32000R1784

Uredba Sveta (ES) št. 1784/2000

z dne 11. avgusta 2000

o uvedbi dokončne protidumpinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve pri uvozu nekaterih tempranih litoželeznih cevnih pritrdilnih elementov s poreklom iz Brazilije, Češke republike, Japonske, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti členov 9 in 10(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 449/2000 [2], v nadaljevanju "začasna uredba", uvedla začasno protidumpinške dajatev pri uvozu tempranih litoželeznih cevastih pritrdilnih elementov v Skupnost s poreklom iz Brazilije, Češke republike, Japonske, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske; uvedenih ni bilo nobenih dajatev pri uvozu iz Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije, ker je bilo za njihove tržne deleže začasno ugotovljeno, da so de minimis.

B. NAKNADNI POSTOPEK

(2) Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bilo odločeno, da se bo uvedla začasna protidumpinška dajatev pri uvozu iz Brazilije, Češke republike, Japonske, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske ter da ne bodo sprejeti začasni ukrepi pri uvozu s poreklom iz Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije, se je zainteresiranim strankam, ki so to želele, omogočilo, da jih je zaslišala Komisija. Te stranke so predložile tudi pisna stališča, v katerih so predstavile svoja mnenja o začasnih ugotovitvah.

(3) Komisija je še naprej zbirala in preverjala informacije, ki so se zdele pomembne za dokončne ugotovitve.

(4) Opravljeni so bili nadaljnji preveritveni obiski v prostorih naslednjih uvoznikov/trgovcev, ki so odgovorili na vprašalnik:

- Jannone SA, Španija,

- Nefit BV, Nizozemska,

- Thisa SA, Španija.

(5) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti uvedbo dokončne protidumpinške dajatve in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Zagotovljeno jim je bilo tudi obdobje, v katerem bi po tem razkritju lahko predstavile svoja stališča.

(6) Predloženi ustni in pisni argumenti, ki so jih predložile stranke, so bili upoštevani in, kjer je bilo primerno, so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene.

C. ZAČETEK POSTOPKA

(7) Nekatere zainteresirane stranke so ponovile svoj zahtevek, ki se je nanašal na to, da nekatere tretje stranke niso bile vključene v raziskavo, in sicer Bolgarija, Poljska, Turčija in Združene države Amerike, saj naj bi bila takšna nevključitev diskriminatorna, začetek postopka pa naj bi bil zato neveljaven.

(8) S tem v zvezi je potrjeno, da glede Bolgarije in Poljske ni bilo mogoče začeti nobenega postopka, ker na podlagi dokazov o normalni vrednosti in informacij o izvozni ceni za bolgarske in poljske izdelke, ki jih je predložil pritožnik prav tako kot za države, ki jih zadeva ta raziskava, ni bilo nikakršnega dumpinga. Glede uvoza iz Združenih držav Amerike in Turčije so razpoložljive informacije kazale de minimis obseg uvoza. Zato se ta zahtevek zavrne.

D. OBRAVNAVANI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK PROIZVOD

1. Obravnavani izdelek

(9) V začasni uredbi je bil obravnavani izdelek opisan kot temprani litoželezni cevni pritrdilni elementi z navojem ("temprani pritrdilni elementi" ali "pritrdilni elementi"), ki se združujejo z vijačenjem, uvrščen pod oznako KN ex73071910. Ta opredelitev je potrjena.

(10) Po razkritju začasnih ugotovitev je ena izmed zainteresiranih strank uveljavljala mnenje, da bi morala poleg oznake KN 73071910 raziskava zajeti tudi druge oznake KN, saj se je obravnavani izdelek uvažal v Skupnost tudi pod temi drugimi oznakami. Poleg tega je trdila, da bi bilo treba raziskavo razširiti na pritrdilne elemente brez navoja, saj so se tudi ti uvažali v Skupnost, kjer so jim vrezali navoje in jih prodajali.

(11) Glede prve točke je treba povedati, da so bili vsi med preiskavo preverjeni uvozi tempranih pritrdilnih elementov opravljeni pod oznako KN 73071910, ki opredeljuje obravnavani izdelek, kakor je bilo pojasnjeno v obvestilu o začetku. Posledično se uvozni podatki, uporabljeni v tej preiskavi, pravilno navezujejo na obravnavani izdelek. Če bi obstajali primeri, v katerih bi se temprani pritrdilni elementi uvažali pod drugimi oznakami KN, je to treba obravnavati kot napačno razvrstitev in bi bilo treba na to ustrezno opozoriti carinsko upravo.

(12) Glede druge točke je treba povedati, da opredelitev obravnavanega izdelka ne zajema pritrdilnih elementov brez navojev. Pravzaprav gre za vmesni izdelek, pri katerem je potrebna nadaljnja obdelava, da bi obravnavanemu izdelku zagotovili eno od njegovih bistvenih značilnosti, tj. njegov spojni mehanizem. Posledično pritrdilni elementi brez navoja kot takšni ne pomenijo konkurence obravnavanemu izdelku in niso medsebojno zamenljivi z njim. Poleg tega je preiskava pokazala, da pomeni vrezovanje navojev precejšen korak v proizvodnem procesu v smislu dodane vrednosti tempranega pritrdilnega elementa, zlasti ob upoštevanju visoke ravni intenzivnosti dela, ki ga vključuje ta korak. Zato pri pritrdilnih elementih brez navoja ne gre za isti izdelek kot pri pritrdilnih elementih z navojem, tj. pri obravnavanem izdelku.

(13) Glede na zgoraj povedano se začasne ugotovitve v zvezi z obravnavanim izdelkom potrdijo.

2. Podoben izdelek

(14) Komisija je v uvodni izjavi 13 začasne uredbe ugotovila, da so bili temprani pritrdilni elementi, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti in so bili prodani na trgu Skupnosti, kakor tudi temprani pritrdilni elementi, ki so bili proizvedeni v zadevnih državah in izvoženi v Skupnost, podobni izdelki, saj med obstoječimi različnimi tipi tempranih pritrdilnih elementov ni bilo nobenih razlik v osnovnih fizičnih in tehničnih lastnostih ter načinih uporabe.

(15) Po razkritju začasnih ugotovitev so nekatere zainteresirane stranke uveljavljale mnenje, da v Skupnosti proizvedeni temprani pritrdilni elementi niso bili podoben izdelek uvoženim izdelkom iz zadevnih držav, saj je bila pri pritrdilnih elementih, proizvedenih v Skupnosti, uporabljena bela temprana litina, pri uvoženih izdelkih pa črna temprana litina.

(16) Preiskava je pokazala, da gre pri pritrdilnih elementih iz črne in bele temprane litine za različen postopek žarjenja. Pri pritrdilnih elementih iz bele temprane litine traja ta postopek od 80 do 120 ur pri temperaturi 1100o. Pri pritrdilnih elementih iz črne temprane litine pa traja postopek od 50 do 80 ur pri temperaturi 900o. Ta različna postopka imata za posledico drugačno vsebnost ogljika, pritrdilni elementi iz bele temprane litine so skoraj popolnoma razogljičeni, medtem ko je vsebnost ogljika v pritrdilnih elementih iz črne temprane litine manj reducirana. Posledica je, da so pritrdilni elementi iz bele temprane litine na splošno nekoliko bolj prožni in odporni ter se jih lažje galvanizira, pritrdilnim elementom iz črne temprane litine pa je lažje vrezati navoje in so nekoliko primernejši za vrste uporabe, kjer je pomembna tesnost pod tlakom.

(17) Preiskava pa je tudi pokazala, da ni nobene razlike glede tega, da trg ne razlikuje med pritrdilnimi elementi iz bele ali črne temprane litine, saj imajo ti, razen vsebnosti ogljika, zelo podobne značilnosti in enake vrste končne uporabe ter so zaradi tega medsebojno zamenljivi. To je potrdilo tudi dejstvo, da uvozniki/trgovci kupujejo tako pritrdilne elemente iz črne temprane litine iz zadevnih držav, kot tudi pritrdilne elemente iz bele temprane litine, ki jih proizvede industrija Skupnosti, ter jih prodajajo uporabnikom brez razlikovanja med tema dvema stopnjama materiala. Glede uporabnikov obravnavanega izdelka pa je preiskava potrdila, da ne delajo bistvenih razlik med pritrdilnimi elementi iz bele ali črne temprane litine.

(18) To je mogoče sklepati tudi iz dejstva, da so pritrdilni elementi iz bele ali črne temprane litine vključeni v evropski standard EN 10242 in v mednarodni standard ISO 49, ki podrobno določata zahteve za oblikovanje in značilnosti tempranih pritrdilnih elementov. Zlasti kar zadeva stopnjo osnovnega materiala, so dopuščeni tako črni kot beli.

(19) Ob upoštevanju zgoraj navedenega in ker ni bil predložen noben nov dokaz na to temo, se potrdijo začasne ugotovitve glede podobnega izdelka.

E. UGOTOVITVE V ZVEZI S HRVAŠKO IN ZVEZNO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO

(20) Glede Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije je potrjeno, da znaša obseg uvoza, ki izvira iz teh držav, za prvo 0,4 %, za drugo pa 0,3 % skupne porabe Skupnosti. Ker sta bila uvozna obsega opredeljena kot zanemarljiva v skladu s členom 9(3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (v nadaljevanju "osnovna uredba"), se postopek v zvezi z uvozom, ki izvira iz teh dveh držav, zaključi.

F. DUMPING

1. Države s tržnim gospodarstvom

1.1 Normalna vrednost

1.1.1 Uporaba člena 18 osnovne uredbe

(21) Kakor je navedeno v oddelku 3.4 začasne uredbe, sta na vprašalnik Komisije glede izvoznih proizvajalcev odgovorila samo ena japonska družba in z njo povezan uvoznik. Informacije, ki jih je zagotovila japonska družba so bile pomanjkljive in v nekaterih primerih netočne, tako da je bilo treba priti do ugotovitev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Po sprejetju začasnih ukrepov, so bile te ugotovitve pregledane. To je pripeljalo do precej spremenjene ocene normalne vrednosti, kakor je bila začasno ugotovljena.

(22) Tajski proizvajalec izvoznik, za katerega se je normalna vrednost določila v skladu s členom 18 osnovne uredbe (glej uvodno izjavo 96 začasne uredbe), je menil, da bi morala Komisija vnovič premisliti o svoji odločitvi, da v primerih, ko ni na voljo normalne vrednosti nobenih drugih tajskih družb, vzame pri transakcijah tega izvoznika za podlago najvišjo stopnjo dumpinga.

(23) Ta argument je bil zavrnjen. Uporaba člena 18 osnovne uredbe v tem primeru velja za primerno in potrebno, da bi se izognili nagrajevanju za nesodelovanje ter tako zagotovili pošteno obravnavo vseh drugih strank, ki so v postopku polno sodelovale.

1.1.2 Normalna vrednost, ki temelji na domači prodaji

(24) Brazilski proizvajalec izvoznik je trdil, da člen 2(2) osnovne uredbe nalaga Komisiji obveznost, da razišče, ali so cene domačih prodaj vrste izdelkov, ki se prodajo v obsegu, nižjem od 5 % v Skupnost izvoženega obsega, reprezentativne za brazilski trg. Uveljavljal je tudi mnenje, da je povprečna stopnja dobička takšnih prodaj upravičeno visoka, da so cene takšnih prodaj reprezentativne in da bi jih bilo treba uporabiti za določitev normalne vrednosti.

(25) Običajna praksa institucij Skupnosti je, da pri določitvi normalne vrednosti ne uporabljajo cen izdelkov ali vrst izdelkov, ki se ne prodajajo v reprezentativnih količinah. Le v primerih, ko so obsegi prodaj enaki 5 % ali večji, Komisija meni, da je prodaja dovolj reprezentativna, da tvori podlago za normalno vrednost. Ni bilo ugotovljenih nobenih dejavnikov, ki bi opravičevali odstopanje od običajne prakse ter uporabo obsega prodaje, ki je nižji od pragu 5 %.

(26) Brazilski proizvajalec izvoznik je navedel, da je Komisija uporabila različne in nedosledne metodologije za ugotavljanje odstotka finančnih izdatkov ter drugih prodajnih, splošnih in upravnih stroškov na podlagi prihodkov od prodaje pri podobnem izdelku na eni strani in na podlagi celotnih prihodkov od prodaje na drugi.

(27) Tega argumenta ni mogoče sprejeti. Preiskava je pokazala, da proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati točnosti in zanesljivosti podatkov, sporočenih v odgovoru na vprašalnik, in Komisija zato ni imela druge izbire, kot da uporabi dejstva, ki so bila na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe, da bi ugotovila znesek finančnih izdatkov ter drugih prodajnih, splošnih in upravnih stroškov. Poleg tega ni bil zagotovljen noben dokaz o tem, da pristop, ki ga je uporabila Komisija, ni primerno odražal stroške, ki so nastali pri prodaji podobnega izdelka.

(28) Češki proizvajalec izvoznik je spodbijal mnenje Komisije, da sta proizvodna družba, ki je hkrati prodajala na domačem trgu, in njena povezana domača prodajna družba, ki je v celoti v njeni lasti, en in isti gospodarski subjekt. Ugovarjal je, da Komisija pri določitvi stroškov proizvodnje ne bi smela sešteti prodajnih, splošnih in upravnih stroškov obeh družb, saj sta družbi prodajali zadevne izdelke na različnih stopnjah trgovine.

(29) Glede prodajnih, splošnih in upravnih stroškov je običajna praksa ustanov Skupnosti, da upoštevajo vse stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, ne glede na dejstvo, ali so ti stroški nastali v eni sami družbi ali pa v dveh ali več družbah, ki oblikujejo eno in isto pravno osebo. Poleg tega je preiskava pokazala, da je bila ena od značilnosti zadevnih dveh povezanih družb, da nista jasno razlikovale med stroški, ki naj bi jih nosila prva oziroma druga pravna oseba. To se je jasno potrdilo med preverjanjem, ko so ugotovili, da je povezana prodajna družba v svoje računovodske evidence knjižila stroške, ki so bili dejansko povezani z dejavnostjo proizvodne družbe. Pristop, ki je bil uporabljen v začasni fazi, je torej potrjen.

1.1.3 Konstruirana normalna vrednost

(30) Brazilski proizvajalec izvoznik je spodbijal metodo, ki je bila uporabljena za določitev stopnje dobička pri izračunu normalne vrednosti. Ugovarjal je, da bi bilo treba upoštevati samo domačo prodajo vrste izdelkov, proizvedenih v reprezentativnih količinah, v povezavi z izvoženimi količinami. Poleg tega je menil, da bi bilo treba izključiti vrste izdelkov, prodanih na domačem trgu, ki sploh niso bili izvoženi, ter določene tipe izdelkov, prodanih na domačem trgu, ki imajo drugačen navoj kot tisti, ki so bili izvoženi v Skupnost. Poleg tega je družba trdila, da bi bilo treba zagotoviti vsaj popravek za stopnjo dobička nazadnje navedenih tipov, ki naj bi imeli višjo stopnjo dobička. Na koncu je družba trdila, da bi bilo treba pri določitvi stopnje dobička izključiti prodajo, ki prinaša izgubo.

(31) Stopnja dobička, ki je bila uporabljena za izračun normalne vrednosti, je bila določena v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, kar pomeni, da temelji na dejanskih podatkih v zvezi s prodajo pri običajnem teku trgovine za podoben izdelek brazilskega izvoznega proizvajalca, ki se ga je preiskovalo. Da bi preučili, ali je bila prodaja res opravljena pri običajnem teku trgovine, so institucije Skupnosti uporabile svojo običajno prakso, kakor je opisana v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, ki določa, da se prodaje določene vrste izdelka, ki prinaša izgubo, vključijo v izračun dobička, razen kadar predstavljajo 20 ali več odstotkov celotne količine te vrste izdelka, prodanega na trgu. Zagotovljenih ni bilo nobenih informacij, ki bi opravičile odstopanje od običajne prakse in začasno ugotovljeni rezultati so potemtakem potrjeni.

(32) Sodelujoča korejska družba je oporekala metodologiji Komisije za izračunavanje domače stopnje dobička, saj je trdila, da je imelo izračunavanje normalnih vrednosti za posledico pretirano visoke stopnje.

(33) Stopnja dobička, uporabljena pri izračunani vrednosti, je točno ocenjena, in dejanski dobiček je bil realiziran pri vseh prodajah med običajnim tekom trgovine na domačem trgu, v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe in običajne prakse institucij Skupnosti.

(34) Ista korejska družba je tudi izrazila mnenje, da bi morali nekatere prodajne stroške v zvezi z domačimi prodajami izključiti iz domačih prodajnih, splošnih in upravnih stroškov, vključenih v izračun normalnih vrednosti.

(35) Pravzaprav so bili ustrezni prodajni stroški, ki so nastali pri domači prodaji – stroški pakiranja in prevoza – že odšteti, da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno. To je bilo opravljeno na podlagi zahtevanih in odobrenih prilagoditev za te stroške v obliki domačih popravkov. Pravilen pristop, sprejet v začasni uredbi, je torej potrjena.

(36) Korejska družba je trdila, da bi bilo treba za nekatere izvožene vrste izdelkov, ki se niso prodajali na domačem trgu, normalno vrednost izračunati s sklicevanjem na prodajne cene zelo podobnih vrst izdelkov na domačem trgu.

(37) Ta argument je načeloma mogoče sprejeti. Vendar pa se je za nekatere vrste izdelkov, ki so jih v zadostnih količinah prodajali na domačem trgu in bili predstavljeni kot primerljivi z vrstami izdelkov, ki se na domačem trgu niso prodajali, zdelo, da se precej razlikujejo tako glede stroškov proizvodnje kot glede njihovih fizičnih značilnosti, kot so teža, velikost izhodov itd. Da bi lahko Komisija te cene uporabila za določitev normalne vrednosti, bi bili potrebni ocena in uporaba številnih in obsežnih popravkov. Zato je bilo sklenjeno in s tem potrjeno, da je uporaba izračunanih normalnih vrednosti v takšnih primerih najbolj točna in primerna podlaga za določitev normalne vrednosti.

1.2 Izvozna cena

(38) Brazilski proizvajalec izvoznik je uveljavljal mnenje, da so bile izvozne prodaje v Skupnost prek povezanega uvoznika izključene brez kakršne koli utemeljitve.

(39) V uvodni izjavi 41 začasne uredbe je bilo poudarjeno, da pomeni ta prodaja zanemarljiv del izvoza in kot takšna ne bi mogla bistveno vplivati na ugotovitve. Pravzaprav izračuni dumpinga, ki izključujejo količine, prodane prek povezanega uvoznika, zajemajo več kot 97 % celotne količine, izvožene v Skupnost, kar je popolnoma reprezentativna količina. Zato velja kot utemeljeno, da se te prodaje izključijo.

1.3. Primerjava

(40) Brazilski proizvajalec izvoznik je izpodbijal dejstvo, da Komisija ni uporabila kontrolnih številk izdelkov, ki opredeljujejo vrste izdelkov, kakor je bilo predlagano v vprašalniku za primerjavo normalnih vrednosti in izvoznih cen.

(41) Potrjeno je, da se prvotno predlagane kontrolne številke izdelkov niso obdržale. Do tega je prišlo, ker so preverjanja na mestu samem pokazala, da so bile vrste izdelkov z različnimi značilnostmi, ki so imele za posledico različne stroške in tržne vrednosti, uvrščene pod isto kontrolno številko izdelka. Da bi zagotovili pošteno in točno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, kakor zahteva člen 2(10) osnovne uredbe, je bila uporabljena notranja kategorizacija izdelkov podjetja. To je pripeljalo do primerjave normalnih vrednosti in izvoznih cen identičnih vrst izdelkov.

(a) Fizične značilnosti

(42) Brazilski izvozni proizvajalec izvoznik je tudi zahteval popravek zaradi razlik v fizičnih značilnostih med domačimi in vrstami izdelkov za izvoz.

(43) Omeniti je treba, da, kjer so institucije Skupnosti primerjale domačo normalno vrednost in izvozne cene identičnih vrst izdelkov, ni bil dodeljen nadaljnji popravek za razlike v fizičnih značilnostih. Za vrste izdelkov, pri katerih identičnih vrst na domačem trgu niso prodajali v reprezentativnih količinah in ob običajnem poteku trgovine, se je normalna vrednost izračunala na podlagi stroškov proizvodnje izvoženih vrst, tako da tudi pri teh vrstah ni bilo dodatnih fizičnih razlik in se potemtakem ni zagotovila dodatna prilagoditev.

(44) Eden od tajskih proizvajalcev izvoznikov je ugovarjal odločitvi institucij Skupnosti, da zavrnejo prilagoditev stopnje trgovine (glej uvodno izjavo 105 začasne uredbe). Trdil je, da so obstajale cenovne razlike za določene vrste izdelkov glede na njihove fizične značilnosti.

(45) Čeprav je družba svoj zahtevek opredelila kot prilagoditev stopnje trgovine, je dejansko zahtevala popravek zaradi razlik v fizičnih značilnostih. Po razkritju začasnih ugotovitev Skupnosti je družba v odgovoru na vprašalnik precej spremenila zahtevek, tako da se je sklicevala na druge fizične značilnosti od tistih, ki jih je prvotno opredelila. Institucije Skupnosti v tej pozni fazi postopka niso več mogle preveriti prave vrednosti novo navedene razlike v ceni. S tem v zvezi je treba omeniti, da je bilo v izvozniku poslanem vprašalniku jasno navedeno, da je za zahtevek bistvena točnost in pravočasnost, da ga Komisija lahko preuči. Posledično je bil zahtevek zavrnjen in potrjene so bile začasne ugotovitve.

(b) Uvozne dajatve in posredni davki ("povračilo dajatev")

(46) Kakor je navedeno v uvodni izjavi 47 začasne uredbe, se je zahtevek brazilskega proizvajalca izvoznika za prilagoditev normalne vrednosti zaradi povrnitve nekaterih posrednih davkov nadalje preučilo. Preiskava je pripeljala do sklepa, da je bil zahtevek družbe prekomeren in neutemeljen. Znesek, ki se je dejansko povrnil pri izvozni prodaji v Skupnost in ki se je hkrati plačal za zadevni izdelek pri prodaji v Braziliji, je bil le del zahtevanega zneska. Začasno odobren popravek je bil torej ustrezno revidiran.

(c) Stopnja trgovine

(47) Brazilski in češki proizvajalec izvoznik sta ponovila svojo zahtevo po popravku normalne vrednosti zaradi razlik v stopnji trgovine glede na prodajo stranki OEM v Skupnosti.

(48) Na podlagi pojasnil, ki sta jih zagotovili obe družbi, je prišlo do prilagoditev. To je bilo storjeno v skladu s členom 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe, saj družbi na svojih domačih trgih nista prodajali na obeh zadevnih stopnjah.

(d) Stroški kredita

(49) Sodelujoča korejska družba je trdila, da ni imela nobenih stroškov kredita za izvozne prodaje in da bi bilo treba izračune ustrezno prilagoditi.

(50) Ugotovljeno je bilo, da je ta zahtevek v nasprotju z odgovorom družbe na vprašalnik. Komisija je upoštevala plačilne pogoje, dogovorjene s strankami v Skupnosti in Koreji, o katerih je družba poročala v svojem odgovoru na vprašalnik. Posledično je bil zahtevek zavrnjen.

(e) Pretvorbe valute

(51) Brazilski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala Komisija namesto mesečnih povprečnih tečajev uporabljati dnevne menjalne tečaje.

(52) Glede na pomembno devalvacijo brazilskega reala januarja 1999 in pomemben vpliv na izračune dumpinga je bil ta argument sprejet in izjemoma so bili za dokončne izračune dumpinga uporabljeni dnevni tečaji.

(53) Isti proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da bi morala Komisija uporabiti menjalni tečaj na dan plačila računa in ne na dan izstavitve računa.

(54) Osnovna uredba v členu 2(10)(j) določa, da je treba valute pretvarjati ob uporabi menjalnega tečaja na dan prodaje, za katerega velja, da je na datum izstavitve računa. Drugi alternativni datumi so datum pogodbe, nabavnega naloga ali potrditve naročila, ampak le, če ti ustrezneje odražajo bistvene pogoje prodaje. Menjalnega tečaja na datum plačila ni mogoče uporabiti. Posledično je bilo treba zahtevek zavrniti.

2. Države brez tržnega gospodarstva

2.1 Individualna obravnava

(55) Kakor je navedeno v začasni uredbi, je Komisija nadalje raziskala zahtevo po individualni obravnavi, ki jo je vložil eden od kitajskih proizvajalcev.

(56) Med obdobjem preiskave je družba večino svojih izdelkov, namenjenih izvozu, prodala trgovcu v kitajski državni lasti. Posledično ni imela nobenega nadzora glede cen, količin ali namembnega kraja svojih izvoznih prodaj. Te naloge je v celoti nadziral trgovec v državni lasti. Poleg tega so bile informacije o izvoznih dejavnostih zelo nepopolne, zlasti glede prodaj v smeri od trgovca strankam v Skupnosti, saj trgovec ni bil pripravljen sodelovati.

(57) Drugi kitajski proizvajalec je trdil, da je popolnoma neodvisen od vpliva države, in poudaril, da je njegov zasebni status preprečeval vsako nevarnost izogibanja.

(58) Kot v zgornjem primeru je družba večino svojih izvoznih poslov opravila prek kitajskega trgovca v državni lasti in ni vedela za ceno, ki jo je stranki v Skupnosti zaračunaval trgovec. Vmešavanje države je bilo zadostno, da je vneslo nevarnost možnega prihodnjega izogibanja dajatvi, ki velja za vso državo, če bi se tej družbi dodelila lastna individualna stopnja dajatve. Posledično zahtevka ni bilo mogoče sprejeti.

(59) Tretja družba je trdila, da je Komisija diskriminatorno uporabljala pravila v zvezi z individualno obravnavo, saj je zavrnila zagotovitev takšne obravnave, medtem ko je bila individualna obravnava zagotovljena v drugem primeru, kjer so bila dejstva enaka. Trdila je, da družba ni bila deležna individualne obravnave, ker so se uporabljali določeni zakoni o tujih investicijah, ki predvidevajo davčne oprostitve in urejajo določitve plač, medtem ko so druge družbe v drugih protidumpinških postopkih bile deležne individualne obravnave, čeprav so zanje veljali isti zakoni.

(60) Družba je bila ustanovljena posebej zato, da bi bila deležna davčne olajšave. Ta davčna olajšava je bila na voljo le za družbe, ki so izvozile vsaj 70 % svoje proizvodnje, in preiskava je pokazala, da je ta prag v praksi v celoti dosežen. Na tej podlagi je bilo odločilno, da družba ni bila upravičena do individualne obravnave. V zvezi z očitkom diskriminacije je bilo tudi poudarjeno, da nobena družba v podobnih okoliščinah ni bila deležna individualne obravnave.

(61) Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da tri kitajske družbe niso dokazale zadostne stopnje neodvisnosti od oblasti, da bi se odstranila nevarnost izogibanja dajatvi, ki velja za vso državo. Zato se njihove zahteve za individualno obravnavo zavrnejo.

3. Stopnja dumpinga za preiskovane družbe

(62) Ker zainteresirane stranke niso podale nobenih komentarjev, je bilo odločeno, da se bodo uporabile metode, ki so v začasni uredbi določene za sodelujoče in nesodelujoče družbe.

(63) Dokončne stopnje dumpinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti, so:

3.1 Brazilija

Indústria de Fundiáo Tupý Ltda: 34,8 %,

drugi: 34,8 %.

3.2 Češka republika

Moravské Železárny a.s.: 26,1 %,

drugi: 26,1 %.

3.3 Japonska

Hitachi Metals Ltd: 47.3 %,

drugi: 65,7 %.

3.4 Koreja

Yeong Hwa Metal Co. Ltd: 13.4 %,

drugi: 23,4 %.

3.5 Tajska

BIS Pipe Fitting Industry Company Ltd: 22,1 %,

Siam Fittings Co. Ltd: 12,4 %,

Thai Malleable Iron & Steel Co. Ltd: 6.3 %,

drugi: 22,1 %.

3.6 Kitajska

Vse družbe: 49,4 %.

Hrvaška in Zvezna republika Jugoslavija

(64) Glede na ugotovitev de minimis tržnih deležih uvozov izdelkov, s poreklom iz Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije, je bilo odločeno, da se za uvoze zadevnih izdelkov iz teh dveh držav ne bo zaračunavala stopnja dumpinga.

G. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(65) Dve zainteresirani stranki sta ponovili svoj zahtevek, da obravnavanega izdelka ne bi smeli obravnavati kot izdelek, ki pripada industriji Skupnosti, saj ga je eden od proizvajalcev v Skupnosti uvažal iz nekaterih zadevnih držav, tj. iz Kitajske in Tajske. Poleg tega so nekatere zainteresirane stranke menile, da so določeni proizvajalci v Skupnosti uvažali temprane pritrdilne elemente iz nekaterih tretjih držav, tj. Bolgarije in Turčije, in jih zato ne bi smeli obravnavati kot sestavni del industrije Skupnosti.

(66) Glede prve točke je Komisija zadevo nadalje raziskala. Vendar ni našla nobenih dokazov o takšnem uvozu.

(67) Glede druge točke je preiskava potrdila, da so ti uvozi, kljub temu, da je v določenih okoliščinah do njih prišlo, minimalni v primerjavi s prodajo v Skupnosti proizvedenih izdelkov proizvajalcev v Skupnosti ter tako ne vplivajo na njihov status proizvajalcev podobnega izdelka v Skupnosti.

(68) Zato je treba te argumente zavrniti. Zaradi teh razlogov in ker ni bilo nobenih drugih novih informacij, se potrdijo ugotovitve o opredelitvi industrije Skupnosti, kakor je opisano v uvodni izjavi 133 in 134 začasne uredbe.

H. ŠKODA

1. Uvoz iz zadevnih držav

1.1 Kumulativna ocena vplivov zadevnega uvoza

(69) Zadevne zainteresirane stranke so ponovile argument, da njihovega uvoza ne bi smeli ocenjevati kumulativno z drugimi zadevnimi uvozi. Ti zahtevki so se nadalje analizirali na podlagi pogojev, določenih v členu 3(4) osnovne uredbe.

1.1.1 Brazilija

(70) Brazilski proizvajalec izvoznik je ponovil svoj zahtevek, da tempranih pritrdilnih elementov iz Brazilije ne bi smeli kumulirati z izvozom iz drugih zadevnih držav, saj gre za različne vzorce trgovanja, predvsem glede obsega uvoza in določanja cen.

(71) Omeniti je treba, da je za Brazilijo ugotovljena stopnja dumpinga znatna. Glede obsega uvoza je treba povedati, da je ta v OP znašal 4188 ton, kar ustreza tržnemu deležu 6,9 % in je tako vse prej kot zanemarljiv.

(72) Glede konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki ter konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti je nadaljnja analiza pomembnih dejavnikov pokazala, da, čeprav med obdobjem preiskave škode trend obsegov brazilskega uvoza in trend uvoza iz drugih zadevnih držav nista bila v vseh primerih enaka, razlika med njima ni bila takšna, da bi upravičila nekumulativno oceno. Pravzaprav je bilo za trend brazilskega uvoza ugotovljeno, da je nestabilen in tako sledi podobnemu trendu kot v nekaterih drugih zadevnih državah, na primer na Japonskem, v Južni Koreji in na Tajskem. Tudi glede cen brazilskega uvoza je bilo ugotovljeno, da so nestabilne: med letoma 1995 in 1996 so se povečale za približno 13 %, potem so se med letoma 1996 in 1998 postopoma znižale za skupaj približno 10 % in se na koncu spet povečale za približno 2 % med letom 1998 in OP. Podobno nestabilen vzorec je bil ugotovljen tudi za skoraj vse druge zadevne države. Čeprav razlika med cenami med OPŠ ni bila vedno enaka, pa ni bila takšna, da bi upravičila nekumulativno oceno.

(73) Vse zadevne države delujejo v okviru istih ali podobnih distribucijskih kanalov, kar je potrdilo dejstvo, da so nekateri trgovci obravnavani izdelek uvozili ali kupili tako od različnih zadevnih držav kot tudi od proizvajalcev v Skupnosti.

(74) Glede tega, kako je izdelke, uvožene iz Brazilije, in izdelke, proizvedene v Skupnosti, sprejel trg, je preiskava potrdila, da ni nobenih razlik, o čemer pričajo tudi zgoraj navedene ugotovljene podobnosti glede distribucijskih kanalov.

(75) Zaradi tega je bilo ugotovljeno, da je treba učinek brazilskega uvoza oceniti kumulativno z učinki uvozov, ki izvirajo iz drugih zadevnih držav.

1.1.2 Češka republika

(76) Češki proizvajalec izvoznik je uveljavljal mnenje, da tempranih pritrdilnih elementov iz Češke republike ne bi smeli ocenjevati kumulativno s tistimi, ki izvirajo iz drugih zadevnih držav, ker niso konkurenčni niti pritrdilnim elementom, uvoženim iz drugih zadevnih držav, niti elementom, ki so prodani in proizvedeni pretežno v industriji Skupnosti. Češki proizvajalec izvoznik je s tem v zvezi trdil, da so se njegovi pritrdilni elementi v glavnem prodajali na navedenem delu trga Skupnosti.

(77) Preiskava je pokazala, da je bil precejšen delež češkega izvoza pravzaprav usmerjen v več držav članic. Poleg tega pa, četudi se upošteva, da je preostali češki izvoz koncentriran v zgolj eni državi članici, tega ni mogoče samega po sebi obravnavati kot element, na podlagi katerega bi bilo mogoče opravičiti nekumulativno oceno, še posebej, če se upošteva velikost tega trga, in precejšnji uvoz, ki izvira iz drugih zadevnih držav in prihaja na ta trg, ter z vidika dejstva, da je tudi prodaja industrije Skupnosti na tem trgu precejšnja.

(78) Na podlagi tega se potrdijo začasne ugotovitve glede ustreznosti kumulativne ocene uvoza iz Češke republike.

1.1.3 Republika Koreja

(79) Korejski proizvajalec izvoznik je na podlagi specifičnih tehničnih značilnosti korejskega izdelka, ki ima konične zunanje navoje in konične notranje navoje (pritrdilni elementi konično-konično), uveljavljal mnenje, da izvoza iz Republike Koreje ne bi smeli kumulirati z izvozom iz drugih zadevnih držav, saj imajo v preostalih državah Skupnosti temprani pritrdilni elementi običajno konične zunanje navoje in vzporedne notranje navoje (pritrdilni elementi konično-vzporedno). Trdil je, da je uvoz iz Koreje, ki je bil usmerjen samo na trg Združenega kraljestva, konkurenčen samo pritrdilnim elementom enega samega britanskega proizvajalca, ki je prav tako proizvajal pritrdilne elemente konično-konično. Poleg tega je uveljavljal mnenje, da se je med OP pritrdilne elemente z navojem konično-vzporedno dobavljalo samo na zanemarljiv del trga Združenega kraljestva. Posledično bi se škodljiv dumping, če sploh, lahko ocenil le regionalno.

(80) Glede kakršne koli regionalne ocene škodljivega dumpinga je treba navesti, da niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki jih s tem v zvezi določa člen 4(1)(b) osnovne uredbe. V resnici so med OPŠ obravnavani izdelek na trgu Združenega kraljestva poleg britanskega proizvajalca prodajali tudi drugi proizvajalci v Skupnosti in proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav ter ostalih tretjih držav. Preiskava je poleg tega pokazala, da so bile še zlasti med OP na trgu Združenega kraljestva prodane precejšnje količine pritrdilnih elementov z navojem konično-vzporedno, ki predstavljajo delež lokalne porabe obravnavanega izdelka, ki je precej nad 20 %, česar ni mogoče obravnavati kot zanemarljivo.

(81) Zato se potrdi ustreznost kumulativne ocene uvoza iz Koreje in uvoza, ki izhaja iz drugih zadevnih držav.

1.1.4 Tajska

(82) Tajski proizvajalec izvoznik je ponovil svojo zahtevo, da izvoza tempranih pritrdilnih elementov iz Tajske ne bi smeli kumulirati z izvozom iz preostalih zadevnih držav, saj se je tajski izvoz, izražen kot odstotek celotnega uvoza v Skupnost, tj. zajemajoč celoten uvoz iz zadevnih držav in ostalih držav, v OPŠ zmanjšal.

(83) Najprej je treba omeniti, da je treba v skladu s členom 3(3) osnovne uredbe upoštevati obseg dumpinškega uvoza, ki se ga izračuna v povezavi s proizvodnjo ali porabo v Skupnosti, če je izražen v relativnih številkah. V sedanji preiskavi je bil uvoz iz zadevnih držav izražen v povezavi s porabo v Skupnosti. Na tej podlagi je bil tržni delež Tajske med OP nad 1 % ter tako glede na zakonodajo Skupnosti ni bil zanemarljiv. Na drugem mestu pa je treba povedati, da je uvoz iz Tajske predstavljal več kot 3 % celotnega uvoza v Skupnost in je bil tako očitno nad de minimis pragom WTO.

(84) Glede uvoznih trendov, opaženih med OPŠ in, kakor je navedeno zgoraj, se uvoz iz Tajske ni razlikoval od trendov, ki so veljali za druge zadevne države, kar bi opravičevalo, da se tajski uvoz ne bi kumuliral z uvozom iz teh drugih držav. Zato se ob dodatnem upoštevanju ugotovitev o precejšnjem dumpingu ter uporabljenih distribucijskih kanalnih potrdi primernost kumulativne ocene uvoza iz Tajske z uvozom, ki izvira iz drugih zadevnih držav.

1.1.5 Sklep o kumulaciji

(85) Na podlagi zgornjega je preiskava potrdila, da so izpolnjeni pogoji kumulacije, kakor so določeni v členu 3(4) osnovne uredbe, saj so bile za vse zadevne države ugotovljene stopnje dumpinga, ki presegajo de minimis raven in obseg uvoza, ki bi bil zanemarljiv. Poleg tega je bilo glede konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki na eni strani ter uvoženimi izdelki in podobnimi izdelki Skupnosti na drugi ugotovljeno, da so ti primerljivi. Preiskava je pravzaprav pokazala, da imajo v vseh primerih uvoženi izdelki in izdelki industrije Skupnosti enake fizične in tehnične značilnosti, da so trendi določanja cen podobni in precej nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti ter da se vsi uvoženi izdelki, kakor tudi izdelki Skupnosti, prodajajo po enakih ali podobnih distribucijskih kanalih. Zato se potrdijo začasne ugotovitve o ustreznosti kumulativne ocene uvoza iz zadevnih držav.

1.2 Nelojalno nižanje cen

1.2.1 Prilagoditve za pritrdilne elemente iz bele in črne temprane litine

(86) Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da bi bile potrebne prilagoditve pri primerjavi cen med uvoženimi izdelki (pritrdilnimi elementi iz črne temprane litine) in v Skupnosti proizvedenimi izdelki (na splošno pritrdilni elementi iz bele temprane litine) na podlagi različnega sprejemanja na trgu in razlike v proizvodnem procesu (še zlasti pri postopku žarjenja, saj so bili zaradi večje porabe energije pri pritrdilnih elementih iz bele temprane litine proizvodni stroški višji kot pri črnih), kar se je odražalo v prodajnih cenah.

(a) Sprejemanje na trgu

(87) Kakor je opisano zgoraj (odstavek 2.2), je bilo s tem v zvezi ugotovljeno, da v tistih primerih, ko je ista stranka prodajala pritrdilne elemente iz bele kot iz črne temprane litine in bi se zato zagotovo opazila vsaka razlika v sprejemanju na trgu, takšne razlike pravzaprav ni bilo, vsaj ne z vidika razlik v cenah. Glede uporabnikov obravnavanega izdelka je preiskava pokazala, da ti ne razlikujejo med pritrdilnimi elementi iz bele oziroma črne temprane litine. Na podlagi zgornjega tako ni bilo mogoče odobriti prilagoditev na podlagi domnevne razlike med pritrdilnimi elementi iz bele in črne temprane litine.

(b) Stroški proizvodnje in prodajna cena

(88) Glede navedenih razlik pri stroških proizvodnje in kakršnih koli vplivih na prodajne cene so razpoložljivi podatki omogočili podrobno preveritev strukture proizvodnih stroškov pritrdilnih elementov iz bele in črne temprane litine. Medtem ko je poraba energije pri popolnem razogljičenju pritrdilnih elementov iz bele temprane litine sicer višja od porabe energije za pridobitev zgolj delno razogljičenih pritrdilnih elementov iz črne temprane litine, je preiskava pokazala, da stroški porabe energije pomenijo le majhen delež celotnih proizvodnih stroškov, pa tudi, da je glede dejanske porabe energije in s tem povezanimi stroški razlika med obema procesoma neznatna in je bolj odvisna od proizvodnih obratov in njihove energetske učinkovitosti.

(89) Poleg tega je bilo glede prodajnih cen ugotovljeno, da so bile v primeru prodaje v Skupnosti proizvedenih pritrdilnih elementov iz bele in črne temprane litine na istih trgih cene za pritrdilne elemente iz črne temprane litine v nekaterih primerih celo višje, kar je v nasprotju s trditvijo nekaterih zainteresiranih strank. Razpoložljive informacije so tudi pokazale, da so trgovci na debelo in distributerji v primerih, ko so kupovali pritrdilne elemente iz črne temprane litine iz zadevnih držav in pritrdilne elemente iz bele temprane litine industrije Skupnosti, takšne izdelke pogosto znova prodajali po istih cenah in niso specificirali razlike med obema tipoma glede na te dve stopnji železove litine.

(90) Ti argumenti so zato zavrnjeni.

1.2.2 Prilagoditve za tržne segmente

(91) Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da se trg tempranih pritrdilnih elementov deli na tri segmente, kar je odvisno od cenovnega razreda in zanesljivosti izdelka, ki ga izdelajo določeni proizvajalci v Skupnosti in proizvajalci izvozniki. Posledično so menile, da bi bilo treba primerjati cene na podlagi treh različnih tržnih segmentov (visokega, srednjega, nizkega), na katerem so bili navzoči različni proizvajalci Skupnosti in proizvajalci izvozniki.

(92) Čeprav ni bilo zagotovljenih nobenih podatkov, ki bi omogočili kakršno koli objektivno in jasno razdelitev trga na tri specifične segmente, se je raziskalo, ali bi druge metode primerjanja cen, ki bi temeljile na takšnih navedenih tržnih segmentih, pripeljale do drugačnih rezultatov glede ponujanja nižjih cen. S to preiskavo niso bile ugotovljene nobene večje razlike v primerjavi z metodologijo, uporabljene v začasni fazi, tj. primerjavo ponderiranih povprečnih cena franko tovarna proizvajalcev v Skupnosti s ponderiranimi povprečnimi izvoznimi cenami vsakega zadevnega proizvajalca izvoznika za vsak tip tempranih pritrdilnih elementov.

(93) Čeprav je preiskava pokazala, da lahko obstajajo določene razlike v omenjenih segmentih, ni bilo nobenih očitnih objektivnih meril za ustrezno kategorizacijo industrije Skupnosti in proizvajalcev izvoznikov. Zato je potrjena metodologija, ki je bila uporabljena v začasni fazi.

1.2.3 Sklep glede nelojalnega nižanja cen

(94) Pred zgoraj navedenim so se stopnje nelojalnega nižanja cen pregledale na podlagi dokazil, ki so jih zainteresirane stranke predložile in dopolnile, kadar je bilo primerno. Glede Japonske se je revidirano ponderirano povprečno nelojalno nižanje cen, izraženo kot odstotek cen industrije Skupnosti, znižalo na 16,2 %. Glede drugih zadevnih držav se začasno ponderirano povprečje nelojalnega nižanja cen, izraženo kot odstotek cen industrije Skupnosti, potrdi.

2. Položaj industrije Skupnosti

2.1 Izbira gospodarskih kazalcev

(95) Glede ocene škode je ena od zainteresiranih strank uveljavljala mnenje, da določitev vpliva dumpinškega uvoza ni bila v skladu s predpisi, ker niso bili preučeni nekateri dejavniki škode, določeni v členu 3(4) Protidumpinškega sporazuma WTO.

(96) Glede tega je treba omeniti, da Protidumpinški sporazum WTO in temeljna uredba ne zahtevata, da je treba vsak dejavnik analizirati na popolnoma enak način. Poleg tega so bili v specifičnem primeru v kontekstu ocene škode upoštevani vsi ustrezni dejavniki, za katere velja, da vplivajo na stanje industrije Skupnosti. Zato je zahtevek zavrnjen.

2.2 Analiza trendov

(97) Češki proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da industrija Skupnosti ni utrpela znatne škode v smislu člena 3 osnovne uredbe, saj je Komisija v več primerih kot izhodišče za svojo analizo vzela leto 1995, če pa bi kot izhodišče vzela leto 1996, bi več gospodarskih kazalcev pravzaprav kazalo pozitiven trend.

(98) S tem v zvezi naj se najprej omeni, da je treba dumping in škodo, ki ju je utrpela industrija Skupnosti, ugotoviti med OP. Da bi med drugim ugotovili, ali obstaja takšna škoda, se ugotovljeni razvoj dogodkov in trendi v letih pred OP uporabljajo le zaradi boljšega razumevanja ugotovitev, povezanih z OP. Da bi dobili smiselno sliko o razvoju kazalcev škode, je v obravnavanem primeru, kjer se je obdobje preiskave začelo aprila 1998, veljalo primerno upoštevati vsaj tri koledarska leta (1995-1997) pred OP. Drugič pa je treba dodati, da se rezultat analize škode ne bi spremenil, če bi za referenčno leto vzeli leto 1996. Ravno nasprotno bi bila škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, še bolj očitna pri razvoju nekaterih kazalcev škode, kot sta donosnost in zaloge. Drugi kazalci škode bi sledili enakemu negativnemu trendu, z izjemo naložb in obsega proizvodnje, čigar povečanje pa bi imelo za posledico večje zaloge.

(99) Zaradi teh razlogov je zgornji argument zavrnjen.

2.3 Sklep o škodi

(100) Ob upoštevanju zgornjega se potrdijo začasne ugotovitve glede znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, določene v uvodni izjavi 160 začasne uredbe.

I. VZROČNA ZVEZA

1. Vpliv zadevnega uvoza

(101) Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je bila ocena vzročne zveze pomanjkljiva, saj je industrija Skupnosti med OPŠ lahko zviševala svoje cene, medtem ko so razvoj proizvodnje in proizvodnih zmogljivosti ter zmanjšanje zaposlovanja in pomanjkanje donosnosti povzročili drugi dejavniki kot dumpinški uvoz, še zlasti odločitev industrije Skupnosti, da racionalizira proizvodnjo, in potreba po uskladitvi z evropskimi okoljskimi standardi. Poleg tega je ena od zainteresiranih strank podvomila v začasno ugotovitev glede zaprtja proizvodnega obrata za izdelavo tempranih pritrdilnih elementov v Nemčiji in trdila, da so bile zmogljivosti proizvajalca pravzaprav premeščene v Avstrijo in da posledično tega elementa ne bi mogli obravnavati kot škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(102) Kot splošno opombo je treba poudariti, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti oceniti glede na OP. Predhodna leta in trendi, ki so se vzpostavili v teh letih, razlagajo le ozadje ugotovljene škode. Glede sedanjega postopka je preiskava pokazala, da se je industrija Skupnosti leta 1995 lotila prestrukturiranja, kar je imelo za posledico zmanjšanje proizvodnje in zaposlovanja, visoko raven naložb ter nizko raven donosnosti v tistem letu. Rezultati tega prestrukturiranja so se začeli udejanjati leta 1996, kar so pokazali tudi rastoča proizvodnja in boljši finančni rezultati (donosnost se je med letoma 1995 in 1996 izboljšala za 3,6 odstotne točke). Vendar pa je razvoj dogodkov na trgu prizadel te rezultate in nadaljnje koristi, katere bi lahko na podlagi omenjenih prizadevanj utemeljeno pričakovali za industrijo Skupnosti. Od leta 1996 so se obsegi uvoza iz zadevnih držav začeli povečevati in njihova cena je začela upadati, medtem ko se je industrija Skupnosti začela sočasno soočati s stalnim upadom svojega obsega prodaje in tržnega deleža skozi celotno OPŠ. Zmanjševanje prodaje industrije Skupnosti je imelo za posledico povečanje zalog in zmanjšanje donosnosti, ki se je kljub dvigu med letoma 1995 in 1996 potem zmanjšala za 2,3 odstotne točke med letoma 1996 in OP na –9 %.

(103) Bolj specifično pa je glede razvoja prodajnih cen industrije Skupnosti preiskava pokazala, da je do 5 % dviga povprečne prodajne cene industrije Skupnosti med letoma 1995 in OP prišlo v dveh fazah: prva je bila med letoma 1995 in 1996, ko je prišlo do splošnega povišanja cen na celotnem trgu, druga pa med letoma 1997 in 1998, ko so se cene dvignile samo v industriji Skupnosti in ostalih tretjih državah, medtem ko so se cene zadevnih držav precej znižale. Takšna dogajanja na področju cen je treba obravnavati vpričo dejstva, da je cenovni pritisk na zadevni uvoz vplival bolj na obseg prodaje in tržne deleže industrije Skupnosti kot pa na njeno raven cen. Ko se je soočila s cenovno nizkim uvozom iz zadevnih držav je imela industrija Skupnosti možnost, da obdrži svoje cene in tvega izgubo tržnih deležev ali pa sledi nizkim cenam dumpinškega uvoza, da bi ohranila obsege prodaje. Odločila se je, da bo ohranila svoje cene, vendar pa so posledice, ki jih je utrpel obseg prodaje, vplivale na donosnost, ki je po letu 1996 postala negativna.

(104) Glede razvoja obsega proizvodnje industrije Skupnosti in zlasti glede zaprtja proizvodnega obrata v Nemčiji je preiskava potrdila, da so ta obrat dejansko zaprli konec leta 1995 in da z njim povezane zmogljivosti niso bile premeščene v Avstrijo, kakor je trdila ena od zainteresiranih strank. Dejansko so tja prenesli le majhne količine zalog.

(105) Na podlagi zgornjega se potrdijo ugotovitve, kakor so opisane v uvodni izjavi 170 začasne uredbe.

2. Uvoz iz ostalih tretjih držav

(106) Nekatere zainteresirane stranke so se spraševale glede začasnih ugotovitev Skupnosti o tem, kako je na položaj industrije Skupnosti vplival uvoz zadevnega izdelka iz ostalih tretjih držav, kot so Turčija, Bolgarija in Poljska.

(107) Po podatkih Eurostata se je v OPŠ obseg uvoza iz ostalih tretjih držav zmanjšal za približno 14 %, tržni deleži pa so se zmanjšali za približno eno odstotno točko. Kar zadeva cene, so se te povprečno zvišale za okrog 15 % in so bile 17 % višje od povprečnih cen uvoza iz zadevnih držav.

2.1 Turčija

(108) Če se bolj specifično obravnava Turčijo, je bila med OP ponderirana povprečna cena uvoza približno 10 % višja od ponderirane povprečne cene zadevnega uvoza, med OPŠ pa je njen tržni delež ostal stabilen in je obsegal okrog 1 % porabe Skupnosti.

2.2 Bolgarija

(109) V zvezi z Bolgarijo se je obseg uvoza med OPŠ sicer povečal od 43 na 1109 ton, vendar pa relativno ta uvoz ni bil takšen, da bi lahko spremenil sklepe o vzročni zvezi med škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in uvozom iz zadevnih držav: dejansko je uvoz v OP iz Bolgarije predstavljal 1,8 % celotnega trga, tržni delež zadevnega uvoza pa je zajemal 28,6 %. Poleg tega se je v OPŠ cena uvoza iz Bolgarije povečala za približno 11 % in je bila v OP približno 5 % višja od povprečne cene zadevnega uvoza.

2.3 Poljska

(110) Kar zadeva Poljsko, so ostali njeni tržni deleži med OPŠ precej stabilni in povprečna cena je bila okrog 27 % višja od povprečne cene zadevnega uvoza.

2.4 Sklep glede ostalih tretjih držav

(111) Četudi je uvoz iz ostalih tretjih držav morda prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, se na koncu glede na zgornje potrdi, da ta uvoz ni takšen, da bi prekinil vzročno zvezo med dumpingom in ugotovljeno škodo.

3. Učinek nadomestitve

(112) Nekatere zainteresirane stranke so podvomile v začasne ugotovitve glede nadomestitve pritrdilnih elementov iz temprane železove litine z materiali, kot sta baker in plastika, ter v učinek te navedene nadomestitve na položaj industrije Skupnosti.

(113) Zadevo se je nadalje raziskalo in potrjeno je bilo, da je do nadomestitve železove litine z različnimi materiali, kot sta baker in plastika, pravzaprav že prišlo predvsem v osemdesetih letih. Po tem se je učinek nadomestitve upočasnil in uporaba tempranih pritrdilnih elementov je ostala stabilna, še zlasti za tiste uporabnike, pri katerih so se zahtevale fizična trpežnost, odpornost ter specifična natezna trdnost in razteznost. Zato za nobenega od učinkov nadomestitve ni mogoče reči, da je bistveno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, kakor je pričala tudi relativno stabilna poraba, ugotovljena med sedanjo preiskavo.

4. Sklep o vzročni zvezi

(114) Vpričo zgornjega se potrdijo začasne ugotovitve, opisane v uvodni izjavi 155 do 170 začasne uredbe o vzročni zvezi.

J. INTERES SKUPNOSTI

1. Interes uporabnikov

(115) Ena od zainteresiranih strank je trdila, da se ni ustrezno upoštevalo interesa industrije protipožarne zaščite.

(116) Omeniti je treba, da se med preiskavo ni oglasil nobeden od uporabnikov, ki bi pripadal industriji protipožarne zaščite. To dejstvo je lahko tudi samo po sebi pokazatelj, da tega sektorja ne zanima preveč, ali se bodo uvedli protidumpinški ukrepi, ali ne. Ta sklep podpirajo tudi ugotovitve glede sodelujočih uporabnikov, ki pripadajo drugim sektorjev, pri katerih zadevni izdelek predstavlja okrog 1 % njihovih celotnih stroškov.

2. Sklep o interesu Skupnosti

(117) Ob odsotnosti nadaljnjih novih informacij o interesu Skupnosti in na podlagi razpoložljivih dejstev, se potrdijo ugotovitve, kakor so opisane v uvodni izjavi 171 do 179 začasne uredbe.

K. DOKONČNI PROTIDUMPINŠKI UKREPI

1. Raven odpravljanja škode

(118) Za ugotavljanje ravni ukrepov, ki jih je treba dokončno uvesti, se potrdi, da se cene dumpinškega uvoza povišajo na raven, ki ne bo povzročala škode. Na podlagi tako ugotovljene stopnje škode in ugotovljenih dumpinških stopenj, kar je pač nižje v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe, se potem določi raven dajatve. Ker ni nobenih novih informacij, se potrdi metodologija, uporabljena za določitev stopnje škode, kakor je opisana v uvodni izjavi 181 začasne uredbe.

2. Hrvaška in Jugoslavija

(119) Ker so bili ugotovljeni tržni deleži de minimis, se predlaga, da se za uvoz tempranih pritrdilnih elementov iz Hrvaške in Jugoslavije ne uvede nobene protidumpinške dajatve in da se konča postopek glede uvoza iz teh dveh držav.

3. Dokončne dajatve

(120) Glede na prej navedeno velja, da se pri uvozu iz preostalih zadevnih držav uvede dokončna protidumpinška dajatev.

(121) Glede preostale dajatve, ki se uporabi za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, je treba navesti, da se je v primerih, ko je bila raven sodelovanja visoka, preostala dajatev določila na ravni najvišje protidumpinške dajatve, ugotovljene za sodelujoče proizvajalce izvoznike. V primerih, ko je bila raven sodelovanja zelo nizka, se je preostala dajatev določila na ravni najvišje stopnje dumpinga ali stopnje škode, ugotovljene za reprezentativen obseg izvoženih vrst sodelujočega izvoznika proizvajalca, kar je bilo pač nižje.

(122) Na podlagi zgornjega se predlagajo dokončne stopnje dajatev, izražene kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti, dajatev neplačana, kakor sledi:

Država | Družba | Dokončna dajatev (%) |

Brazilija | Indústria de Fundiçăo Tupý Ltda | 34,8 |

Drugi | 34,8 |

Češka republika | Moravské Železárny a.s. | 26,1 |

Drugi | 26,1 |

Japonska | Hitachi Metals Ltd | 26,9 |

Drugi | 33,6 |

Republika Koreja | Yeong Hwa Metal Co. Ltd | 13,4 |

Drugi | 23,4 |

Tajska | BIS Pipe Fitting Industry Company Ltd | 22,1 |

Siam Fittings Co. Ltd | 12,4 |

Thai Malleable Iron & Steel Co. Ltd | 6,3 |

Drugi | 22,1 |

Kitajska | Vse družbe | 49,4 |

(123) Vsak zahtevek, v katerem se zahteva uporaba teh ravni protidumpinških dajatev za posamične družbe (npr. po spremembi imena pravne osebe ali po ustanovitvi nove proizvodne ali prodajne entitete), se naslovi na Komisijo [3], skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, še zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti družbe, povezanih s proizvodnjo oziroma prodajo na domačem ali izvoznem trgu, ki se nanašajo na primer na spremembo imena ali na spremembo imena proizvodnih oziroma prodajnih entitet. Če je primerno, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom ustrezno spremenila uredbo, tako da bo posodobila seznam družb, ki imajo korist od individualnih stopenj dajatev.

4. Zaveze

(124) Opozorjeno je, da je proizvajalec izvoznik v Češki republiki ponudil zavezo glede cen v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Po uvedbi začasnih protidumpinških ukrepov sta tudi proizvajalec izvoznik v Koreji in eden od proizvajalcev izvoznikov na Tajskem ponudila zavezo glede cene v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Komisija meni, da se ponujene zaveze lahko sprejmejo, saj odpravljajo škodljiv učinek dumpinga. Poleg tega bodo redna in podrobna poročila, za katera so se družbe zavezale, da jih bodo zagotavljale Komisiji, omogočila učinkovito spremljanje. Tudi struktura prodaj teh izvoznikov je takšna, da je komisija mnenja, da obstaja malo nevarnosti za izogibanje ponujeni zavezi.

(125) Tudi japonski proizvajalec izvoznik je oblikoval predloge za ponudbo zaveze. Vendar pa so bili raven sodelovanja te družbe med preiskavo ter točnost in zanesljivost podatkov, ki jih je družba zagotovila, nezadostni (glej uvodno izjavo 21). Zato je Komisija menila, da zaveze te družbe ne bi bilo mogoče učinkovito nadzirati. Poleg tega so zaradi strukture oddelka za izvozne prodaje te družbe, ki je vključevala več kot enega povezanega uvoznika, menili, da je nevarnost izogibanja še večja. Zato so bile ponudbe zavrnjene.

(126) Da bi zagotovili učinkovito spoštovanje in nadzor zavez, je, kadar se predloži zahteva za sprostitev v prosti promet v skladu z zavezo, oprostitev dajatve pogojno, dokler proizvajalci izvozniki, katerih zaveze se sprejemajo, ne predložijo ustreznim carinskim službam držav članic veljaven račun na podlagi zaveze, ki vsebuje informacije, navedene v prilogi. Kadar se takšen račun na podlagi zaveze ne predloži ali kadar ne ustreza izdelku, predloženemu carinskim službam, zapade v plačilo ustrezna stopnja protidumpinške dajatve, da bi preprečili izogibanje zavezam.

(127) V primeru kršenja ali umika zavez, se lahko naloži protidumpinška dajatev v skladu s členoma 8(9) in 10 osnovne uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidumpinška dajatev pri uvozu tempranih litoželeznih cevnih pritrdilnih elementov z navojem, ki spadajo pod oznako KN ex73071910 (oznako TARIC 7307191010) s poreklom iz Brazilije, Češke republike, Japonske, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske.

2. Stopnja dokončne protidumpinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, neplačana dajatev je za izdelke iz navedenih držav naslednja:

Država | Dokončna dajatev (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Brazilija | 34,8 | — |

Češka republika | 26,1 | A999 |

Japonska | 33,6 | A999 |

Ljudska republika Kitajska | 49,4 | A999 |

Republika Koreja | 23,4 | A999 |

Tajska | 22,1 | A999 |

3. Zgornje stopnje se ne uporabljajo za izdelke, ki so jih proizvedle spodaj navedene družbe, za katere veljajo naslednje protidumpinške stopnje:

Država | Družba | Dokončna dajatev (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Japonska | Hitachi Metals Ltd Seavans North 2-1, Shibaura 1-Chome Minato-Ku Tokyo 105-8614 Japan | 26,9 | A092 |

Republika Koreja | Yeong Hwa Metal Co Ltd 363-6, Namyang-dong, Chinhae, Kyongman Republic of Korea | 13,4 | A093 |

Tajska | BIS Pipe Fitting Industry Co Ltd 107 Moo 4, Petchkasem Rd., Omnoi, Kratumban Samutsakorn 74130 Thailand | 22,1 | A094 |

Siam Fittings Co. Ltd 100/1-100/2, Moo 2, Settakit 1 Road, Omnoi, Krathumban Samutsakorn 74130 Thailand | 12,4 | A095 |

Thai Malleable Iron & Steel Co. Ltd 469/19 Rama III Road, Yannawa, Bangkok 10120 Thailand | 6,3 | A096 |

4. Ne glede na člen 1(1) se dokončna dajatev ne uporablja za izdelke, ki so sproščeni v prosti promet v skladu z določbami člena 2.

5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

1. Izvoz je oproščen protidumpinških dajatev, ki jih nalaga člen 1, če izdelke proizvajajo in prodajajo za izvoz v Skupnost družbe, navedene v odstavku 3, deklarirane pod ustrezno dodatno oznako TARIC, in če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2.

2. Kadar se predloži zahteva za sprostitev v prosti promet, je oprostitev dajatev pogojno odvisna od predložitve veljavnega "računa na podlagi zaveze" pristojnim carinskim službam države članice, ki ga izdajo izvozne družbe, navedene v odstavku 3, in vsebuje bistvene elemente, navedene v prilogi k tej uredbi. Oprostitev dajatve je nadalje pogojena tudi od blaga, ki se deklarira in predloži carini natančno v skladu z opisom "račun na podlagi zaveze".

3. Uvoz, ki ga spremlja "račun na podlagi zaveze", se deklarira pod naslednjimi dodatnimi oznakami TARIC:

Družba | Država | Dodatna oznaka TARIC |

Češka republika | Moravské Zelezárny a.s. Repcinska 86 77900 Olomouc 9 Czech Republic | A097 |

Republika Koreja | Yeong Hwa Metal Co. Ltd 363-6, Namyang-dong, Chinhae Kyongman Korea | A093 |

Tajska | BIS Pipe Fitting Industry Co. Ltd 107 Moo 4, Petchkasem Rd., Omnoi, Kratumban Samutsakorn 74130 Thailand | A094 |

Člen 3

Zneski, zavarovani z začasnimi protidumpinškimi dajatvami, v skladu z Uredbo (ES) št. 449/2000, se zbirajo po dokončno uvedeni stopnji dajatve. Zneski zavarovani z začasno dajatvijo, ki presegajo dokončno raven protidumpinških dajatev, se sprostijo. Kadar so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, se dokončno pobirajo le zneski, zagotovljeni na ravni začasnih dajatev.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. avgusta 2000

Za Svet

Predsednik

H. Védrine

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 905/98 (UL L 128, 30.04.1998, str. 18).

[2] UL L 55, 29.2.2000, str. 3.

[3] European CommissionDirectorate-General for TradeDirectorate CDEM 24 8/38Rue de la Loi/Wetstraat 200B-1049 Bruxelles/Brussel.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Elementi, ki jih je treba navesti v računu na podlagi zaveze, navedeni v členu 2(2):

1. Dodatno oznaka TARIC, po kateri je mogoče blago na računu na podlagi zaveze cariniti na mejah Skupnosti (kakor je opredeljeno v uredbi),

2. Točen opis blaga, ki vključuje:

- številčno oznako izdelka (kakor je določena v zavezi, ki jo je ponudil zadevni proizvajalec izvoznik), vključno s številko tipa, premerom in površino,

- oznako KN,

- količino (navedeno v enotah),

3. Opis pogojev prodaje, ki vključuje:

- ceno na enoto,

- veljavne plačilne pogoje,

- veljavne dobavne pogoje,

- celotni popusti in rabati,

4. Ime nepovezanega uvoznika, kateremu družba neposredno izdaja račun,

5. Ime uslužbenca podjetja ki je izdal račun na podlagi zaveze in naslednjo podpisano izjavo:

"Spodaj podpisani potrjujem, da je prodaja za neposreden izvoz blaga, ki ga zajema ta račun na podlagi zaveze, v Evropsko skupnost, v obsegu in pod pogoji zaveze, ki jo daje… (družba), in ga je Evropska Komisija sprejela z Uredbo (ES) št. 449/2000 ali Odločbo K(2000)2452. Izjavljam, da so informacije, ki jih vsebuje ta račun na podlagi zaveze, popolne in pravilne."

--------------------------------------------------