiranje projektov ter predprojektnih in povezanih dejavnosti. Možni viri financiranja posebnega računa so:

(i) prostovoljni prispevki članic, pridruženih članic in drugih virov in

(ii) regionalne in mednarodne finančne institucije, vključno s Skupnim skladom za osnovne proizvode, Razvojnim programom Združenih narodov, Svetovno banko, Azijsko razvojno banko, Mednarodnim skladom za razvoj kmetijstva, Medameriško razvojno banko in Afriško razvojno banko.

Statistika, študije in informacije

18. (a) Skupina analizira in obdela trgovinske informacije in statistiko o juti, zbrano pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), drugih mednarodnih in nacionalnih institucijah in zasebnem sektorju. Skupina zagotovi in da na voljo članicam, pridruženim članicam in drugim zainteresiranim strankam tržno perspektivo in informacije, vključno z informacijami o zalogah in porabi na določenih trgih in v panogah končne uporabe. Skupina spodbuja tudi nacionalne institucije v državah članicah proizvajalkah, da izboljšajo zbiranje podatkov v sektorju jute in razpošljejo rezultate vsem zainteresiranim strankam. Pri tem se kar najbolj potrudijo, kolikor je to izvedljivo, da čim bolj zmanjšajo podvajanje.

(b) Skupina izvaja študije v zvezi z mednarodnim gospodarstvom jute, ki jih odobri Svet.

(c) Skupina si prizadeva zagotoviti, da informacije, ki jih daje na voljo, ne vplivajo na zaupnost dejanj vlad ali oseb ali podjetij, ki proizvajajo, predelujejo, tržijo ali uporabljajo juto.

Letno ocenjevanje in poročila

19. (a) Skupina izvede letno ocenjevanje svetovnega stanja jute in povezanih vprašanj glede na informacije, ki jih dostavijo članice, in dopolnilne informacije iz vseh drugih ustreznih virov, vključno z rednimi ocenjevalnimi poročili donatorjev. Letna ocena vključuje pregled pričakovane proizvodne zmogljivosti jute za prihodnja leta in predvidevanja o proizvodnji, porabi in trgovini z juto za naslednje koledarsko leto v pomoč članicam pri njihovem posamičnem ocenjevanju razvoja mednarodnega gospodarstva jute.

(b) Skupina pripravi poročilo, ki vključuje rezultate letne ocene, in jih razpošlje članicam. Če skupina meni, da je to primerno, se lahko to poročilo, kakor tudi druga poročila in študije, ki so poslane članicam, dajo na voljo drugim zainteresiranim strankam v skladu s poslovnikom.

(c) Skupina izvaja redna vrednotenja svojih dejavnosti najmanj vsaki dve leti in primerja njihovo skladnost s cilji in funkcijami Skupine, ki so določeni v odstavkih 3 in 4.

Razvoj trga

20. Skupina v posvetovanju s članicami, pridruženimi članicami in zainteresiranimi strankami ugotavlja ovire in priložnosti za juto in proizvode iz jute na svetovnem trgu z namenom izvajanja ustreznih dejavnosti zlasti glede povečanega povpraševanja in razvijanja trga za juto in proizvode iz jute, pa tudi razširjanja in komercialne uporabe nastajajočih tehnologij.

Obveznosti članic

21. Članice si po najboljših močeh prizadevajo, da sodelujejo in pospešujejo doseganje ciljev Skupine, zlasti z zagotavljanjem podatkov iz odstavka 19(a).

Pridržki

22. Pridržki do določb tega pravilnika niso dopustni.

Začetek veljavnosti

23. (a) Ta pravilnik začne veljati, ko države, Evropska skupnost ali katera koli medvladna organizacija iz odstavka 5, ki skupaj predstavljajo 60 % trgovine (združen uvoz in izvoz) z juto in proizvodi iz jute, kakor je določeno v Prilogi A k temu pravilniku, najavijo generalnemu sekretarju Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu depozitar) na podlagi pododstavka (b) začasno uporabo ali dokončen sprejem tega pravilnika.

(b) Vsaka država, Evropska skupnost ali medvladna organizacija iz odstavka 5, ki želi postati članica skupine, obvesti depozitarja, da dokončno sprejema pravilnik ali soglaša, da ga uporablja začasno do zaključka svojih notranjih postopkov. Vsaka država, Evropska skupnost ali medvladna organizacija, ki pošlje obvestilo o začasni porabi tega pravilnika, si prizadeva čim prej dokončati svoje notranje postopke in obvesti depozitarja o svojem dokončnem sprejemu tega pravilnika.

(c) Če zahteve za začetek veljavnosti tega pravilnika niso izpolnjene do 31. decembra 2001, generalni sekretar Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj povabi tiste države, Evropsko skupnost ali medvladne organizacije, ki so poslale obvestilo o sprejetju ali začasni uporabi tega pravilnika, da se odločijo, ali naj začne ta pravilnik med njimi veljati ali ne.

(d) Ko začne ta pravilnik veljati, generalni sekretar Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj čim prej skliče ustanovni sestanek Sveta. Članice so o sestanku, če je to mogoče, obveščene najmanj en mesec prej.

Sprememba

24. Ta pravilnik se lahko spremeni samo s soglasjem Sveta. Generalni sekretar obvesti depozitarja o vseh spremembah, sprejetih na podlagi tega odstavka. Sprememba začne veljati 90 dni potem, ko prejme depozitar obvestilo o sprejetju od članic, ki imajo skupaj najmanj 60 % glasov.

Trajanje, podaljšanje in prenehanje

25. (a) Skupina ostane v veljavi osem let, razen če Svet s posebnim glasovanjem odloči, da ta pravilnik podaljša ali spremeni, kakor je predvideno v pododstavkih (b) in (c) spodaj ali ga prekine, kakor je predvideno v odstavku 27.

(b) Svet se lahko s posebnim glasovanjem odloči, da podaljša trajanje tega pravilnika za največ dve obdobji po dve leti.

(c) Svet se lahko s posebnim glasovanjem odloči, da se ponovno pogaja o tem pravilniku.

Izstop

26. (a) Članica lahko kadar koli izstopi iz skupine s pisnim obvestilom o izstopu depozitarju in generalnemu sekretarju Skupine.

(b) Izstop ne posega v nobene že sprejete finančne obveznosti članice, ki izstopa, in ji ne daje pravice do nikakršnih rabatov na njen prispevek za leto, v katerem pride do izstopa.

(c) Izstop začne veljati 12 mesecev potem, ko prejme depozitar obvestilo.

(d) Generalni sekretar Skupine takoj obvesti vse članice o vsakem obvestilu, prejetem na podlagi tega odstavka.

Prenehanje

27. Svet se lahko s posebnim glasovanjem kadar koli odloči, da prekine ta pravilnik. Tako prenehanje začne veljati na datum, ki ga določi skupina. Generalni sekretar obvesti depozitarja o sklepu, sprejetem na podlagi tega odstavka.

Likvidacija

28. Ne glede na iztek ali prenehanje veljavnosti tega pravilnika, Svet še naprej obstaja, dokler je to potrebno, vendar ne dlje kakor 12 mesecev, da izvede likvidacijo Skupine, vključno s poravnavo računov.

V Ženevi, dne trinajstega marca dva tisoč ena, besedilo tega sporazuma v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku je enako verodostojno.

--------------------------------------------------

PRILOGA A

Statistične informacije o svetovnem neto trgovanju (uvozu in izvozu) jute in proizvodov iz jute za namen uveljavitve tega pravilnika

Tabela 1: Neto izvoz jute in sorodnega tekstila

(1000 ton enakovrednih vlaken) |

Država | 1996/1997 | 1997/1998 | 1998/1999 | Povprečje za 1996/1997-1998/1999 | Delež (%) |

Svet | 1011,2 | 1090,6 | 997,9 | 1033,2 | 100,0 |

A.Sedanje članice IJO

Bangladeš | 794,1 | 801,3 | 779,3 | 791,6 | 76,6 |

Indija | 193,3 | 262,6 | 192,6 | 216,2 | 20,9 |

Nepal | 11,7 | 10,7 | 10,7 | 11,0 | 1,1 |

Vmesna vsota A: | 999,1 | 1074,6 | 982,6 | 1018,8 | 98,6 |

B.Prejšnje članice IJO

Tajska | 10,1 | 11,1 | 12,1 | 11,1 | 1,1 |

Vmesna vsota B: | 10,1 | 11,1 | 12,1 | 11,1 | 1,1 |

C. Drugi | 2,0 | 4,9 | 3,2 | 3,4 | 0,3 |

Skupaj (A + B + C) | 1011,2 | 1090,6 | 997,9 | 1033,2 | 100,0 |

(1000 ton enakovrednih vlaken) |

| Povprečje za 1996-1998 | Delež (%) |

Svet | 992,3 | 100,0 |

A.Sedanje članice IJO

A.1Članice ES

Avstrija | 0,8 | 0,08 |

Belgija – Luksemburg | 86,3 | 8,70 |

Danska | 1,2 | 0,12 |

Finska | 0,2 | 0,02 |

Francija | 19,3 | 1,94 |

Nemčija | 17,5 | 1,76 |

Grčija | 2,9 | 0,29 |

Italija | 10,3 | 1,04 |

Irska | 1,4 | 0,14 |

Nizozemska | 22,0 | 2,22 |

Portugalska | 1,5 | 0,15 |

Španija | 10,0 | 1,01 |

Švedska | 0,2 | 0,02 |

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska | 43,5 | 4,38 |

Vmesna vsota A.I | 217,1 | 21,87 |

A.2Nečlanice ES

Kitajska | 85,6 | 8,77 |

Japonska | 37,1 | 3,74 |

Egipt | 24,2 | 2,44 |

Indonezija | 12,7 | 1,28 |

Švica | 0,3 | 0,03 |

Norveška | 0,2 | 0,02 |

Vmesna vsota A.2 | 160,1 | 16,28 |

Skupaj A (A.1 + A.2) | 377,2 | 38,15 |

B.Prejšnje članice IJO

Pakistan | 92,2 | 9,29 |

Turčija | 65,1 | 6,56 |

Združene države Amerike | 62,8 | 6,33 |

Avstralija | 43,2 | 4,35 |

Kanada | 7,9 | 0,80 |

Poljska | 4,9 | 0,49 |

Jugoslavija, Zvezna republika | 2,2 | 0,22 |

Vmesna vsota B | 278,3 | 28,04 |

C.Druge države

Iran, Islamska republika | 53,8 | 5,42 |

Sirska arabska republika | 53,3 | 5,37 |

Sudan | 37,6 | 3,79 |

Nekdanja ZSSR (Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Estonija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizistan, Latvija, Litva, Moldavija, Ruska federacija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan) | 27,2 | 2,74 |

Slonokoščena obala | 18,6 | 1,87 |

Maroko | 13,0 | 1,31 |

Brazilija | 11,2 | 1,13 |

Gana | 10,9 | 1,10 |

Saudska Arabija | 10,8 | 1,09 |

Filipini | 0,5 | 0,05 |

Češka republika | 1,6 | 0,16 |

Malezija | 2,4 | 0,24 |

Republika Koreja | 7,0 | 0,71 |

Senegal | 1,2 | 0,12 |

Alžirija | 9,9 | 1,00 |

Vmesna vsota C | 259,0 | 26,10 |

D. Drugi | 77,8 | 7,71 |

Skupaj (A + B + C + D) | 992,3 | 100,00 |

--------------------------------------------------