Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 22019A1204(01)

Protokol o spremembi Mednarodne konvencijeza ohranitev tunov v Atlantiku

ST/13446/2019/INIT

UL L 313, 4.12.2019, p. 3–13 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document Date of entry into force unknown (pending notification) or not yet in force.

Related Council decision
Related Council decision

4.12.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 313/3


PROTOKOL

o spremembi Mednarodne konvencijeza ohranitev tunov v Atlantiku

Pogodbenice Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku so se v Riu de Janeiru 14. maja 1966 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) –

OB UPOŠTEVANJU priporočila ICCAT o ustanovitvi delovne skupine za pripravo sprememb Konvencije ICCAT [priporočilo 12–10] in osnutkov predlogov za spremembe, ki jih je pripravila ta delovna skupina;

OB UPOŠTEVANJU resolucije ICCAT o udeležbi ribiških subjektov v spremenjeni Konvenciji ICCAT [resolucija 19–13] in priporočila ICCAT o ribah, ki se štejejo za tuna in tunu podobne vrste ali oceanske, pelagične in izrazito selivske morske pse in skate [prip. 19–01], ki sta sestavna dela predlogov sprememb in ju je Komisija sprejela skupaj z dokončnim oblikovanjem tega protokola;

GLEDE NA TO, da tukaj predstavljeni predlogi sprememb Konvencije vključujejo nove obveznosti,

OB POUDARJANJU pomena hitrega dokončanja notranjih postopkov sprejemanja, da lahko Protokol za vse pogodbenice začne veljati čim prej –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Preambula h Konvenciji se spremeni, kot sledi:

„Vlade, katerih ustrezno pooblaščeni predstavniki podpisujejo to listino, upoštevajoč njihov skupni interes za populacije tunov in tunom podobne ribe ter morske pse in skate, ki so oceanske, pelagične in izrazito selivske vrste, v Atlantskem oceanu in v želji po sodelovanju pri ohranjevanju populacij teh rib na ravneh, ki bodo dovoljevale njihovo dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo za hrano in druge namene, so se odločile za sklenitev Konvencije za ohranitev teh virov in se v ta namen sporazumejo:“

Člen 2

Člena II in III Konvencije se spremenita, kot sledi:

„Člen II

Nič v tej konvenciji ne posega v pravice, jurisdikcijo in dolžnosti držav v okviru mednarodnega prava. Ta konvencija se razlaga in uporablja na način, ki je skladen z mednarodnim pravom.

Člen III

1.   Pogodbenice se sporazumejo, da ustanovijo in vodijo komisijo z imenom Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu: Komisija), ki bo izvajala cilje iz te konvencije. Vsaka pogodbenica je članica Komisije.

2.   Vsako članico Komisije v Komisiji predstavljajo največ trije delegati. Delegatom lahko pomagajo strokovnjaki in svetovalci.

3.   Odločitve v Komisiji se praviloma sprejemajo soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, se odločitve sprejemajo z dvotretjinsko večino prisotnih članic Komisije, ki glasujejo za ali proti, pri čemer ima vsaka članica Komisije en glas, razen če ni v tej konvenciji določeno drugače. Za sklepčnost sta potrebni dve tretjini vseh članic Komisije.

4.   Komisija se redno sestaja enkrat na dve leti. Posebna seja se lahko skliče kadar koli na zahtevo večine vseh članic Komisije ali po sklepu sveta, ustanovljenega s členom VI.

5.   Na prvi seji in nato na vsaki redni seji Komisija izvoli izmed pogodbenic predsednika, prvega podpredsednika in drugega podpredsednika, ki se lahko znova volijo samo za en mandat.

6.   Seje Komisije in njenih pomožnih teles so javne, razen če Komisija odloči drugače.

7.   Uradni jeziki Komisije so angleški, francoski in španski.

8.   Komisija ima pooblastilo, da sprejme tak poslovnik in finančne predpise, kakor so potrebni za izvajanje njenih funkcij.

9.   Komisija svojim članicam vsaki dve leti predloži poročilo o svojem delu in ugotovitvah ter na zahtevo vedno obvesti katero koli svojo članico o vsaki zadevi v zvezi s cilji te konvencije.“

Člen 3

Konvenciji se doda nov člen IV, ki se glasi:

„Člen IV

Komisija in njene članice pri svojem delu na podlagi te konvencije:

(a)

uporabljajo previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva v skladu z ustreznimi mednarodno dogovorjenimi standardi ter po potrebi priporočenimi praksami in postopki;

(b)

uporabljajo najboljše razpoložljive znanstvene dokaze;

(c)

varujejo biotsko raznovrstnost v morskem okolju;

(d)

zagotovijo pravičnost in preglednost pri sprejemanju odločitev, vključno z dodeljevanjem ribolovnih možnosti, in drugih dejavnostih; ter

(e)

v celoti priznajo posebne zahteve članic Komisije v razvoju, vključno s potrebo po krepitvi njihove zmogljivosti v skladu z mednarodnim pravom, za izvajanje njihovih obveznosti v skladu s to konvencijo in za razvoj njihovega ribištva.“

Člen 4

Členi IV, V, VI, VII in VIII Konvencije se preštevilčijo v člene V, VI, VII, VIII oziroma IX in spremenijo, kot sledi:

„Člen V

1.   Za izvajanje ciljev te konvencije:

(a)

je Komisija odgovorna za preučevanje populacij tunov in tunom podobnih rib ter morskih psov in skatov, ki so oceanske, pelagične in izrazito selivske vrste, (v nadaljnjem besedilu: vrste ICCAT) ter drugih takih vrst, ujetih med ribolovom vrst ICCAT na območju Konvencije, ob upoštevanju prizadevanj drugih ustreznih mednarodnih organizacij ali ureditev, povezanih z ribištvom. Takšno preučevanje vključuje raziskave o navedenih vrstah, oceanografijo njihovega okolja ter učinke naravnih in človeških dejavnikov na njihovo številčnost. Komisija lahko preučuje tudi vrste, ki spadajo v isti ekosistem ali pa so odvisne od vrst ICCAT ali povezane z njimi;

(b)

kadar je to izvedljivo, Komisija pri izvajanju teh nalog uporablja tehnične in znanstvene storitve in informacije uradnih organov članic Komisije in njihovih političnih podrazdelitev ter lahko, kadar je zaželeno, uporabi razpoložljive storitve in podatke katere koli javne ali zasebne institucije, organizacije ali posameznika ter se lahko v mejah svojega proračuna in v sodelovanju zadevne članice Komisije loti neodvisne raziskave, da dopolni raziskovalno delo, ki ga opravljajo vlade, nacionalne institucije ali druge mednarodne organizacije;

(c)

Komisija zagotovi, da so vse informacije, ki jih prejme od tovrstnih institucij, organizacij ali posameznika, skladne z veljavnimi znanstvenimi standardi glede kakovosti in objektivnosti.

2.   Izvajanje določb iz odstavka 1 tega člena zajema:

(a)

zbiranje in analiziranje statističnih podatkov v zvezi s sedanjimi pogoji in trendi glede vrst ICCAT na območju Konvencije;

(b)

preučevanje in ocenjevanje informacij glede ukrepov in metod za zagotovitev ohranjanja vrst ICCAT na območju Konvencije na ravneh ali nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos in ki bodo zagotavljale učinkovito izkoriščanje teh vrst v skladu s tem donosom;

(c)

priporočila članicam Konvencije za preučevanje in raziskovanje ter

(d)

objavljanje in drugačno razširjanje poročil o njenih ugotovitvah ter statističnih, bioloških in drugih znanstvenih informacij, ki se nanašajo na ribolov vrst ICCAT na območju Konvencije.

Člen VI

1.   V okviru Komisije je ustanovljen svet, ki sestoji iz predsednika in podpredsednikov Komisije ter predstavnikov najmanj štirih in največ osmih pogodbenic. Pogodbenice, ki so zastopane v svetu, se izvolijo na vsakem rednem sestanku Komisije. Če število pogodbenic kadar koli preseže 40, lahko Komisija izvoli dve dodatni pogodbenici, ki sta zastopani v svetu. Pogodbenice, katerih sodržavljani so predsednik in podpredsedniki, se v svet ne volijo. Komisija pri volitvah za svet temeljito preuči geografske interese, interese pogodbenic glede ribolova in predelave tunov, kakor tudi enake pravice pogodbenic, ki so zastopane v svetu.

2.   Svet izvaja take funkcije, ki so mu dodeljene s to konvencijo ali mu jih določi Komisija, in se sestane najmanj enkrat v prehodnem obdobju med rednimi sejami Komisije. Med sejami Komisije svet sprejme potrebne sklepe o nalogah, ki jih izvaja osebje in izdaja potrebna navodila izvršnemu sekretarju. Svet sprejme sklepe v skladu s pravili, ki jih določi Komisija.

Člen VII

Za izvajanje ciljev te konvencije lahko Komisija ustanovi podkomisije za vrste, skupine vrst ali geografska območja. V takem primeru vsaka podkomisija:

(a)

nosi odgovornost za spremljanje vrst, skupine vrst ali geografskega območja pod svojo pristojnostjo in za zbiranje znanstvenih in drugih informacij v zvezi s tem;

(b)

lahko na podlagi znanstvenih raziskav Komisiji predlaga priporočila za skupni ukrep članic Komisije in

(c)

priporoči študije in raziskave, potrebne za pridobitev informacij o vrstah, skupinah vrst ali geografskih območjih, kakor tudi uskladitev programov raziskav članic Komisije.

Člen VIII

Komisija imenuje izvršnega sekretarja, ki je na voljo Komisiji. Izvršni sekretar je ob upoštevanju pravil in postopkov, kakor jih določi Komisija, pristojen za izbiro in vodenje osebja Komisije. Med drugim izvaja tudi naslednje funkcije, kakor jih lahko predpiše Komisija:

(a)

usklajuje programe raziskav, ki se izvajajo v skladu s členoma V in VII te konvencije;

(b)

pripravlja ocene proračuna za pregled s strani Komisije;

(c)

odobri izplačila sredstev v skladu s proračunom Komisije;

(d)

vodi računovodstvo Komisije;

(e)

organizira sodelovanje z organizacijami, navedenimi v členu XIII te konvencije;

(f)

zbira in analizira podatke, potrebne za izpolnitev ciljev te konvencije, zlasti tiste podatke, ki se nanašajo na sedanji in največji trajnostni donos staležev vrst ICCAT; in

(g)

pripravlja znanstvena, administrativna in druga poročila Komisije in njenih pomožnih teles za odobritev Komisije.

Člen IX

1.

(a)

Komisija lahko na podlagi znanstvenih dokazov izda priporočila, namenjena:

(i)

zagotovitvi dolgoročnega ohranjanja in trajnostne uporabe vrst ICCAT na območju Konvencije z vzdrževanjem ali ponovno vzpostavitvijo staležev navedenih vrst na ravneh ali nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos;

(ii)

po potrebi spodbudi ohranjanje drugih vrst, ki so odvisne od vrst ICCAT ali povezane z njimi, z namenom ohranjanja ali obnavljanja populacij takih vrst nad ravnmi, na katerih lahko njihovo razmnoževanje postane resno ogroženo.

Ta priporočila za članice Komisije začnejo veljati pod pogoji, določenimi v odstavkih 2 in 3 tega člena.

(b)

Priporočila, ki se nanašajo na navedeno, se izdajo:

(i)

na pobudo Komisije, če ni bila ustanovljena ustrezna podkomisija;

(ii)

na pobudo Komisije z odobritvijo najmanj dveh tretjin vseh članic Komisije, če je bila ustanovljena ustrezna podkomisija, toda le-ta predloga ni odobrila;

(iii)

na predlog, ki je bil odobren s strani ustrezne podkomisije; ali

(iv)

na predlog, ki je bil odobren s strani ustrezne podkomisije, če se zadevno priporočilo nanaša na več kot eno geografsko območje, vrste ali skupino vrst.

2.   Vsako priporočilo, ki je izdano v skladu z odstavkom 1 tega člena, začne veljati za vse članice Komisije štiri mesece po datumu, ko Komisija o priporočilu obvesti vse svoje članice, razen če se Komisija v času sprejetja priporočila dogovori drugače ter je drugače določeno v odstavku 3 tega člena. Priporočilo v nobenem primeru ne začne veljati v manj kot treh mesecih.

3.

(a)

Če katera koli članica Komisije v primeru priporočila, izdanega v skladu z zgornjim odstavkom 1(b)(i) ali (ii), ali katera koli članica Komisije, ki je tudi članica zadevne podkomisije, v primeru priporočila, izdanega v skladu z zgornjim odstavkom 1(b)(iii) ali (iv), predloži Komisiji ugovor na tako priporočilo v roku, določenem v zgornjem odstavku 2, priporočilo ne začne veljati za tiste članice Komisije, ki so podale ugovor.

(b)

Če je ugovor predložila večina članic Komisije v obdobju, kakor ga določa zgornji odstavek 2, priporočilo ne začne veljati za nobeno članico Komisije.

(c)

Članica Komisije, ki ugovarja v skladu z zgornjim pododstavkom (a), Komisiji v času predložitve ugovora pisno predloži razlog za ugovor, ki temelji na enem ali več naslednjih razlogih:

(i)

priporočilo ni v skladu s to konvencijo ali drugimi ustreznimi pravili mednarodnega prava;

(ii)

priporočilo neupravičeno formalno in dejansko diskriminira članico Komisije, ki je podala ugovor;

(iii)

članica Komisije praktično ne more ravnati v skladu z ukrepom, ker je sprejela drugačen pristop k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju ali ker nima tehničnih zmogljivosti za izvajanje priporočila; ali

(iv)

varnostne omejitve, zaradi katerih članica Komisije, ki je podala ugovor, ne more izvajati ali upoštevati ukrepa.

(d)

Vsaka članica Komisije, ki predloži ugovor v skladu s tem členom, Komisiji, kolikor je izvedljivo, predloži tudi opis morebitnih drugih ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki so vsaj enako učinkoviti kot ukrep, kateremu ugovarja.

4.   Katera koli članica Komisije, ki ugovarja priporočilu, lahko kadar koli umakne navedeni ugovor in priporočilo za to članico Komisije začne veljati takoj, če je priporočilo že v veljavi, ali v roku, v katerem lahko začne veljati pod pogoji iz tega člena.

5.   Izvršilni sekretar nemudoma vsem članicam Komisije pošlje podatke o kakršnem koli ugovoru in obrazložitvi, ki jih prejme v skladu s tem členom, in o vsakem umiku takega ugovora ter vse članice Komisije uradno obvesti o začetku veljavnosti katerega koli priporočila.“

Člen 5

Konvenciji se doda nov člen X, ki se glasi:

„Člen X

1.   Članice si znotraj Komisije kar najbolje prizadevajo preprečiti spore, stranke v katerem koli sporu pa se med seboj posvetujejo, da bi spore v zvezi s to konvencijo reševale po mirni poti in v najkrajšem možnem času.

2.   Če se spor nanaša na tehnično zadevo, lahko stranke v sporu spor skupaj predložijo ad hoc strokovnemu odboru, ustanovljenemu v skladu s postopki, ki jih sprejme Komisija. Strokovni odbor se posvetuje s strankami v sporu in si prizadeva za hitro rešitev spora brez uporabe zavezujočih postopkov.

3.   Če se pojavi kakršen koli spor med dvema ali več pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije, si je treba čim bolj prizadevati za mirno reševanje spora.

4.   Vsak tak spor, ki ni rešen na način iz zgornjih odstavkov, se lahko predloži v končno in zavezujočo arbitražo za poravnavo, in sicer na skupno zahtevo strank v sporu. Stranke v sporu se morajo pred skupno zahtevo za arbitražo dogovoriti o obsegu spora. Stranke v sporu se lahko dogovorijo, da se arbitražno sodišče oblikuje in vodi v skladu s Prilogo 1 te konvencije ali v skladu z drugimi postopki, ki jih stranke v sporu lahko začnejo uporabljati na podlagi vzajemnega dogovora. Vsako tako arbitražno sodišče odloča v skladu s to konvencijo, mednarodnim pravom in ustreznimi standardi, ki jih stranke v sporu priznavajo v zvezi z ohranjanjem živih morskih virov.

5.   Mehanizmi za reševanje sporov iz tega člena se uporabljajo samo za spore, ki se nanašajo na katero koli dejanje, dejstvo ali stanje, ki nastopi po začetku veljavnosti tega člena.

6.   Nobena določba v tem členu ne sme posegati v možnost strank v sporih, da spore rešujejo v skladu z drugimi pogodbami ali mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenice so, namesto na način, kot je določen v tem členu, v skladu z zahtevami navedene pogodbe ali mednarodnega sporazuma.“

Člen 6

Členi IX, X, in XI Konvencije se preštevilčijo v člene XI, XII, oziroma XIII in spremenijo, kot sledi:

„Člen XI

1.   Članice Komisije soglašajo, da bodo storile vse potrebno, da zagotovijo izvajanje te konvencije. Vsaka članica Komisije Komisiji na dve leti ali vsakič, ko Komisija to zahteva, posreduje izjavo o ukrepih, ki jih je izvedla v ta namen.

2.   Članice Komisije soglašajo, da:

(a)

na zahtevo Komisije pošljejo katere koli razpoložljive statistične, biološke in druge znanstvene informacije, ki bi jih Komisija potrebovala za namene te konvencije;

(b)

kadar njihovi uradni organi ne morejo pridobiti in poslati navedenih informacij, Komisiji dovolijo, da jih prek članic Komisije pridobi prostovoljno in neposredno od podjetij in posameznih ribičev.

3.   Članice se zavežejo, da bodo medsebojno sodelovale, da sprejmejo ustrezne, učinkovite ukrepe za zagotovitev uporabe določb te konvencije.

4.   Pogodbenice se zavežejo, da bodo vzpostavile sistem mednarodnega izvajanja, ki bo namenjen uporabi za območje Konvencije, razen za morebitno teritorialno morje in druge vode, v katerem je država po mednarodnem pravu upravičena za izvajanje jurisdikcije nad ribištvom.

Člen XII

1.   Komisija sprejme proračun za skupne stroške Komisije za dvoletno obdobje po vsaki redni seji.

2.

(a)

Vsaka članica Komisije letno v proračun Komisije prispeva znesek, izračunan v skladu s shemo iz finančnih predpisov, kot jih je sprejela Komisija. Komisija mora pri sprejemanju te sheme med drugim upoštevati fiksne osnovne pristojbine za članstvo v Komisiji in podkomisiji, skupno zaokroženo težo ulova in neto težo konzerviranih proizvodov atlantskega tuna in tunom podobnih rib ter stopnjo gospodarskega razvoja članov Komisije.

(b)

Shema letnih prispevkov v finančnih predpisih se vzpostavi ali spremeni samo s soglasjem vseh prisotnih članov Komisije, ki glasujejo. Članice Komisije so o tem obveščene devetdeset dni vnaprej.

3.   Svet pregleda drugo polovico dvoletnega proračuna na svoji redni seji med sejami Komisije in lahko na podlagi sedanjega in predvidenega razvoja odobri ponovno razporeditev zneskov v proračunu Komisije za drugo leto v okviru celotnega proračuna, ki ga odobri Komisija.

4.   Izvršni sekretar Komisije o svoji letni oceni obvesti vsako članico Komisije. Prispevki se plačajo 1. januarja v letu, na katerega se ocena nanaša. Prispevki, ki niso plačani pred 1. januarjem naslednjega leta, veljajo za zaostala plačila.

5.   Prispevki v dvoletni proračun se plačajo v valutah, kakor jih določi Komisija.

6.   Na prvi seji Komisija odobri proračun za bilanco prvega leta svojega delovanja in za naslednje dvoletno obdobje. Članicam Komisije takoj posreduje kopije teh proračunov skupaj z obvestili o zadevnih ocenah za prvi letni prispevek.

7.   Nato izvršni sekretar v roku najmanj šestdesetih dni pred redno sejo Komisije, ki poteka pred dvoletnim obdobjem, vsaki članici Komisije predloži osnutek dvoletnega proračuna skupaj z načrtom predlaganih ocen.

8.   Komisija lahko začasno odvzame volilno pravico kateri koli članici Komisije, kadar so njena zaostala plačila prispevkov enaka dolgovanemu znesku ali ga presegajo za dve predhodni leti.

9.   Komisija ustanovi sklad obratnih sredstev za financiranje svojega delovanja pred prejemom letnih prispevkov in za druge namene, ki ji sama določi. Komisija določi višino vsote sklada, oceni akontacije, potrebne za njegovo ustanovitev, in sprejme predpise, ki urejajo uporabo sklada.

10.   Komisija organizira letno neodvisno revizijo svojih računov. Poročila teh revizij pregleda in odobri Komisija ali svet v letu, ko ni redne seje Komisije.

11.   Komisija lahko za opravljanje svojega dela sprejme druge prispevke, kakor so določeni v odstavku 2 tega člena.

Člen XIII

1.   Pogodbenice soglašajo, da je treba med Komisijo in Organizacijo za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih vzpostaviti delovni odnos. V ta namen Komisija začne pogajanja z Organizacijo za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih za sklenitev sporazuma na podlagi člena XIII ustanovne listine Organizacije. Tak sporazum mora med drugim določati, da generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih imenuje predstavnika, ki bo prisostvoval na vseh sejah Komisije in njenih pomožnih teles, vendar brez pravice do glasovanja.

2.   Članice Komisije soglašajo, da je potrebno medsebojno sodelovanje Komisije ter drugih mednarodnih komisij za ribištvo in znanstvenih organizacij, ki lahko prispevajo k delu Komisije. Komisija lahko sklene sporazume s takimi komisijami in organizacijami.

3.   Komisija lahko povabi katero koli ustrezno mednarodno organizacijo in katero koli vlado, ki je članica Združenih narodov ali katere koli specializirane agencije Združenih narodov in ki ni članica Komisije, da pošlje opazovalce na seje Komisije in njenih pomožnih teles.“

Člen 7

Člen XII Konvencije se preštevilči v člen XIV. Odstavek 2 tega člena se spremeni, kot sledi:

„2.   Kadar koli po desetih letih od datuma začetka veljavnosti te konvencije lahko katera koli pogodbenica odstopi od te konvencije 31. decembra katerega koli leta, vključno z desetim letom, s pisnim uradnim obvestilom o odstopu, ki ga do vključno 31. decembra predhodnega leta predloži generalnemu direktorju Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih.“

Člen 8

Člen XIII Konvencije se preštevilči v člen XV. Odstavek 1 tega člena se spremeni, kot sledi:

1.

(a)

Komisija lahko na pobudo katere koli pogodbenice ali na svojo pobudo predlaga spremembe te konvencije. Vsak tak predlog se poda s soglasjem.

(b)

Generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih izroči vsem pogodbenicam overjeno kopijo besedila katere koli predlagane spremembe.

(c)

Sprememba, ki ne vključuje novih obveznosti, začne za vse pogodbenice veljati 30. dan, ko jo sprejme tri četrtine pogodbenic.

(d)

Sprememba, ki vključuje nove obveznosti, začne za vsako pogodbenico, ki sprejme spremembo, veljati 90. dan po tem, ko jo sprejme tri četrtine pogodbenic, nato pa za vsako preostalo pogodbenico tedaj, ko jo ta sprejme. Za katero koli spremembo, za katero ena ali več pogodbenic meni, da vsebuje nove obveznosti, šteje, da vsebuje nove obveznosti in začne veljati ustrezno s tem.

(e)

Vlado, ki h Konvenciji pristopi po tem, ko je sprememba k tej konvenciji na voljo za sprejetje v skladu z določbami tega člena, zavezuje Konvencija, kakor je bila spremenjena, ko navedena sprememba začne veljati.“

Člen 9

Konvenciji se doda nov člen XVI, ki se glasi:

„Člen XVI

Priloge so sestavni del te konvencije in sklicevanje na to konvencijo vključuje sklicevanje na priloge.“

Člen 10

Členi XIV, XV, in XVI Konvencije se preštevilčijo v člene XVII, XVIII, oziroma XIX in spremenijo, kot sledi:

„Člen XVII

1.   Ta konvencija je na voljo za podpis vladi katere koli države, ki je članica Združenih narodov ali katere koli specializirane agencije Združenih narodov. Katera koli taka vlada, ki ne podpiše te konvencije, lahko k njej pristopi kadar koli.

2.   Konvencijo države podpisnice ratificirajo ali odobrijo v skladu s svojo ustavo. Listine o ratifikaciji, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem direktorju Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih.

3.   Ta konvencija začne veljati, ko sedem vlad deponira listine o ratifikaciji, odobritvi ali pristopu, za vsako vlado, ki naknadno deponira listino o ratifikaciji, odobritvi ali pristopu, pa na dan takšnega deponiranja.

4.   Ta konvencija je na voljo za podpis ali pristop vsaki medvladni organizaciji za gospodarsko povezovanje, ki jo ustanovijo države, ki so prenesle nanjo pristojnost za zadeve, obravnavane v tej konvenciji, vključno s pristojnostjo za sklepanje pogodb glede navedenih zadev.

5.   Po deponiranju listin o uradni potrditvi ali pristopu je katera koli organizacija, navedena v odstavku 4, pogodbenica z istimi pravicami in obveznostmi glede določb Konvencije kakor druge pogodbenice. V besedilu te konvencije se sklic na izraz "država" v odstavku 4 člena XI ter na izraz "vlada" v preambuli in v odstavku 1 člena XV interpretira na ta način.

6.   Kadar organizacija, navedena v odstavku 4, postane pogodbenica te konvencije, države članice navedene organizacije in tiste, ki pristopijo k njej v prihodnosti, niso več pogodbenice te konvencije; o tem pisno obvestijo generalnega direktorja Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih.

Člen XVIII

Generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih obvesti vse vlade, navedene v odstavku 1 člena XVII, in vse organizacije, navedene v odstavku 4 istega člena, o deponiranju listin o ratifikaciji, odobritvi, uradni potrditvi ali pristopu, začetku veljavnosti te konvencije, predlogih za spremembe, obvestilih o sprejetju sprememb, začetku veljavnosti sprememb in obvestilih o odstopih.

Člen XIX

Izvirnik te konvencije se deponira pri generalnem direktorju Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih, ki pošlje overjene kopije vladam, navedenim v odstavku 1 člena XVII, in organizacijam, navedenim v odstavku 4 istega člena.“

Člen 11

Konvenciji se dodata dve prilogi, ki se glasita:

„PRILOGA 1

POSTOPKI REŠEVANJA SPOROV

1.   

Arbitražno sodišče iz odstavka 4 člena X bi moralo biti po potrebi sestavljeno iz treh arbitrov, ki jih lahko imenujejo:

(a)

Ena od strank v sporu ime arbitra sporoči drugi stranki v sporu, ta pa ji v 40 dneh po navedenem obvestilu sporoči ime drugega arbitra. Stranke v sporih med več kot dvema članicama Komisije, ki imajo isti interes, skupaj imenujejo enega arbitra. Stranke v sporu v 60 dneh po imenovanju drugega arbitra imenujejo tretjega arbitra, ki ne sme biti državljan nobene članice Komisije in ne sme biti iste narodnosti kot prva dva arbitra. Tretji arbiter predseduje sodišču.

(b)

Če drugi arbiter ni imenovan v predpisanem roku ali če se stranke glede imenovanja tretjega arbitra ne morejo strinjati v predpisanem roku, lahko tega arbitra na zahtevo strank v sporu v dveh mesecih od datuma prejema zahteve imenuje predsednik Komisije.

2.   

Odločitev arbitražnega sodišča se sprejme z večino glasov njegovih članov, ki se ne smejo vzdržati glasovanja.

3.   

Odločitev arbitražnega sodišča je dokončna in zavezujoča za stranke v sporu. Stranke v sporu nemudoma delujejo v skladu z odločitvijo. Arbitražno sodišče lahko na zahtevo ene od strank v sporu razloži odločitev.

PRILOGA 2

RIBIŠKI SUBJEKTI

1.   

Po začetku veljavnosti sprememb te konvencije, sprejetih 18. novembra 2019, lahko samo ribiški subjekt, ki je do 10. julija 2013 dosegel status sodelujočega v skladu s postopki, ki jih je določila Komisija, kakor je navedeno v resoluciji [res. 19-13], sprejeti hkrati s to prilogo, s pisno listino, ki se predloži izvršnemu sekretarju Komisije, izrazi trdno zavezo, da bo spoštoval pogoje te konvencije in upošteval priporočila, sprejeta v skladu s to konvencijo. Taka zaveza začne veljati trideset dni od datuma prejema listine. Ta ribolovni subjekt lahko odstopi od take zaveze s pisnim obvestilom, naslovljenim na izvršnega sekretarja Komisije. Obvestilo o odstopu začne veljati eno leto od datuma njegovega prejema, razen če je v obvestilu določen poznejši datum.

2.   

V primeru kakršne koli spremembe te konvencije v skladu s členom XV lahko ribiški subjekt iz odstavka 1 s pisno listino, ki se predloži izvršnemu sekretarju Komisije, izrazi trdno zavezo, da bo spoštoval pogoje spremenjene konvencije in upošteval priporočila, sprejeta v skladu s to konvencijo. Ta zaveza ribiškega subjekta začne veljati na datume, določene v členu XV, ali na datum prejema pisnega obvestila, navedenega v tem odstavku, kar je pozneje.

3.   

Izvršilni sekretar obvesti pogodbenice o prejemu takih zavez ali uradnih obvestil; pogodbenicam omogoči dostop do uradnih obvestil; posreduje uradna obvestila pogodbenic ribiškemu subjektu, vključno z obvestili o ratifikaciji, odobritvi ali pristopu h Konvenciji ter o začetku veljavnosti te konvencije in njenih sprememb; ter na varnem hrani vse tovrstne dokumente, ki so bili posredovani med ribiškim subjektom in izvršnim sekretarjem.

4.   

Ribiški subjekt iz odstavka 1, ki je s predložitvijo pisne listine iz odstavkov 1 in 2 izrazil trdno zavezo, da bo spoštoval pogoje te konvencije in upošteval priporočila, sprejeta na podlagi te konvencije, lahko sodeluje pri ustreznem delu Komisije, vključno s sprejemanjem odločitev, in ima smiselno enake pravice in obveznosti kot članice Komisije, kakor je določeno v členih III, V, VII, IX, XI, XII, in XIII te konvencije.

5.   

Če spor vključuje ribiški subjekt iz odstavka 1, ki je izrazil svojo zavezanost spoštovanju pogojev te konvencije v skladu s to prilogo, in ga ni mogoče rešiti po mirni poti, se lahko ob soglasju strank v sporu, odvisno od primera, predloži ad hoc strokovnemu odboru ali, po dogovoru o obsegu spora, v končno in zavezujočo arbitražo.

6.   

Določbe te priloge, ki se nanašajo na udeležbo ribiškega subjekta iz odstavka 1, se uporabljajo samo za namene te konvencije.

7.   

Nepogodbenica, subjekt ali ribiški subjekt, ki po 10. juliju 2013 pridobi status sodelujočega, se ne šteje za ribiški subjekt za namene te priloge in zato nima enakih pravic in obveznosti kot članice Komisije, kakor so določene v členih III, V, VII, IX, XI, XII, in XIII te konvencije.

Člen 12

Izvirnik tega protokola, katerega besedila v angleškem, francoskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem direktorju Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih. Za podpis bo na voljo 20. novembra 2019 v Palmi de Mallorci v Španiji, nato pa v Rimu do 20. novembra 2020. Pogodbenice Konvencije, ki niso podpisale tega protokola, lahko kadar koli deponirajo svoje listine o odobritvi, ratifikaciji ali sprejetju. Generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih pošlje overjeno kopijo tega protokola vsem pogodbenicam Konvencije.

Člen 13

Ta protokol začne za vsako pogodbenico Konvencije, ki ga je sprejela, veljati 90. dan po deponiranju listine o odobritvi, ratifikaciji ali sprejetju s strani treh četrtin pogodbenic Konvencije pri generalnem direktorju Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, nato pa za vsako preostalo pogodbenico Konvencije tedaj, ko ga ta odobri, ratificira ali sprejme. Za vlado, ki postane pogodbenica Konvencije po tem, ko je bil ta protokol na voljo za podpis v skladu s členom 12, se šteje, da je sprejela ta protokol.

Člen 14

Po začetku veljavnosti tega protokola za navedene tri četrtine pogodbenic Konvencije, ki so deponirale listine o odobritvi, ratifikaciji ali sprejetju pri generalnem sekretarju Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, se za pogodbenice Konvencije, ki niso deponirale svojih listin o odobritvi, ratifikaciji ali sprejetju, šteje, da ostajajo članice Komisije. Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev svojega urejenega delovanja do začetka veljavnosti tega protokola za vse pogodbenice Konvencije. Pogodbenica Konvencije, za katero ta protokol še ni začel veljati, se lahko kljub temu odloči za začasno izvajanje teh sprememb in lahko o tem uradno obvesti generalnega direktorja Organizacije za prehrano in kmetijstvo.

V Palmi de Mallorci, Španija, 20. novembra 2019


Top
  翻译: