5.12.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/27

---

OKVIRNI SKLEP SVETA 2008/909/PNZ

z dne 27. novembra 2008

o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31(1)(a) in 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 potrdil načelo vzajemnega priznavanja, ki naj bi postalo temelj pravosodnega sodelovanja znotraj Unije, tako v civilnih kot v kazenskih zadevah.

(2)

Svet je 29. novembra 2000 v skladu s sklepi iz Tampereja sprejel Program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah (1), v katerem poziva k presoji potrebe po modernih mehanizmih za vzajemno priznavanje pravnomočnih kazenskih obsodb, ki vključujejo odvzem prostosti (ukrep 14) in k razširitvi uporabe načela premestitve obsojenih oseb na osebe s prebivališčem v državi članici (ukrep 16).

(3)	Haaški program za krepitev območja svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji (2) zahteva od držav članic, da dokončajo program ukrepov, zlasti na področju izvrševanja pravnomočnih zapornih kazni.

(4)

Vse države članice so ratificirale Konvencijo Sveta Evrope o transferju obsojenih oseb z dne 21. marca 1983. V skladu s to konvencijo je transfer obsojenih oseb z namenom prestajanja preostalega dela sankcije mogoč samo v državo njihovega državljanstva in le z njihovo privolitvijo ter s soglasjem vpletenih držav. Dodatnega protokola h Konvenciji z dne 18. decembra 1997, ki pod določenimi pogoji dovoljuje premestitev brez privolitve posameznika, niso ratificirale vse države članice. Noben od teh instrumentov ne nalaga obveznosti prevzema odgovornosti za obsojene osebe z namenom izvršitve obsodbe oziroma naloga sodišča.

(5)

Procesne pravice v kazenskih postopkih so ključnega pomena za zagotovitev vzajemnega zaupanja med državami članicami pri pravosodnem sodelovanju. Odnosi med državami članicami, ki temeljijo na vzajemnem zaupanju v pravne sisteme drugih držav članic, omogočajo priznavanje odločb organov države izdajateljice s strani države izvršiteljice. Zato bi bilo treba načrtovati nadaljnji razvoj sodelovanja, predviden v instrumentih Sveta Evrope glede izvrševanja kazenskih sodb, zlasti kadar so bili državljani Unije v drugi državi članici s kazensko sodbo obsojeni na zaporno kazen ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti. Ne glede na potrebo po tem, da se obsojeni osebi zagotovijo ustrezna jamstva v postopku, naj ne bi bilo več nujno potrebno v vseh primerih zahtevati njenega privolitve za posredovanje sodbe v drugo državo članico zaradi priznanja in izvršitve izrečene kazenske sankcije.

(6)	Ta okvirni sklep bi bilo treba izvajati in uporabljati na način, ki bi omogočal spoštovanje splošnih načel enakosti, pravičnosti in razumnosti.

(7)

Člen 4(1)(c) vsebuje diskrecijsko določbo, ki bi omogočala, da se potrdilo in sodba na primer posredujeta državi članici državljanstva obsojene osebe, razen v primerih iz odstavka 1(a) in (b), ali državi članici, v kateri obsojena oseba živi in neprekinjeno zakonito prebiva vsaj pet let ter bo v njej obdržala pravico do stalnega prebivališča.

(8)

V primerih iz člena 4(1)(c) se posredovanje sodbe in potrdila državi izvršiteljici izvede na podlagi posvetovanj med pristojnimi organi države izdajateljice in države izvršiteljice ter s privolitvijo pristojnega organa države izvršiteljice. Pristojni organi bi morali upoštevati dejavnike, kot so na primer trajanje bivanja ali druge vezi z državo izvršiteljico. V primerih, ko bi obsojena oseba v skladu z nacionalno zakonodajo ali mednarodnimi instrumenti lahko bila premeščena v državo članico ali tretjo državo, bi morali pristojni organi države izdajateljice in države izvršiteljice s posvetovanji preučiti, ali bi izvršitev v državi izvršiteljici omogočila boljšo socialno rehabilitacijo kot njena izvršitev v tretji državi.

(9)

Izvršitev kazenske sankcije v državi izvršiteljici bi morala izboljšati možnost socialne rehabilitacije obsojene osebe. Da se prepriča o tem, da bo izvršitev kazenske sankcije s strani države izvršiteljice omogočila lažjo socialno rehabilitacijo obsojene osebe, bi moral pristojni organ države izdajateljice upoštevati dejavnike, kakršen je na primer navezanost osebe na državo izvršiteljico, ter dejstvo, da obsojena oseba smatra, da ima v državi izvršiteljici družinske, jezikovne, kulturne, socialne ali ekonomske in druge vezi.

(10)

Mnenje obsojene osebe iz člena 6(3) je lahko koristno zlasti pri uporabi člena 4(4). Beseda „zlasti“ bi morala zajemati tudi primere, ko mnenje obsojene osebe vsebuje informacije, ki bi utegnile biti pomembne za razloge za nepriznanje in neizvršitev. Določbe členov 4(4) in 6(3) ne predstavljajo razloga za zavrnitev zaradi socialne rehabilitacije.

(11)

Poljska potrebuje več časa kot druge države članice za soočenje s praktičnimi in materialnimi posledicami premestitve poljskih državljanov, ki so bili obsojeni v drugih državah članicah, zlasti v luči povečane mobilnosti poljskih državljanov v Uniji. Zaradi tega bi bilo treba predvideti po obsegu omejeno začasno odstopanje za največ pet let.

(12)

Ta okvirni sklep bi se moral smiselno uporabljati tudi za izvrševanje kazenskih sankcij v primerih iz členov 4(6) in 5(3) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (3). To med drugim pomeni, da bi lahko država izvršiteljica brez poseganja v Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ preverjala obstoj razlogov za nepriznanje in neizvršitev iz člena 9 tega okvirnega sklepa, vključno s preverjanjem dvojne kaznivosti, če je država izvršiteljica podala izjavo v skladu s členom 7(4) tega okvirnega sklepa kot pogoj za priznanje in izvršitev sodbe z namenom predaje osebe ali izvršitve kazenske sankcije v primerih iz člena 7(4) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

(13)

Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in so odražena v Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti v poglavju VI Listine. Ničesar iz tega okvirnega sklepa se ne bi smelo razlagati kot prepoved zavrnitve izvršitve odločbe, kadar obstajajo objektivni razlogi za prepričanje, da je bila kazenska sankcija izrečena z namenom kaznovanja osebe na podlagi njenega spola, rase, vere, narodnosti, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali, da je oseba zaradi katerega koli od teh razlogov lahko v slabšem položaju.

(14)	Ta okvirni sklep nobeni državi članici ne bi smel preprečevati, da uporablja svoja ustavna pravila glede pravičnega postopka, svobode združevanja, svobode tiska in svobode izražanja v drugih medijih.

(15)	Ta okvirni sklep bi bilo treba uporabljati v skladu s pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, kot je določena v členu 18 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(16)	Ta okvirni sklep bi bilo treba uporabljati v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti, med drugim zlasti z Direktivo Sveta 2003/86/ES (4), Direktivo Sveta 2003/109/ES (5) in Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(17)	Kadar se ta okvirni sklep sklicuje na državo, kjer obsojena oseba „živi“, je mišljen kraj, na katerega je ta oseba navezana zaradi običajnega prebivališča in na podlagi dejavnikov, kot so družinske, socialne ali poklicne vezi.

(18)

Pri uporabi člena 5(1) bi bilo treba omogočiti, da se sodba ali overjena kopija sodbe in potrdilo posredujeta pristojnemu organu v državi izvršiteljici, in sicer na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, na primer prek elektronske pošte ali faksa, pod pogoji, ki državi izvršiteljici omogočajo, da ugotovi njuno verodostojnost.

(19)	V primerih iz člena 9(1)(k) bi morala država izvršiteljica razmisliti o možnosti prilagoditve kazenske sankcije v skladu s tem okvirnim sklepom, preden se odloči zavrniti priznanje in izvršitev kazenske sankcije, ki vključuje ukrep, ki ni zaporna kazen.

(20)	Razlog za zavrnitev iz člena 9(1)(k) se lahko uporabi tudi v primerih, ko oseba ni bila spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja, čeprav je pristojni organ kot posledico kaznivega dejanja uporabil drug ukrep odvzema prostosti, kot je zaporna kazen.

(21)

Razlog za zavrnitev na podlagi teritorialnosti bi bilo treba uporabiti le v izjemnih primerih in zaradi kar najtesnejšega sodelovanja, ki naj bi potekalo v skladu z določbami tega okvirnega sklepa v kar največji možni meri, pri čemer pa bi bilo treba upoštevati namen tega okvirnega sklepa. Vsaka odločitev glede uporabe tega razloga za zavrnitev bi morala temeljiti na analizi posameznega primera in posvetovanjih med pristojnimi organi države izdajateljice in države izvršiteljice.

(22)	Rok iz člena 12(2) bi morale države članice v notranje pravo prenesti tako, da bi se postopek do pravnomočnosti odločbe, vključno s pritožbenim postopkom, moral praviloma zaključiti v roku 90 dni.

(23)

Člen 18(1) določa, da se načelo specialnosti, ob upoštevanju izjem iz odstavka 2 navedenega člena, uporablja le, če je bila oseba premeščena v državo izvršiteljico. Načelo specialnosti se ne bi smelo uporabljati, če se oseba ni premestila v državo izvršiteljico, na primer v primerih, če je oseba zbežala v državo izvršiteljico –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tem okvirnem sklepu:

(a)	„sodba“ pomeni pravnomočno odločbo ali nalog sodišča države izdajateljice, s katerim je izrečena kazenska sankcija za fizično osebo;

(b)	„kazenska sankcija“ pomeni vsakršno zaporno kazen ali ukrep odvzema prostosti, izrečen za določen ali nedoločen čas na podlagi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja;

(c)	„država izdajateljica“ pomeni državo članico, v kateri je bila izdana sodba;

(d)	„država izvršiteljica“ pomeni državo članico, kateri je bila sodba posredovana zaradi njenega priznanja in izvršitve.

Člen 2

Določitev pristojnih organov

1.   Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta o tem, kateri organ ali organi so po njenem nacionalnem pravu in v skladu s tem okvirnim sklepom pristojni, kadar je ta država članica država izdajateljica ali država izvršiteljica.

2.   Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 3

Namen in področje uporabe

1.   Namen tega okvirnega sklepa je določiti pravila, na podlagi katerih država članica v luči zaradi lažje socialne rehabilitacije obsojene osebe prizna sodbo in izvrši kazensko sankcijo.

2.   Ta okvirni sklep se uporablja, kadar se obsojena oseba nahaja v državi izdajateljici ali v državi izvršiteljici.

3.   Ta okvirni sklep se uporablja le za priznavanje sodb in izvrševanje kazenskih sankcij v smislu tega okvirnega sklepa. Dejstvo, da je bila poleg kazenske sankcije izrečena denarna kazen in/ali odredba o zaplembi, ki še ni bila plačana, izterjana ali izvršena, ne preprečuje posredovanja sodbe. Priznavanje in izvrševanje takšnih denarnih kazni ter odredb o zaplembi v drugi državi članici temelji na instrumentih, ki se uporabljajo med državami članicami, zlasti Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (7) ter Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (8).

4.   Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.

POGLAVJE II

PRIZNAVANJE SODB IN IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

Člen 4

Merila za posredovanje sodbe in potrdila drugi državi članici

1.   Če se obsojena oseba nahaja v državi izdajateljici ali v državi izvršiteljici ter če je ta oseba v to privolila, kadar se privolitev zahteva po členu 6, se sodba skupaj s potrdilom, katerega standardni obrazec je določen v Prilogi I, lahko pošlje eni od naslednjih držav članic:

(a)	državi članici državljanstva obsojene osebe, v kateri živi, ali

(b)

državi članici državljanstva, čeprav to ni država članica, v kateri živi, v katero bo obsojena oseba izgnana na podlagi ukrepa izgona ali prisilne odstranitve, ki je sestavni del sodbe, sodne ali upravne odločbe, ali katerega koli drugega ukrepa, ki je posledica sodbe, potem ko bo zanjo izvrševanje kazenske sankcije prenehalo, ali

(c)	kateri koli drugi državi članici, ki ni država članica iz točke (a) ali (b), katere pristojni organ soglaša s posredovanjem sodbe in potrdila.

2.   Posredovanje sodbe in potrdila se lahko izvede, kadar je pristojni organ države izdajateljice prepričan – po potrebi po posvetovanjih, izvedenih med pristojnimi organi države izdajateljice in države izvršiteljice – da bi izvršitev kazenske sankcije s strani države izvršiteljice olajšala socialno rehabilitacijo obsojene osebe.

3.   Preden pristojni organ države izdajateljice posreduje sodbo in potrdilo se lahko na primeren način posvetuje s pristojnim organom države izvršiteljice. Posvetovanje je obvezno v primerih iz odstavka 1(c). V takšnih primerih pristojni organ države izvršiteljice nemudoma obvesti državo izdajateljico o svoji odločitvi, ali soglaša s posredovanjem sodbe.

4.   Pristojni organ države izvršiteljice lahko med temi posvetovanji predloži pristojnemu organu države izdajateljice obrazloženo mnenje, zakaj izvršitev kazenske sankcije v državi izvršiteljici ne bi olajšala socialne rehabilitacije in uspešne ponovne vključitve obsojene osebe v družbo.

V primerih, ko se posvetovanje ne izvede, se takšno mnenje lahko predloži takoj po posredovanju sodbe in potrdila. Pristojni organ države izdajateljice preuči takšno mnenje in se odloči, ali bo potrdilo umaknil.

5.   Država izvršiteljica lahko na lastno pobudo zaprosi državo izdajateljico, da posreduje sodbo in potrdilo. Obsojena oseba lahko prav tako zaprosi pristojne organe države izdajateljice ali države izvršiteljice, da začnejo postopek za posredovanje sodbe in potrdila po tem okvirnem sklepu. Prošnje na podlagi tega odstavka ne ustvarijo obveznosti za državo izdajateljico, da posreduje sodbo in potrdilo.

6.   Države članice za izvajanje tega okvirnega sklepa sprejmejo ukrepe, pri čemer upoštevajo zlasti namen olajšanja socialne rehabilitacije obsojene osebe in na podlagi katerih njihovi pristojni organi odločajo o tem, ali soglašajo s posredovanjem sodbe in potrdila v primerih na podlagi odstavka 1(c).

7.   Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje uradno obvesti generalni sekretariat Sveta, da v razmerju do drugimi državami članicami, ki so podale enako uradno obvestilo, za posredovanje sodbe in potrdila ni potrebno njeno predhodno soglasje na podlagi odstavka 1(c):

(a)	če obsojena oseba v državi izvršiteljici živi in neprekinjeno zakonito prebiva vsaj pet let in bo obdržala pravico do stalnega prebivališča v tej državi in/ali

(b)	če ima obsojena oseba državljanstvo države izvršiteljice, razen v primerih iz odstavka 1(a) in (b).

V primerih iz točke (a) pravica do stalnega prebivališča pomeni, da ima zadevna oseba:

—	pravico do stalnega prebivališča v zadevni državi članici v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja zakonodaja Skupnosti, sprejeta na podlagi členov 18, 40, 44 in 52 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ali

—

veljavno dovoljenje za prebivanje, in sicer za stalno prebivanje ali za prebivanje za daljši čas, v zadevni državi članici v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja zakonodaja Skupnosti, sprejeta na podlagi člena 63 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, glede držav članic, za katere se taka zakonodaja Skupnosti uporablja, ali v skladu z nacionalno zakonodajo glede držav članic, za katere se taka zakonodaja Skupnosti ne uporablja.

Člen 5

Posredovanje sodbe in potrdila

1.   Pristojni organ države izdajateljice posreduje sodbo ali overjeno kopijo sodbe skupaj s potrdilom neposredno pristojnemu organu države izvršiteljice, in sicer na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, pod pogoji, ki državi izvršiteljici omogočajo, da ugotovi njuno verodostojnost. Izvirnik sodbe ali overjena kopija in izvirnik potrdila se pošljejo državi izvršiteljici, če slednja tako zahteva. Tudi vsa uradna obvestila se izmenjujejo neposredno med omenjenima pristojnima organoma.

2.   Potrdilo je podpisano in pristojni organ države izdajateljice potrdi točnost njegove vsebine.

3.   Država izdajateljica posreduje sodbo in potrdilo le eni državi izvršiteljici naenkrat.

4.   Če pristojni organ države izvršiteljice pristojnemu organu države izdajateljice ni znan, slednji z ustreznim poizvedovanjem, tudi prek pravosodnih središč Evropske pravosodne mreže, vzpostavljene s Skupnim ukrepom Sveta 98/428/PNZ (9), pridobi te informacije od države izvršiteljice.

5.   Kadar organ države izvršiteljice, ki prejme sodbo in potrdilo, ni pristojen za priznanje sodbe in sprejem ukrepov za njeno izvršitev, sodbo in potrdilo po uradni dolžnosti posreduje pristojnemu organu države izvršiteljice in o tem ustrezno obvesti pristojni organ države izdajateljice.

Člen 6

Mnenje in uradno obveščanje obsojene osebe

1.   Brez poseganja v odstavek 2 se smeta sodba in potrdilo posredovati državi izvršiteljici zaradi njenega priznanja in izvršitve kazenske sankcije le s privolitvijo obsojene osebe v skladu s pravom države izdajateljice.

2.   Privolitev obsojene osebe se ne zahteva, če se sodba in potrdilo posredujeta:

(a)	državi članici državljanstva, v kateri obsojena oseba živi;

(b)	državi članici, v katero bo obsojena oseba prisilno odstranjena, potem ko bo zanjo izvrševanje kazenske sankcije prenehalo na podlagi ukrepa izgona ali prisilne odstranitve, izrečenega v sodbi, sodni ali upravni odločbi ali katerem koli drugem ukrepu, ki je posledica sodbe;

(c)	državi članici, v katero je obsojena oseba pobegnila ali se je na drug način vrnila zaradi kazenskih postopkov, ki tečejo proti njej v državi izdajateljici ali po obsodbi v tej državi izdajateljici.

3.   V vseh primerih, ko se obsojena oseba še nahaja v državi izdajateljici, se tej osebi da možnost, da ustno ali pisno izrazi svoje mnenje. Kadar država izdajateljica meni, da je glede na starost obsojene osebe ali njeno fizično ali duševno stanje to potrebno, se ta možnost da pravnemu zastopniku te osebe.

Pri odločitvi o posredovanju sodbe in potrdila se upošteva mnenje obsojene osebe. Če oseba uporabi možnost iz tega odstavka, se mnenje obsojene osebe posreduje državi izvršiteljici, predvsem glede na člen 4(4). Če je obsojena oseba svoje mnenje podala ustno, država izdajateljica zagotovi, da je pisni zapis takšne izjave na voljo državi izvršiteljici.

4.   Pristojni organ države izdajateljice z uporabo standardnega obrazca uradnega obvestila, določenega v Prilogi II, obvesti obsojeno osebo v njej razumljivem jeziku, da se je sodbo in potrdilo odločil posredovati. Če se obsojena oseba takrat, ko se sprejme ta odločitev, nahaja v državi izvršiteljici, se ta obrazec posreduje državi izvršiteljici, ki o tem obvesti obsojeno osebo.

5.   Odstavek 2(a) se ne uporablja za Poljsko kot državo izdajateljico in kot državo izvršiteljico v primerih, ko je bila sodba izdana, preden je preteklo pet let od 5. decembra 2011. Poljska lahko generalni sekretariat Sveta kadar koli obvesti, da se ne bo več sklicevala na to odstopanje.

Člen 7

Dvojna kaznivost

1.   Brez ugotavljanja dvojne kaznivosti se v skladu s tem okvirnim sklepom priznajo sodbe in izvršijo izrečene kazenske sankcije, če gre za kaznivo dejanje, za katero je po pravu države izdajateljice kot najvišja mera kazni predpisana zaporna kazen ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih kaznivih dejanj:

—	sodelovanje v hudodelski združbi,

—	terorizem,

—	trgovina z ljudmi,

—	spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

—	nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

—	nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,

—	korupcija,

—	goljufije, vključno z goljufijo, ki škodi finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (10),

—	pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,

—	ponarejanje denarja, vključno z eurom,

—	kazniva dejanja, povezana z uporabo računalniških sistemov,

—	kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami,

—	omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,

—	umor, huda telesna poškodba,

—	nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

—	ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

—	rasizem in ksenofobija,

—	organiziran ali oborožen rop,

—	nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

—	preslepitev,

—	izsiljevanje in oderuštvo,

—	ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,

—	ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

—	ponarejanje plačilnih sredstev,

—	nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,

—	nedovoljena trgovina z jedrskimi ali radioaktivnimi snovmi,

—	trgovina z ukradenimi vozili,

—	posilstvo,

—

požig,

—	kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča,

—	ugrabitev letala ali ladje,

—

sabotaža.

2.   Svet lahko kadar koli po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno ter pod pogoji, določenimi v členu 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, odloči, da se seznamu iz odstavka 1 dodajo še druge vrste kaznivih dejanj. Svet glede na poročilo, ki mu je predloženo na podlagi člena 29(5) tega okvirnega sklepa, preuči, ali je treba seznam razširiti ali spremeniti.

3.   Pri kaznivih dejanjih, ki jih odstavek 1 ne zajema, lahko država izvršiteljica priznanje sodbe in izvršitev kazenske sankcije pogojuje s tem, da se sodba nanaša na dejanja, ki so kazniva tudi po pravu države izvršiteljice, ne glede na znake ali opis kaznivega dejanja.

4.   Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje poda izjavo, o kateri uradno obvesti generalni sekretariat Sveta, da ne bo uporabljala odstavka 1. Takšno izjavo je mogoče kadar koli umakniti. Takšne izjave ali umiki izjav se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Priznanje sodbe in izvršitev kazenske sankcije

1.   Pristojni organ v državi izvršiteljici v skladu s postopkom iz člena 5 prizna sodbo, posredovano v skladu s členom 4, in nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za izvršitev kazenske sankcije, razen če se odloči, da se bo skliceval na enega od razlogov za nepriznanje in neizvršitev iz člena 9.

2.   Kadar kazenska sankcija zaradi trajanja ni združljiva s pravom države izvršiteljice, se lahko pristojni organ države izvršiteljice odloči, da bo kazensko sankcijo prilagodil le, če je ta višja od najvišje kazni, ki je po nacionalnem pravu te države določena za podobna kazniva dejanja. Prilagojena kazenska sankcija ne sme biti nižja od najvišje kazni, ki je po pravu države izvršiteljice določena za podobna kazniva dejanja.

3.   Kadar kazenska sankcija po svoji naravi ni združljiva s pravom države izvršiteljice, jo lahko pristojni organ države izvršiteljice prilagodi glede na kazen ali ukrep, ki je po njenem pravu predviden za podobna kazniva dejanja. Takšna kazen ali ukrep mora čim bolj ustrezati kazenski sankciji, ki je bila izrečena v državi izdajateljici; tako se kazen ne sme spremeni v denarno kazen.

4.   Prilagojena kazenska sankcija po svoji naravi ali trajanju ne sme biti strožja od kazenske sankcije, ki jo je izrekla država izdajateljica.

Člen 9

Razlogi za nepriznanje in neizvršitev

1.   Pristojni organ države izvršiteljice lahko zavrne priznanje sodbe in izvršitev kazenske sankcije:

(a)	če je potrdilo iz člena 4 nepopolno ali očitno ne ustreza sodbi ter ni bilo dopolnjeno ali popravljeno v razumnem roku, ki ga določi pristojni organ države izvršiteljice;

(b)	če niso izpolnjena merila, določena v členu 4(1);

(c)	če bi bila izvršitev kazenske sankcije v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(d)

če se v primeru iz člena 7(3) ter če je država izvršiteljica podala izjavo na podlagi člena 7(4) v zvezi s členom 7(1), sodba nanaša na dejanja, ki po pravu države izvršiteljice niso kazniva. Vendar se v povezavi z davki ali drugimi dajatvami, carinami in deviznim poslovanjem izvršitev sodbe ne more zavrniti z razlogom, da pravo države izvršiteljice ne nalaga enakih davkov ali drugih dajatev ali da ne vključuje enakih pravil glede davkov, drugih dajatev ter carinskih in deviznih predpisov kot pravo države izdajateljice;

(e)	če je izvršitev kazenske sankcije po pravu države izvršiteljice zastarala;

(f)	če po pravu države izvršiteljice obstaja imuniteta, ki onemogoča izvršitev kazenske sankcije;

(g)	če je bila kazenska sankcija izrečena osebi, ki po pravu države izvršiteljice zaradi svoje starosti še ne bi mogla biti kazensko odgovorna za dejanja, za katera je bila izdana sodba;

(h)	če je v trenutku, ko pristojni organ države izvršiteljice prejme sodbo, treba prestati še manj kot šest mesecev kazni;

(i)

če je bila sodba izdana v nenavzočnosti, razen če je iz potrdila jasno, da je bila oseba osebno vabljena ali ji je bil čas in kraj postopka sporočen prek zastopnika, pooblaščenega v skladu z nacionalnim pravom države izdajateljice, zaradi česar je bila sodba izdana v nenavzočnosti, ali da je ta oseba pristojnemu organu izjavila, da ne izpodbija sodbe;

(j)

če država izvršiteljica – preden se sprejeme odločitev v skladu s členom 12(1) – v skladu s členom 18(3) zaprosi, država izdajateljica pa v skladu s členom 18(2)(g) ne soglaša, da bi bila zadevna oseba preganjana, obsojena ali bi ji bila kako drugače odvzeta prostost v državi izvršiteljici za kaznivo dejanje, storjeno pred premestitvijo, razen za tisto, zaradi katerega je bila oseba premeščena;

(k)	če izrečena kazenska sankcija zajema psihiatrično ali zdravstveno nego ali drug ukrep, ki vključuje odvzem prostost, ki ga država izvršiteljica ne glede na člen 8(3) v skladu s svojim pravnim ali zdravstvenim sistemom ne more izvršiti;

(l)	če se sodba nanaša na kazniva dejanja, za katera se v skladu s pravom države izvršiteljice šteje, da so bila storjena v celoti ali v poglavitnem ali bistvenem delu na njenem ozemlju ali v kraju, ki se šteje za njeno ozemlje.

2.   Vsako odločitev, sprejeto na podlagi odstavka 1(l), v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so bila delno storjena na ozemlju države izvršiteljice ali v kraju, ki se šteje za njeno ozemlje, sprejme pristojni organ države izvršiteljice v izjemnih okoliščinah in za vsak primer posebej, ob upoštevanju posebnih okoliščin primera in zlasti tega, ali se je poglavitni ali bistveni del zadevnega ravnanja odvijal v državi izdajateljici.

3.   Preden pristojni organ države izvršiteljice v primerih iz odstavka 1(a), (b), (c), (i), (k) in (l) odloči, da ne bo priznal sodbe in izvršil kazenske sankcije, se na ustrezen način posvetuje s pristojnim organom države izdajateljice in ga, kadar je ustrezno, zaprosi, da mu brez odlašanja posreduje kakršne koli potrebne dodatne informacije.

Člen 10

Delno priznanje in izvršitev

1.   Če obstoji možnost, da bi se pristojni organ države izvršiteljice lahko odločil za delno priznanje sodbe in izvršitev kazenske sankcije, se lahko pred odločitvijo, da v celoti zavrne priznanje sodbe in izvršitev kazenske sankcije, posvetuje s pristojnim organom države izdajateljice, da bi dosegla dogovor iz odstavka 2.

2.   Pristojni organi države izdajateljice in države izvršiteljice se lahko za vsak posamezen primer dogovorijo o delnem priznanju in izvršitvi kazenske sankcije v skladu s pogoji, ki jih določijo, kolikor tako priznanje in izvršitev ne povzroči podaljšanja trajanja kazenske sankcije. Če takšnega dogovora ni, se potrdilo umakne.

Člen 11

Odložitev priznanja sodbe

Priznanje sodbe se v državi izvršiteljici lahko odloži, če je potrdilo iz člena 4 nepopolno ali očitno ne ustreza sodbi, in sicer za razumno obdobje, ki ga določi država izvršiteljica, v katerem je treba potrdilo dopolniti ali popraviti.

Člen 12

Odločitev o izvršitvi kazenske sankcije in roki

1.   Pristojni organ države izvršiteljice čim prej odloči, ali bo priznal sodbo in izvršil kazensko sankcijo, ter o tem obvesti državo izdajateljico, vključno z morebitno odločitvijo o prilagoditvi kazenske sankcije v skladu s členom 8(2) in (3).

2.   Če ni razloga za odložitev na podlagi člena 11 ali člena 23(3), se pravnomočna odločba o priznanju sodbe in izvršitvi kazenske sankcije sprejme v roku 90 dni od prejetja sodbe in potrdila.

3.   Če v izjemnih primerih za pristojni organ države izvršiteljice spoštovanje roka iz odstavka 2 ni izvedljivo, o tem nemudoma na kakršen koli način obvesti pristojni organ države izdajateljice ter navede razloge za zamudo in predvideni čas, v katerem bo lahko sprejel pravnomočno odločbo.

Člen 13

Umik potrdila

Dokler se v državi izvršiteljici ne začne izvrševanje kazenske sankcije, država izdajateljica lahko umakne potrdilo iz te države, ob čemer navede razloge za umik. Država izvršiteljica po umiku potrdila ne izvrši kazenske sankcije.

Člen 14

Začasno pridržanje

Če se obsojena oseba nahaja v državi izvršiteljici, lahko ta država na zaprosilo države izdajateljice pred prejemom sodbe in potrdila ali pred sprejetjem odločitve o priznanju sodbe in izvršitvi kazenske sankcije obsojeno osebo pridrži ali sprejme kakršen koli drug ukrep, s katerim zagotovi, da obsojena oseba ostane na njenem ozemlju do sprejetja odločitve o priznanju sodbe in izvršitvi kazenske sankcije. Trajanje kazenske sankcije se ne podaljša zaradi morebitnega obdobja pripora na podlagi te določbe.

Člen 15

Premestitev obsojenih oseb

1.   Če se obsojena oseba nahaja v državi izdajateljici, se premesti v državo izvršiteljico ob času, o katerem se dogovorijo pristojni organi države izdajateljice in države izvršiteljice, najpozneje pa 30 dni po pravnomočnosti odločbe države izvršiteljice o priznanju sodbe in izvršitvi kazenske sankcije.

2.   Če je v obdobju, določenem v odstavku 1, premestitev osebe zaradi nepredvidljivih okoliščin nemogoča, pristojni organi države izdajateljice in države izvršiteljice nemudoma stopijo v stik. Premestitev se nato opravi, kakor hitro te okoliščine prenehajo. Pristojni organ države izdajateljice nemudoma obvesti pristojni organ države izvršiteljice in se dogovori za nov datum premestitve. V tem primeru se premestitev opravi v 10 dneh od novega datuma.

Člen 16

Tranzit

1.   Vsaka država članica v skladu s svojo zakonodajo dovoli tranzit preko svojega ozemlja za obsojeno osebo, ki se premešča v državo izvršiteljico, pod pogojem, da ji je država izdajateljica poslala kopijo potrdila iz člena 4 in zaprosilo za tranzit. Zaprosilo za tranzit in potrdilo se lahko posredujeta na kateri koli način, ki omogoča pisni zapis. Država izdajateljica na zahtevo države članice, zaprošene za dovoljenje za tranzit, zagotovi prevod potrdila v enega od jezikov, ki se navedejo v zahtevi in so sprejemljivi za državo članico, zaprošeno za dovoljenje za tranzit.

2.   Ko država članica, zaprošena za dovoljenje za tranzit, prejme zaprosilo za tranzit, obvesti državo izdajateljico, če ne more jamčiti, da obsojena oseba ne bo kazensko preganjana ali – z izjemo odstavka 1 – pridržana ali ji ne bo kako drugače omejena prostost na njenem ozemlju zaradi katerega koli kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno, ali kazenske sankcije, ki je bila izrečena preden je oseba zapustila ozemlje države izdajateljice. V takšnem primeru lahko država izdajateljica zaprosilo umakne.

3.   Država članica, zaprošena za dovoljenje za tranzit, uradno sporoči svojo odločitev, ki jo sprejme prednostno in najpozneje en teden po prejemu zaprosila po enakem postopku. Takšna odločitev se lahko odloži dokler se državi članici, zaprošeni za tranzit, ne predloži prevoda, kadar se takšen prevod zahteva v skladu z odstavkom 1.

4.   Država članica, zaprošena za dovoljenje za tranzit, lahko obsojeno osebo pridrži v priporu le toliko časa, kolikor ga je potrebno za tranzit čez njeno ozemlje.

5.   Zaprosilo za tranzit ni potrebno v primeru zračnega prevoza brez načrtovanega vmesnega postanka. V primeru nenačrtovanega postanka država izdajateljica predloži informacije iz odstavka 1 v roku 72 ur.

Člen 17

Pravo, ki ureja izvrševanje

1.   Izvrševanje kazenske sankcije ureja pravo države izvršiteljice. Samo organi države izvršiteljice so ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 pristojni za odločanje o postopkih za izvrševanje in sprejemanje vseh s tem povezanih ukrepov, vključno z razlogi za predčasni ali pogojni odpust.

2.   Pristojni organ države izvršiteljice od skupnega trajanja odvzema prostosti, ki naj bi se prestalo, odšteje celotno obdobje odvzema prostosti, ki je že bilo prestano v zvezi s kazensko sankcijo, izrečeno s sodbo.

3.   Pristojni organ države izvršiteljice na prošnjo pristojnega organa države izdajateljice slednjega obvesti o veljavnih določbah, ki urejajo morebitni predčasni ali pogojni odpust. Država izdajateljica lahko soglaša z uporabo takšnih določb ali umakne potrdilo.

4.   Države članice lahko predvidijo, da vsaka odločba o predčasnem ali pogojnem odpustu lahko upošteva tiste določbe nacionalne zakonodaje, navedene s strani države izdajateljice, v skladu s katerimi je oseba v določenem trenutku upravičena do predčasnega ali pogojnega odpusta.

Člen 18

Načelo specialnosti

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 oseba, ki je v skladu s tem okvirnim sklepom premeščena v državo izvršiteljico, ne sme biti preganjana, obsojena, niti ji ne sme biti kako drugače odvzeta prostost zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred njeno premestitvijo, razen za tisto dejanje, zaradi katerega je bila premeščena.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za naslednje primere:

(a)	kadar oseba, ki je imela možnost zapustiti ozemlje države izvršiteljice, tega ne stori v 45 dneh po njenem dokončnem odpustu ali se na to ozemlje po odhodu znova vrne;

(b)	kadar za kaznivo dejanje ni zagrožena zaporna kazen ali ni predviden ukrep, vezan na odvzem prostosti;

(c)	kadar kazenski postopek ne daje podlage za uporabo ukrepov za omejitev osebne svobode;

(d)	kadar bi bila obsojena oseba lahko kaznovana s kaznijo ali ukrepom, ki ne vključuje odvzema prostosti, zlasti z denarno kaznijo ali kakim nadomestnim ukrepom, čeprav bi lahko ta kazen ali nadomestni ukrep povzročil omejevanje njene osebne svobode;

(e)	kadar je obsojena oseba privolila v premestitev;

(f)

kadar se obsojena oseba po svoji premestitvi izrecno odpove uporabi načela specialnosti v zvezi z določenimi kaznivimi dejanji, ki so bila storjena pred premestitvijo. Odpoved se poda pred pristojnimi pravosodnimi organi države izvršiteljice in se evidentira v skladu z nacionalnim pravom te države. Odpoved se poda na način, ki jasno izkazuje, da jo je oseba podala prostovoljno in zavedajoč se vseh posledic. V ta namen ima oseba pravico do pravnega zagovornika;

(g)	v primerih, ki niso omenjeni pod točkami (a) do (f), kadar država izdajateljica poda soglasje v skladu z odstavkom 3.

3.   Prošnja za soglasje se predloži pristojnemu organu države izdajateljice, skupaj s podatki iz člena 8(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ in s prevodom iz člena 8(2) navedenega okvirnega sklepa. Soglasje se poda, če obstaja obveznost predaje v skladu z navedenim okvirnim sklepom. Odločitev se sprejme najpozneje 30 dni po prejemu prošnje. V primerih iz člena 5 navedenega okvirnega sklepa država izvršiteljica da tam predvidena jamstva.

Člen 19

Amnestija, pomilostitev in ponovni pregled sodbe

1.   Amnestijo ali pomilostitev lahko podeli država izdajateljica in tudi država izvršiteljica.

2.   Samo država izdajateljica lahko odloča o zahtevah za ponovni pregled sodbe, s katero je bila izrečena kazenska sankcija, ki naj bi se izvršila na podlagi tega okvirnega sklepa.

Člen 20

Obveščanje s strani države izdajateljice

1.   Pristojni organ države izdajateljice nemudoma obvesti pristojni organ države izvršiteljice o morebitnih odločitvah ali ukrepih, zaradi katerih kazenska sankcija takoj ali po preteku določenega roka ni več izvršljiva.

2.   Pristojni organ države izvršiteljice preneha z izvrševanjem kazenske sankcije takoj, ko jo pristojni organ države izdajateljice obvesti o odločitvi ali ukrepu iz odstavka 1.

Člen 21

Obveščanje s strani države izvršiteljice

Pristojni organ države izvršiteljice nemudoma obvesti pristojni organ države izdajateljice, in sicer na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis:

(a)	o posredovanju sodbe in potrdila pristojnemu organu, odgovornemu za njeno izvršitev, v skladu s členom 5(5);

(b)	o dejstvu, da kazenske sankcije ni mogoče izvršiti, saj po posredovanju potrdila in sodbe državi izvršiteljici obsojene osebe ni mogoče najti na ozemlju države izvršiteljice; v tem primeru država izvršiteljica ni obvezana izvršiti kazenske sankcije;

(c)	o pravnomočni odločbi o priznanju sodbe in izvršitvi kazenske sankcije, vključno z datumom te odločbe;

(d)	o morebitni odločitvi, da se sodba ne prizna in kazenska sankcija ne izvrši v skladu s členom 9, skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve;

(e)	o morebitni odločitvi o prilagoditvi kazenske sankcije v skladu s členom 8(2) ali (3), skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve;

(f)	o morebitni odločitvi, da se kazenska sankcija ne izvrši iz razlogov iz člena 19(1), skupaj z obrazložitvijo takšne odločitve;

(g)	o začetku in koncu trajanja pogojnega odpusta, če je to navedeno v potrdilu države izdajateljice;

(h)	o pobegu obsojene osebe iz zapora;

(i)	o izvršitvi kazenske sankcije, takoj ko se ta izteče.

Člen 22

Posledice premestitve obsojene osebe

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 država izdajateljica prekine z izvrševanjem kazenske sankcije takoj, ko se je njeno izvrševanje začelo v državi izvršiteljici.

2.   Država izdajateljica ponovno pridobi pravico do izvrševanja kazenske sankcije, ko jo država izvršiteljica obvesti o delni neizvršitvi kazenske sankcije v skladu s členom 21(h).

Člen 23

Jeziki

1.   Potrdilo se prevede v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države izvršiteljice. Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje v izjavi, deponirani pri generalnem sekretariatu Sveta, navede, da bo sprejela prevod v enega ali več drugih uradnih jezikov institucij Evropske unije.

2.   Ob upoštevanju odstavka 3 se ne zahteva prevod sodbe.

3.   Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje v izjavi, deponirani pri generalnem sekretariatu Sveta, navede, da lahko kot država izvršiteljica takoj po prejemu sodbe in potrdila zahteva, da se sodbi ali njenim bistvenim delom v primerih, ko meni, da je vsebina potrdila nezadostna za sprejetje odločitve o izvršitvi kazenske sankcije, priloži prevod v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države izvršiteljice ali v enega ali več drugih uradnih jezikov institucij Evropske unije. Takšna zahteva se poda po posvetovanju, ki se po potrebi izvede med pristojnimi organi države izdajateljice in države izvršiteljice, o opredelitvi bistvenih delov sodbe, ki jih je treba prevesti.

Odločitev o priznanju sodbe in izvršitvi kazenske sankcije se lahko odloži, dokler država izdajateljica ne predloži prevoda državi izvršiteljici ali – kadar država izvršiteljica sklene, da bo sodbo prevedla na lastne stroške – dokler prevod ni pripravljen.

Člen 24

Stroški

Stroške, ki nastanejo zaradi uporabe tega okvirnega sklepa, krije država izvršiteljica, razen stroškov premestitve obsojene osebe v državo izvršiteljico, in stroškov, ki nastanejo izključno na suverenem ozemlju države izdajateljice.

Člen 25

Izvrševanje kazenskih sankcij na podlagi evropskega naloga za prijetje

Brez poseganja v Okvirni sklep 2002/584/PNZ se določbe tega okvirnega sklepa smiselno uporabljajo – kolikor so združljive z določbami navedenega okvirnega sklepa – za izvrševanje kazenskih sankcij v primerih, ko se država članica zaveže k izvršitvi kazenske sankcije v primerih iz člena 4(6) navedenega okvirnega sklepa, ali če je v skladu s členom 5(3) navedenega okvirnega sklepa postavila pogoj, da je osebo treba vrniti zadevni državi članici, da bi v njej prestala kazen, s čimer se izogne nekaznovanosti zadevne osebe.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Razmerje do drugih sporazumov in dogovorov

1.   Brez poseganja v uporabo ustreznih določb naslednjih konvencij med državami članicami in tretjimi državami in v njihovo prehodno uporabo v skladu s členom 28 ta okvirni sklep od 5. decembra 2011 v odnosih med državami članicami nadomešča ustrezne določbe naslednjih konvencij:

—	Evropske konvencije o transferju obsojenih oseb z dne 21. marca 1983 in njenega Dodatnega protokola z dne 18. decembra 1997,

—	Evropske konvencije o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb z dne 28. maja 1970,

—	poglavja 5 naslova III Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenske konvencije z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah,

—	Konvencije med državami članicami Evropskih skupnosti o izvršitvi kazenskih obsodb tujega sodišča z dne 13. novembra 1991.

2.   Države članice lahko še naprej uporabljajo dvostranske ali večstranske sporazume in dogovore, veljavne na dan 27. novembra 2008, kolikor omogočajo širitev ciljev tega okvirnega sklepa ter pomagajo poenostaviti ali še bolj olajšati postopke izvrševanja kazenskih sankcij.

3.   Države članice lahko po 5. decembru 2008 sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, kolikor taki sporazumi ali dogovori omogočajo širitev določb tega okvirnega sklepa in pomagajo poenostaviti ali še bolj olajšati postopke izvrševanja kazenskih sankcij.

4.   Države članice do 5. marca 2009 uradno obvestijo Svet in Komisijo o obstoječih sporazumih in dogovorih iz odstavka 2, ki jih želijo še naprej uporabljati. Države članice Svet in Komisijo tudi uradno obvestijo o vseh novih sporazumih ali dogovorih iz odstavka 3 v treh mesecih po njihovem podpisu.

Člen 27

Ozemeljska uporaba

Ta okvirni sklep se uporablja za Gibraltar.

Člen 28

Prehodna določba

1.   Zaprosila, prejeta pred 5. decembrom 2011, še naprej urejajo obstoječi pravni instrumenti o premestitvi obsojenih oseb. Zaprosila, prejeta po tem datumu, pa se obravnavajo v skladu s pravili, ki jih države članice sprejmejo na podlagi tega okvirnega sklepa.

2.   Vendar pa lahko vsaka država članica ob sprejetju tega okvirnega sklepa poda izjavo, v kateri navede, da bo kot država izdajateljica in država izvršiteljica v primerih, ko se pravnomočna sodba izda pred datumom, ki ga določi, še naprej uporabljala obstoječe pravne instrumente o premestitvi obsojenih oseb, ki so se uporabljali pred 5. decembrom 2011. Če je takšna izjava podana, se ti instrumenti v takšnih primerih uporabljajo v razmerju do vseh ostalih držav članic ne glede na to, ali so podale enako izjavo ali ne. Ta datum ne sme biti poznejši od 5. decembra 2011. Navedena izjava se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Takšno izjavo je mogoče kadar koli umakniti.

Člen 29

Izvajanje

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa, do 5. decembra 2011.

2.   Države članice sporočijo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedila določb predpisov, ki v nacionalno zakonodajo prenašajo obveznosti iz tega okvirnega sklepa. Na osnovi poročila Komisije, pripravljenega na podlagi teh podatkov, Svet najpozneje do 5. decembra 2012 preveri, v kakšnem obsegu so države članice upoštevale določbe tega okvirnega sklepa.

3.   Generalni sekretariat Sveta uradno obvesti države članice in Komisijo o uradnih obvestilih ali izjavah na podlagi člena 4(7) in člena 23(1) ali (3).

4.   Brez poseganja v člen 35(7) Pogodbe o Evropski uniji država članica, ki je imela večkrat težave z uporabo člena 25 tega okvirnega sklepa in te niso bile odpravljene v okviru dvostranskih posvetovanj, o teh težavah obvesti Svet in Komisijo. Komisija na podlagi teh in vseh drugih razpoložljivih informacij pripravi poročilo z morebitnimi pobudami, ki jih šteje za primerne za odpravo teh težav.

5.   Komisija do 5. decembra 2013 na podlagi prejetih informacij pripravi poročilo z morebitnimi pobudami, ki jih šteje za primerne. Svet na podlagi vsakega poročila Komisije in vsake pobude pregleda zlasti člen 25, pri čemer preuči, ali naj se nadomesti z natančnejšimi določbami.

Člen 30

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 12, 15.1.2001, str. 10.

(2)  UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(3)  UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

(4)  UL L 251, 3.10.2003, str. 12.

(5)  UL L 16, 23.1.2004, str. 44.

(6)  UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(7)  UL L 76, 22.3.2005, str. 16.

(8)  UL L 328, 24.11.2006, str. 59.

(9)  UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

(10)  UL C 316, 27.11.1995, str. 49.

---

---

---