31964L0221

Direktiva Sveta

z dne 25. februarja 1964

o usklajevanju posebnih ukrepov, ki zadevajo gibanje in prebivanje tujih državljanov, utemeljenih z javno politiko, javno varnostjo ali zdravjem prebivalstva

(64/221/EGS)

SVET EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 56(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 15 z dne 16. avgusta 1961 [1] o začetnih ukrepih za doseganje prostega gibanja delavcev znotraj skupnosti, in zlasti člena 47 Uredbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta št. 16 z dne 16. avgusta 1961 [2] o upravnih postopkih in praksah, ki urejajo vstop in zaposlitev ter prebivanje delavcev iz drugih držav članic Skupnosti in njihovih družin v državi članici,

ob upoštevanju Splošnih programov [3] za odpravo omejitev pravice do ustanavljanja in svobodnega opravljanja storitev, in zlasti naslova II vsakega od teh programov,

ob upoštevanju Direktive Sveta z dne 25. februarja 1964 [4] o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za državljane držav članic v zvezi z ustanavljanjem in opravljanjem storitev,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju predloga Evropskega parlamenta [5],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [6],

ker bi se moralo usklajevanje določb, predpisanih z zakoni, predpisi ali upravnimi ukrepi, ki predvidevajo posebno obravnavo tujih državljanov, utemeljeno z javno politiko, javno varnostjo ali zdravjem prebivalstva, zlasti ukvarjati s pogoji za vstop in prebivanje državljanov držav članic, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, da bi opravljali dejavnosti kot zaposlene ali samozaposlene osebe, ali kot prejemniki storitev;

ker tako usklajevanje predpostavlja zlasti približevanje postopkov, ki jih uporabljajo v vsaki državi članici, ko se sklicujejo na razloge javne politike, javne varnosti ali zaščite zdravja prebivalstva v zadevah v zvezi z gibanjem ali prebivanjem tujih državljanov;

ker bi morala biti v vsaki državi članici državljanom drugih držav članic na voljo enaka pravna sredstva v zvezi z odločbami uprave v takih zadevah;

ker ne bi bilo praktično sestavljati seznama bolezni in oblik nezmožnosti, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalstva, javno politiko ali javno varnost, in ker bi bilo težko izdelati popoln seznam; ker zadošča, da bolezni in nezmožnosti razvrstimo v skupine,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Določbe te direktive se uporabljajo za vsakega državljana države članice, ki prebiva v drugi državi članici Skupnosti ali tja potuje, da bi opravljal dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba, ali kot uporabnik storitev.

2. Te določbe se uporabljajo tudi za zakonca in za družinske člane, za katere veljajo določbe uredb in direktiv, sprejetih na tem področju v skladu s Pogodbo.

Člen 2

1. Ta direktiva se nanaša na vse ukrepe v zvezi z vstopom na ozemlje, z izdajo ali podaljšanjem dovoljenja za prebivanje ali z izstopom z ozemlja, ki jih sprejmejo države članice zaradi javne politike, javne varnosti ali zaščite zdravja prebivalstva.

2. Ni se dovoljeno sklicevati na omenjene razloge, da bi s tem dosegli ekonomske cilje.

Člen 3

1. Ukrepi, utemeljeni z javno politiko ali javno varnostjo, so odvisni izključno od osebnega vedenja prizadete osebe.

2. Za sprejem takih ukrepov ne zadoščajo sami po sebi prejšnji primeri kaznovanosti za kazniva ravnanja.

3. Iztek veljavnosti identifikacijskega dokumenta ali potnega lista, ki ga je zadevna oseba uporabila za vstop v državo gostiteljico in za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ne upravičuje izgona z ozemlja države.

4. Vsaka država, ki je izdala identifikacijski dokument ali potni list, mora dovoliti imetniku takega dokumenta, da ponovno vstopi na njeno ozemlje brez formalnih postopkov, tudi če dokument ni več veljaven ali če je državljanstvo imetnika sporno.

Člen 4

1. Edine bolezni in oblike nezmožnosti, ki upravičujejo zavrnitev vstopa na ozemlje ali zavrnitev izdaje prvega dovoljenja za prebivanje, so tiste, ki so naštete v Prilogi k tej direktivi.

2. Bolezni ali oblike nezmožnosti, ki se pojavijo po izdaji prvega dovoljenja za prebivanje, ne upravičujejo zavrnitve podaljšanja dovoljenja za prebivanje ali izgona z ozemlja.

3. Države članice ne smejo uvajati novih določb ali praks, ki bi bile bolj restriktivne kot tiste, veljavne na datum uradnega obvestila o tej direktivi.

Člen 5

1. Odločba o tem, ali se osebi odobri ali zavrne prvo dovoljenje za prebivanje, se sprejme čim prej in nikakor ne kasneje kot v šestih mesecih od datuma vložitve prošnje za dovoljenje.

Dokler se ne sprejme odločitev o odobritvi ali zavrnitvi dovoljenja za prebivanje, se zadevni osebi dovoli začasno bivanje na ozemlju države.

2. V primerih, kjer se to šteje za nujno, lahko država gostiteljica od države članice, iz katere prihaja vlagatelj, ali po potrebi od drugih držav članic, zahteva informacije o morebitni prejšnji kaznovanosti. Tako poizvedovanje se ne sme opravljati na rutinski podlagi. Vprašana država članica mora odgovoriti v dveh mesecih.

Člen 6

Zadevno osebo se obvesti o razlogih javne politike, javne varnosti ali zdravja prebivalstva, na podlagi katerih je bila v njenem primeru sprejeta odločitev, razen če je to v nasprotju z varnostnimi interesi prizadete države.

Člen 7

Prizadeto osebo se uradno obvesti o vsaki odločitvi, da se zavrne vloga za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje, ali da se osebo izžene iz države. V tem uradnem obvestilu se navede čas, v katerem mora oseba zapustiti državo. Razen v nujnih primerih ta čas ne sme biti krajši od petnajstih dni, če zadevna oseba še nikoli ni dobila dovoljenja za prebivanje, in ne krajši od enega meseca v vseh drugih primerih.

Člen 8

Zadevni osebi so na voljo enaka pravna sredstva v zvezi z odločitvijo o vstopu ali o zavrnitvi izdaje oziroma podaljšanja dovoljenja za prebivanje ali z ukazom izgona z ozemlja, kot so na voljo državljanom prizadete države v zvezi z dejanji uprave.

Člen 9

1. Če pri sodišču ni predvidena pravica do pritožbe ali če je pritožba mogoča le na pravno veljavnost odločbe, ali če pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, upravni organ, razen v nujnih primerih, ne sme sprejeti odločbe, s katero se zavrne podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali s katero se ukaže izgon imetnika dovoljenja za prebivanje z ozemlja države, dokler ne da mnenja pristojni organ države gostiteljice, pred katerim ima prizadeta oseba pravico do obrambe in pomoči ali do pravnega zastopanja, kot je predvideno v domači zakonodaji.

Ta organ ne sme biti isti kot organ, ki je pooblaščen za sprejem odločbe o zavrnitvi podaljšanja dovoljenja za prebivanje ali odločbe, s katero se ukaže izgon.

2. Odločba o zavrnitvi izdaje prvega dovoljenja za prebivanje ali odločba, ki ukazuje izgon prizadete osebe pred izdajo dovoljenja, se na zahtevo osebe naslovi v preučitev organu, katerega mnenje se predhodno zahteva po določbah odstavka 1. Prizadete osebe imajo pravico do osebne obrambe, razen če je to v nasprotju z interesi nacionalne varnosti.

Člen 10

1. Države članice v šestih mesecih od uradnega obvestila o tej direktivi uveljavijo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev z določbami direktive, in o tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice zagotovijo, da se Komisiji sporočijo besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 11

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. februarja 1964

Za Svet

Predsednik

H. Fayat

[1] UL 57, 26.8.1961, str. 1073/61.

[2] UL 80, 13.12.1961, str. 1513/61.

[3] UL 2, 15.1.1962, str. 32/62 in 36/62.

[4] UL 56, 4.4.1964, str. 845/64.

[5] UL 134, 14.12.1962, str. 2861/62.

[6] UL 56, 4.4.1964, str. 856/64.

--------------------------------------------------

PRILOGA

A. Bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalstva:

1. bolezni, za katere se zahteva karantena in ki so naštete v Mednarodni zdravstveni uredbi št. 2 Svetovne zdravstvene organizacije z dne 25. maja 1951;

2. tuberkuloza respiratornega sistema v aktivni obliki ali ki kaže težnjo, da se bo razvila;

3. sifilis;

4. druge nalezljive bolezni ali nalezljive parazitske bolezni, če zanje veljajo določbe za zaščito državljanov države gostiteljice.

B. Bolezni in oblike nezmožnosti, ki bi lahko ogrozile javno politiko ali javno varnost:

1. odvisnost od mamil;

2. težje duševne motnje; manifestirana stanja psihotičnih motenj z nemirom, delirijem, halucinacijami ali zmedenostjo.

--------------------------------------------------