24.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/60

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 607/2009

z dne 14. julija 2009

o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino in spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (1), in zlasti členov 52, 56, 63 in 126(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Poglavje IV naslova III Uredbe (ES) št. 479/2008 določa splošna pravila za zaščito označb porekla in geografskih označb nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja.

(2)

Za zagotovitev, da označbe porekla in geografske označbe, ki so registrirane v Skupnosti, izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (ES) št. 479/2008, bi morali vloge pregledati nacionalni organi zadevne države članice v okviru predhodnega nacionalnega postopka ugovora. Treba je izvesti kasnejša preverjanja za zagotovitev, da vloge izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, da je pristop enoten v vseh državah članicah ter da registracije označb porekla in geografskih označb ne škodujejo tretjim strankam. Zato bi bilo treba za označbe porekla in geografske označbe nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja določiti podrobna pravila za postopke prijave, preverjanja, ugovora in preklica.

(3)

Treba je določiti pogoje, pod katerimi lahko fizična ali pravna oseba zaprosi za registracijo. Posebno pozornost je treba nameniti opredelitvi zadevnega območja, ob upoštevanju proizvodnega območja in značilnosti proizvoda. Vsakemu proizvajalcu s sedežem na opredeljenem geografskem območju je treba omogočiti uporabo registriranega imena, če izpolnjuje pogoje iz specifikacije proizvoda. Opredelitev geografskega območja mora biti podrobna, natančna in nedvoumna, tako da lahko proizvajalci ter pristojni in nadzorni organi preverijo, ali se dejavnosti izvajajo v okviru opredeljenega geografskega območja.

(4)	Treba je določiti posebna pravila glede registracije označb porekla in geografskih označb.

(5)

Omejevanje pakiranja proizvodov iz vinskega sektorja z označbo porekla ali geografsko označbo oziroma dejavnosti v zvezi s predstavitvijo proizvoda na opredeljeno geografsko območje predstavlja oviro za prosti pretok blaga in svobodo opravljanja storitev. Z vidika precendenčnega prava Sodišča se take omejitve lahko uvedejo le, če so potrebne, sorazmerne in primerne za zaščito ugleda označbe porekla ali geografske označbe. Vse omejitve morajo biti ustrezno utemeljene z vidika prostega pretoka blaga in svobode opravljanja storitev.

(6)	Treba je sprejeti določbe v zvezi s pogojem, ki se nanaša na proizvodnjo na opredeljenem območju. Seveda pa v Skupnosti obstaja omejeno število odstopanj.

(7)	Treba je opredeliti tudi podrobnosti, ki potrjujejo povezavo z značilnostmi geografskega območja in njihov vpliv na končni proizvod.

(8)	O vnosu označb porekla in geografskih označb v register Skupnosti bi morali biti obveščeni tudi tisti, ki so vključeni v trgovino, in potrošniki. Za zagotovitev, da je dostopna vsem, bi morala biti ta informacija na voljo v elektronski obliki.

(9)

Za ohranitev posebnih lastnosti vin z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami ter za približevanje zakonodaje držav članic z namenom vzpostavitve enakovrednih konkurenčnih pogojev v okviru Skupnosti je treba določiti pravni okvir Skupnosti za ureditev pregledov takih vin, ki mora biti skladen s posebnimi določbami, ki so jih sprejele države članice. Takšni pregledi morajo omogočiti izboljšanje sledljivosti zadevnih proizvodov in določitev vidikov, ki jih morajo pregledi zajemati. Za preprečitev izkrivljanja konkurence morajo preglede redno izvajati neodvisni organi.

(10)	Za zagotovitev doslednega izvajanja Uredbe (ES) št. 479/2008 je treba sestaviti obrazce za vloge, ugovore, spremembe in preklice.

(11)	Poglavje V naslova III Uredbe (ES) št. 479/2008 določa splošna pravila za uporabo zaščitenih tradicionalnih izrazov v zvezi z nekaterimi proizvodi iz vinskega sektorja.

(12)

Uporaba, urejanje in zaščita nekaterih izrazov (razen označb porekla in geografskih označb) za opis proizvodov iz vinskega sektorja so dolgo ustaljena praksa v Skupnosti. Take tradicionalne izraze lahko potrošniki povezujejo s postopkom pridobivanja, staranja, kakovostjo, barvo, krajem proizvodnje ali posebnim dogodkom iz zgodovine vina. Tako je treba za zagotovitev poštene konkurence in preprečitev zavajanja potrošnikov določiti skupni okvir za opredelitev, priznanje, zaščito in uporabo takih tradicionalnih izrazov.

(13)

Uporaba tradicionalnih izrazov za proizvode tretjih držav je dovoljena, če izpolnjujejo pogoje, ki so enaki ali enakovredni pogojem, ki jih zahtevajo države članice, da se prepreči zavajanje potrošnikov. Ker pa več tretjih držav nima tako centraliziranih predpisov kot pravni sistem Skupnosti, je treba določiti nekatere zahteve za „reprezentativne strokovne organizacije“ tretjih držav, da se zagotovi enaka jamstva, kot jih določajo predpisi Skupnosti.

(14)	Poglavje VI naslova III Uredbe (ES) št. 479/2008 določa splošna pravila za označevanje in predstavitev nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja.

(15)

Nekatera pravila za označevanje živil so določena v Prvi direktivi Sveta 89/104/EGS (2), Direktivi Sveta 89/396/EEC z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spadajo živila (3), Direktivi 2000/13/ES (4) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivi 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov (5). Ti predpisi se uporabljajo tudi za proizvode iz vinskega sektorja, razen če navedene direktive izrecno določajo drugače.

(16)	Z Uredbo (ES) št. 479/2008 je usklajeno označevanje vseh proizvodov iz vinskega sektorja in dovoljena uporaba izrazov, ki niso izrecno urejeni v zakonodaji Skupnosti, pod pogojem, da so ti izrazi točni.

(17)

V skladu z Uredbo (ES) št. 479/2008 je treba določiti pogoje za uporabo nekaterih izrazov, ki se med drugim nanašajo na poreklo, polnilca, proizvajalca, uvoznika itd. Za nekatere izmed teh izrazov so potrebni predpisi Skupnosti za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga. Ti predpisi bi morali biti v splošnem utemeljeni z obstoječimi določbami. Za druge izraze bi morale države članice določiti z zakonodajo Skupnosti usklajene predpise za vino, proizvedeno na njihovem ozemlju, da bi bili ti predpisi čim bližje proizvajalcem. Vendar pa je treba zagotoviti preglednost teh predpisov.

(18)	V interesu potrošnikov bi bilo treba nekatere obvezne navedbe navesti v istem vidnem polju na posodi, določiti meje dovoljenega odstopanja pri navajanju dejanskega deleža alkohola in upoštevati posebne značilnosti zadevnih proizvodov.

(19)	Obstoječi predpisi o uporabi označb ali znakov za identifikacijo serije, v katero spada živilo, so se izkazali kot uporabni in bi jih bilo treba zato ohraniti.

(20)	Izraze, ki se nanašajo na ekološko pridelavo grozdja, ureja izključno Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (6) in se uporabljajo za vse proizvode vinskega sektorja.

(21)

Ohraniti bi morali prepoved uporabe zapork na osnovi svinca kot prevlek za zapiralni mehanizem posod, v katerih se hranijo proizvodi iz Uredbe (ES) št. 479/2008, da bi se izognili kakršnemu koli tveganju okužbe, zlasti ob naključnem stiku s takimi zaporkami, pa tudi tveganju onesnaževanja zaradi odpadkov, ki vsebujejo svinec iz teh zapork.

(22)	V interesu sledljivosti in preglednosti proizvodov bi bilo treba uvesti nove predpise za „označbo porekla“.

(23)	Uporaba označb, ki se nanašajo na sorte vinske trte in leto trgatve za vina brez označbe porekla in geografskih označb zahteva posebna izvedbena pravila.

(24)

Pri uporabi nekaterih tipov steklenic za nekatere proizvode gre za dolgoletno prakso v Skupnosti in tretjih državah. Take steklenice lahko zaradi dolgoletne uporabe potrošniki povezujejo z nekaterimi lastnostmi ali določenim poreklom proizvodov. Taki tipi steklenic bi morali biti zato rezervirani za zadevna vina.

(25)

Pravila za označevanje proizvodov vinskega sektorja iz tretjih držav, ki so v prometu na trgu Skupnosti, bi bilo prav tako treba uskladiti s postopkom, določenim za proizvode iz vinskega sektorja v Skupnosti, da bi preprečili zavajanje potrošnikov in nepošteno konkurenco med proizvajalci. Pri tem pa bi bilo treba upoštevati tudi razlike v pogojih pridelave, tradicijah pridelave vina in zakonodaji tretjih držav.

(26)

Glede na razlike med proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi, njihovimi trgi in pričakovanji potrošnikov je treba ločiti posamezna pravila za zadevne proizvode, zlasti glede nekaterih neobveznih navedb, ki se uporabljajo za vina brez zaščitene označbe porekla in geografske označbe, ki pa kljub temu nosijo imena sort vinske trte in navedbo leta trgatve, če so v skladu z akreditacijo certifikacije (t. i. „sortna vina“). Zato je treba v okviru kategorije vin brez ZOP/ZGO za razlikovanje med tistimi vini, ki sodijo v podkategorijo „sortnih vin“, in tistimi, ki niso upravičena do te odprtosti, določiti posebna pravila za uporabo neobveznih navedb, na eni strani za vina z zaščitenimi označbami porekla in na drugi strani za vina brez zaščitene označbe porekla in geografske označbe, ob upoštevanju, da ta kategorija vključuje tudi „sortna vina“.

(27)

Treba bi bilo sprejeti ukrepe za lažji prehod s prejšnje ureditve vinskega sektorja na ureditev po tej uredbi (predvsem Uredbo Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (7)) za preprečitev nepotrebnih obremenitev za gospodarske subjekte. Da bi gospodarski subjekti s sedežem v Skupnosti in tretjih državah lahko izpolnili zahteve za označevanje, je treba odobriti prehodno prilagoditveno obdobje. Zato bi bilo treba sprejeti določbe za zagotovitev, da se lahko proizvodi, označeni v skladu z obstoječimi predpisi, še naprej tržijo tudi v prehodnem obdobju.

(28)

Zaradi upravnega bremena določene države članice ne morejo uvesti zakonov ali drugih predpisov, ki so potrebni za uskladitev s členom 38 Uredbe (ES) št. 479/2008, do 1. avgusta 2009. Za zagotovitev, da gospodarski subjekti in pristojni organi niso odvisni od tega roka, je treba zagotoviti prehodno obdobje in sprejeti prehodne določbe.

(29)	Določbe te uredbe ne bi smele posegati v nobene posebne predpise, dogovorjene v sporazumih s tretjimi državami, sklenjenih v skladu s postopkom iz člena 133 Pogodbe.

(30)

Nova podrobna pravila za izvajanje poglavij IV, V in VI naslova III Uredbe (ES) št. 479/2008 bi morala z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1493/1999 nadomestiti veljavno zakonodajo. Uredbo Komisije (ES) št. 1607/2000 z dne 24. julija 2000 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino (8), zlasti naslova v zvezi s kakovostnim vinom, pridelanim na določenem pridelovalnem območju, in Uredbo Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, označevanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (9) je treba zato razveljaviti.

(31)

Člen 128 Uredbe (ES) št. 479/2008 razveljavlja veljavno zakonodajo Sveta za vinski sektor, vključno z določbami, ki urejajo vidike, obravnavane v tej uredbi. Treba je določiti prehodna obdobja za preprečitev kakršnih koli težav pri trgovanju, za omogočanje nemotenega prehoda za gospodarske subjekte in razumnega obdobja za države članice, da sprejmejo številne izvedbene ukrepe.

(32)	Podrobna pravila iz te uredbe se začnejo uporabljati na isti dan kot pravila iz poglavij IV, V in VI naslova III Uredbe (ES) št. 479/2008.

(33)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje naslova III Uredbe (ES) št. 479/2008, zlasti glede:

(a)	določb iz poglavja IV navedenega naslova, ki se nanašajo na zaščitene označbe porekla in geografske označbe proizvodov iz člena 33(1) Uredbe (ES) št. 479/2008;

(b)	določb iz poglavja V navedenega naslova, ki se nanašajo na tradicionalne izraze proizvodov iz člena 33(1) Uredbe (ES) št. 479/2008;

(c)	določb iz poglavja VI navedenega naslova, ki se nanašajo na označevanje in predstavitev nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja.

POGLAVJE II

ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA IN GEOGRAFSKE OZNAČBE

ODDELEK 1

Vloga za zaščito

Člen 2

Vlagatelj

1.   Posamezen proizvajalec je lahko vlagatelj v smislu člena 37(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, če se izkaže, da:

(a)	je zadevna oseba edini proizvajalec na opredeljenem geografskem območju in,

(b)

če je zadevno opredeljeno geografsko območje obdano z območji z označbami porekla ali geografskimi označbami, to zadevno območje vključuje značilnosti, ki se bistveno razlikujejo od tistih na sosednjih opredeljeniih območjih, ali pa se lastnosti proizvoda razlikujejo od lastnosti proizvodov, pridobljenih iz sosednjih opredeljenih območij.

2.   Država članica ali tretja država oziroma njeni pristojni organi ne smejo biti vlagatelj v smislu člena 37 Uredbe (ES) št. 479/2008.

Člen 3

Vloga za zaščito

Vloga za zaščito je sestavljena iz dokumentov, ki jih določa bodisi člen 35 ali 36 Uredbe (ES) št. 479/2008, ter izvoda specifikacije proizvoda in enotnega dokumenta v elektronski obliki.

Vloga za zaščito in enotni dokument sta sestavljena v skladu z obrazci iz prilog I in II k tej uredbi.

Člen 4

Ime

1.   Ime, ki naj se zaščiti, se registrira samo v jeziku(-ih), ki se uporablja(-jo) za opis zadevnega proizvoda na opredeljenem geografskem območju.

2.   Ime se registrira v njegovem izvirnem zapisu(-ih).

Člen 5

Opredelitev geografskega območja

Območje se opredeli podrobno, natančno in nedvoumno.

Člen 6

Pridelava na opredeljenem geografskem območju

1.   Za namene uporabe člena 34(1)(a)(iii) in (b)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008 in tega člena „pridelava“ obsega vse vključene postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopka pridelave vina, z izjemo poproizvodnih postopkov.

2.   Pri proizvodih z zaščiteno geografsko označbo mora do 15 % deleža grozdja, ki lahko izvira zunaj opredeljenega geografskega območja, kot je določeno v členu 34(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 479/2008, prihajati iz države članice ali tretje države, v kateri leži opredeljeno območje.

3.   Z odstopanjem od člena 34(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 479/2008 se uporablja odstavek 3 dela B Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 606/2009 (10) o postopkih pridelave vina in omejitvah.

4.   Z odstopanjem od člena 34(1)(a)(iii) in (1)(b)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008, in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko proizvod z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo predeluje v vino:

(a)	na območju v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja;

(b)	na območju, ki se nahaja v isti upravni enoti ali v sosednji upravni enoti, v skladu z nacionalnimi pravili;

(c)

v primeru čezmejne označbe porekla ali geografske označbe, ali kjer obstaja sporazum o ukrepih nadzora med dvema ali več državami članicami ali med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, se proizvod z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo lahko predeluje v vino na območjih, ki se nahajajo v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja.

Z odstopanjem od člena 34(1)(b)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008, in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko vina z zaščiteno geografsko označbo še naprej predelujejo v vino na območjih izven neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja do 31. decembra 2012.

Z odstopanjem od člena 34(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008, in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko proizvod predeluje v peneče vino ali biser vino z zaščiteno označbo porekla izven neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja, če je bila takšna praksa prisotna pred 1. marcem 1986.

Člen 7

Povezava

1.   Podrobnosti, ki potrjujejo geografske povezave iz člena 35(2)(g) Uredbe (ES) št. 479/2008, pojasnjujejo, v kakšnem obsegu značilnosti opredeljenega geografskega območja vplivajo na končni proizvod.

Pri vlogah, ki vključujejo različne kategorije proizvodov vinske trte, se podrobnosti, ki potrjujejo povezavo, predstavijo za vsak zadevni proizvod vinske trte.

2.   V primeru označbe porekla specifikacija proizvoda določa:

(a)	podrobnosti o geografskem območju ter zlasti naravne in človeške dejavnike, ki so pomembni za povezavo;

(b)	podrobnosti o kakovosti ali značilnostih proizvoda, ki so bistveno ali izključno posledica geografskega okolja;

(c)	opis vzročne zveze med podatki iz točke (a) in podatki iz točke (b).

3.   V primeru geografske označbe specifikacija proizvoda določa:

(a)	podrobnosti o geografskem območju, ki so pomembne za povezavo;

(b)	podrobnosti o kakovosti, slovesu ali drugih značilnostih proizvoda, ki se jih lahko pripiše njegovemu geografskemu poreklu;

(c)	opis vzročne zveze med podatki iz točke (a) in podatki iz točke (b).

4.   Specifikacija proizvoda za geografsko označbo navaja, ali temelji na posebni kakovosti, slovesu ali drugih značilnostih, ki jih je mogoče pripisati geografskemu poreklu.

Člen 8

Pakiranje na opredeljenem geografskem območju

Če je v specifikaciji proizvoda navedeno, da je treba pakiranje proizvoda opraviti na opredeljenem geografskem območju ali na območju v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja, v skladu z zahtevo iz člena 35(2)(h) Uredbe (ES) št. 479/2008, je treba z razlogi, ki veljajo za proizvod, to zahtevo utemeljiti.

ODDELEK 2

Postopek preverjanja s strani Komisije

Člen 9

Prejem vloge

1.   Vloga se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko se vloga zavede v register prejete pošte Komisije. O tem datumu se na ustrezen način obvesti javnost.

2.   Komisija označi dokumente, ki sestavljajo vlogo, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena vlogi.

Organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi prejme potrdilo o prejemu z navedbo najmanj naslednjega:

(a)	številke dokumenta;

(b)	imena za registracijo;

(c)	števila prejetih strani in

(d)	datuma prejema vloge.

Člen 10

Predložitev čezmejne vloge

1.   Pri čezmejnih zahtevkih lahko več kot ena skupina proizvajalcev, ki predstavljajo to območje, predloži skupno vlogo za ime, ki označuje čezmejno geografsko območje.

2.   Če gre samo za države članice, se predhodni nacionalni postopek iz člena 38 Uredbe (ES) št. 479/2008 uporablja v vseh zadevnih državah članicah.

Za namene uporabe člena 38(5) Uredbe (ES) št. 479/2008 ena država članica v imenu ostalih pošlje čezmejno vlogo Komisiji, vloga pa vsebuje dovoljenje s strani vseh ostalih zadevnih držav članic, s katerim je država članica, ki pošilja vlogo, pooblaščena, da deluje v njihovem imenu.

3.   Če čezmejna vloga vključuje samo tretje države, pošlje vlogo Komisiji bodisi eden od vlagateljev v imenu ostalih ali ena izmed tretjih držav v imenu ostalih in vključuje:

(a)	elemente, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 479/2008;

(b)	dokazilo, da je ime zaščiteno v zadevnih tretjih državah in

(c)	dovoljenje iz odstavka 2 od vsake izmed ostalih zadevnih tretjih držav.

4.   Če čezmejna vloga vključuje najmanj eno državo članico in najmanj eno tretjo državo, se predhodni nacionalni postopek iz člena 38 Uredbe (ES) št. 479/2008 uporablja v vseh zadevnih državah članicah. Vlogo pošlje Komisiji ena od držav članic ali tretjih držav ali eden od vlagateljev iz tretje države in vključuje:

(a)	elemente, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 479/2008;

(b)	dokazilo, da je ime zaščiteno v zadevnih tretjih državah in

(c)	dovoljenje iz odstavka 2 vsake izmed ostalih zadevnih držav članic ali tretjih držav.

5.   Država članica, tretje države ali skupine proizvajalcev s sedežem v tretjih državah, ki pošljejo Komisiji čezmejno vlogo iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, postanejo prejemniki vseh obvestil ali odločb, ki jih izda Komisija.

Člen 11

Popolnost vloge

1.   Da bi ugotovila, ali je vloga za zaščito popolna, Komisija preveri, ali je vloga za registracijo, določena v Prilogi I, izpolnjena in ali so vlogi priložena dokazila.

2.   O vsaki vlogi za registracijo, ki se šteje za popolno, se obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi.

Če vloga ni izpolnjena ali je samo delno izpolnjena ali če dokazila iz odstavka 1 niso predložena skupaj z vlogo za registracijo ali so pomanjkljiva, Komisija o tem obvesti vlagatelja in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne vlogo kot nepopolno. Odločitev o nepopolnosti se sporoči organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

Člen 12

Preučitev pogojev veljavnosti

1.   Če popolna vloga za zaščito označb porekla ali geografskih označb ne izpolnjuje zahtev iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 479/2008, Komisija obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi o razlogih za zavrnitev, z določitvijo roka za preklic ali spremembo vloge ali za predložitev pripomb.

2.   Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ne odpravijo ovir za registracijo v določenem roku, Komisija zavrne vlogo v skladu s členom 39(3) Uredbe št. 479/2008.

3.   Vsako odločitev za zavrnitev zadevne označbe porekla ali geografske označbe sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokumentov in informacij. Tako odločitev o zavrnitvi se sporoči organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

ODDELEK 3

Postopki ugovora

Člen 13

Nacionalni postopek ugovora v primeru čezmejne vloge

Če čezmejna vloga vključuje samo države članice ali najmanj eno državo članico in najmanj eno tretjo državo, se postopek ugovora za namene člena 38(3) Uredbe (ES) št. 479/2008 uporablja v vseh zadevnih državah članicah.

Člen 14

Predložitev ugovorov po postopku Skupnosti

1.   Ugovori iz člena 40 Uredbe (ES) št. 479/2008 se oblikujejo na podlagi obrazca iz Priloge III k tej uredbi. Ugovor se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve ugovora Komisiji se šteje datum, ko se ugovor evidentira v register prejete pošte Komisije. O tem datumu se na ustrezen način obvesti javnost.

2.   Komisija označi dokumente, ki sestavljajo ugovor, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena ugovoru.

Vložnik ugovora prejme potrdilo o prejemu z navedbo najmanj naslednjega:

(a)	številke dokumenta;

(b)	števila prejetih strani in

(c)	datuma prejema zahtevka.

Člen 15

Dopustnost po postopku Skupnosti

1.   Da bi ugotovila, ali je ugovor dopusten, Komisija v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 479/2008 preveri, ali je(so) v ugovoru navedena(-e) prednostna(-e) pravica(-e) in razlog(-i) za ugovor ter ali je Komisija prejela ugovor v predvidenem roku.

2.   Če ugovor temelji na obstoju prejšnje ugledne in priznane blagovne znamke, mora biti ugovoru v skladu s členom 43(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 priloženo dokazilo o vložitvi, registraciji ali uporabi zadevne prejšnje blagovne znamke, kot na primer potrdilo o registraciji ali dokazilo o njeni uporabi, ter dokazilo o njenem ugledu in slovesu.

3.   Vsak ustrezno utemeljen ugovor vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokazila in pripombe, ki podpirajo ugovor, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

Informacije in dokazila, ki jih je treba zagotoviti v podporo uporabe prejšnje blagovne znamke, morajo vsebovati podrobne podatke o lokaciji, trajanju, obsegu in naravi uporabe prejšnje blagovne znamke ter o njenem ugledu in slovesu.

4.   Če podrobnosti o navedenih prednostni(-h) pravici(-ah), razlog(-i), dejstva, dokazila, pripombe ali dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 3 niso predloženi skupaj z ugovorom ali so pomanjkljivi, Komisija o tem obvesti vložnika ugovora in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne ugovor kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči vložniku ugovora in organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

5.   O vsakem ugovoru, ki se šteje za dopustnega, se obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi.

Člen 16

Preučitev ugovora po postopku Skupnosti

1.   Če Komisija v skladu s členom 15(4) ni zavrnila ugovora, sporoči ugovor organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v tem dvomesečnem roku, se posreduje vložniku ugovora.

Med preučevanjem ugovora Komisija pozove stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2.   Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ali vložnik ugovora ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o ugovoru.

3.   Vsako odločitev za zavrnitev ali registracijo zadevne označbe porekla ali geografske označbe sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Odločitev o zavrnitvi se sporoči vložniku ugovora in organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

4.   V primeru večkratnih ugovorov po predhodnem pregledu enega ali več takih ugovorov morda ni več možno sprejeti vloge za registracijo; v takih primerih lahko Komisija ustavi ostale postopke ugovora. Komisija obvesti ostale vložnike ugovorov o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je vloga zavrnjena, se postopki ugovora, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni vložniki ugovorov so o tem ustrezno obveščeni.

ODDELEK 4

Zaščita

Člen 17

Odločitev o zaščiti

1.   Če vloge za zaščito označb porekla ali geografskih označb niso zavrnjene v skladu s členi 11, 12, 16 in 28, se Komisija odloči, da bo zaščitila označbe porekla ali geografske označbe.

2.   Odločitve o zaščiti, sprejete v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 479/2008, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Register

1.   Komisija vzdržuje „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“ skladno s členom 46 Uredbe (ES) št. 479/2008, v nadaljnjem besedilu „register“.

2.   Označba porekla ali geografska označba, ki je bila sprejeta, se vnese v register.

Pri imenih, evidentiranih po členu 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, Komisija vnese v register podatke iz odstavka 3 tega člena, z izjemo podatkov iz točke (f).

3.   Komisija vnese v register naslednje podatke:

(a)	registrirano ime proizvoda(-ov);

(b)	podatek, da je ime zaščiteno kot geografska označba ali označba porekla;

(c)	ime države ali držav porekla;

(d)	datum registracije;

(e)	sklic na pravni instrument registracije imena;

(f)	sklic na enotni dokument.

Člen 19

Zaščita

1.   Zaščita označbe porekla ali geografske označbe začne teči z dnem, ko je vnesena v register.

2.   V primeru nezakonite uporabe zaščitene označbe porekla ali geografske označbe pristojni organi države članice na lastno pobudo, v skladu s členom 45(4) Uredbe (ES) št. 479/2008, ali na zahtevo stranke sprejmejo ukrepe, potrebne za ustavitev take nezakonite uporabe in preprečitev kakršnega koli trženja ali izvoza zadevnih proizvodov.

3.   Zaščita označbe porekla ali geografske označbe se uporablja za celotno označbo, vključno z njenimi sestavnimi elementi, pod pogojem, da so sami po sebi razločevalni. Element brez razlikovalnega učinka ali generični element zaščitene označbe porekla ali geografske označbe se ne zaščiti.

ODDELEK 5

Spremembe in preklic

Člen 20

Sprememba specifikacije proizvoda ali enotnega dokumenta

1.   Vloga za odobritev sprememb specifikacije proizvoda, ki jo vloži vlagatelj iz člena 37 Uredbe (ES) št. 479/2008, zaščitene označbe porekla ali geografske označbe se sestavi v skladu s Prilogo IV k tej Uredbi.

2.   Da bi ugotovila, ali je vloga za odobritev sprememb specifikacije proizvoda v skladu s členom 49(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 dopustna, Komisija preveri, ali so bili poslani zahtevani podatki iz člena 35(2) te Uredbe in popolna vloga iz odstavka 1 tega člena.

3.   Za namene uporabe člena 49(2), prvega stavka, Uredbe (ES) št. 479/2008, se smiselno uporabljajo členi 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 18 te Uredbe.

4.   Sprememba se šteje za manjšo, če:

(a)	se ne nanaša na bistvene značilnosti proizvoda;

(b)	ne spreminja povezave;

(c)	ne vključuje spremembe imena ali katerega koli dela imena proizvoda;

(d)	ne vpliva na opredeljeno geografsko območje;

(e)	ne povzroča kakršnih koli nadaljnjih omejitev za trženje proizvoda.

5.   Če vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda vloži vlagatelj, ki ni prvotni vlagatelj, Komisija posreduje vlogo prvotnemu vlagatelju.

6.   Če se Komisija odloči sprejeti spremembo specifikacije proizvoda, ki vpliva na ali vključuje spremembo informacije, zapisane v registru, izbriše izvirne podatke iz registra in vanj zapiše nove podatke, ki začnejo veljati z začetkom veljavnosti zadevne odločbe.

Člen 21

Predložitev zahtevka za preklic

1.   Zahtevek za preklic se na podlagi člena 50 Uredbe (ES) št. 479/2008 sestavi v skladu z obrazcem iz Priloge V k tej uredbi. Zahtevek za preklic se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve zahtevka za preklic Komisiji se šteje datum, ko se zahtevek evidentira v register prejete pošte Komisije. O tem datumu se na ustrezen način obvesti javnost.

2.   Komisija označi dokumente, ki sestavljajo zahtevek za preklic, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena zahtevku za preklic.

Avtor zahtevka za preklic prejme potrdilo o prejemu z navedbo najmanj naslednjega:

(a)	številke dokumenta;

(b)	števila prejetih strani in

(c)	datuma prejema zahtevka.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je preklic sprožila Komisija.

Člen 22

Dopustnost

1.   Da bi ugotovila, ali je zahtevek za preklic v skladu s členom 50 Uredbe (ES) št 479/2008 dopusten, Komisija preveri, ali zahtevek:

(a)	navaja pravni interes, razloge in utemeljitev avtorja zahtevka za preklic;

(b)	pojasnjuje razlog za preklic in

(c)	se sklicuje na izjavo države članice ali tretje države, v kateri ima avtor zahtevka stalno prebivališče ali registriran urad, ki podpira zahtevo za preklic.

2.   Vsak ustrezno utemeljen zahtevek vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokazila in pripombe, ki podpirajo preklic, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

3.   Če podrobnosti o razlogih, dejstva, dokazila in pripombe ter dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 2 niso predloženi skupaj z zahtevkom za preklic, Komisija o tem obvesti avtorja zahtevka za preklic in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne zahtevek za preklic kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči avtorju zahtevka za preklic in organom države članice ali tretje države ali avtorju zahtevka za preklic s sedežem v zadevni tretji državi.

4.   O vsakem zahtevku za preklic, ki se šteje za dopustnega, kot tudi o postopku preklica na lastno pobudo Komisije se obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelje s sedežem v tretji državi, na katerih označbo porekla ali geografsko označbo vpliva preklic.

Člen 23

Preučitev preklica

1.   Če Komisija v skladu s členom 22(3) ni zavrnila zahtevka za preklic, sporoči preklic organom države članice ali tretje države ali zadevnemu proizvajalcu s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v tem dvomesečnem roku, se, če je potrebno, posreduje avtorju zahtevka za preklic.

Med preučevanjem preklica Komisija zaprosi stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2.   Če organi države članice ali tretje države, vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ali avtor zahtevka za preklic ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o preklicu.

3.   Vsako odločitev za preklic zadevne označbe porekla ali geografske označbe sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali je usklajenost s specifikacijo proizvoda za proizvod iz vinskega sektorja, ki je vključena v zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, še vedno mogoča oziroma jo je mogoče še naprej zagotavljati, zlasti če pogoji iz člena 35 Uredbe (ES) št. 479/2008 niso več izpolnjeni ali jih morda ne bo več mogoče izpolnjevati v bližnji prihodnosti.

Tako odločitev o preklicu se sporoči avtorju zahtevka za preklic in organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

4.   V primeru večkratnih zahtevkov za preklic po predhodnem pregledu enega ali več takih zahtevkov za preklic morda ni več možno sprejeti odločitve o nadaljnji zaščiti označbe porekla ali geografske označbe; v tem primeru lahko Komisija ustavi ostale postopke preklica. V tem primeru Komisija obvesti ostale avtorje zahtevkov za preklic o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je zaščitena označba porekla ali geografska označba preklicana, se postopki preklica, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni avtorji zahtevkov za preklic so o tem ustrezno obveščeni.

5.   Ob začetku veljavnosti preklica Komisija črta ime iz registra.

ODDELEK 6

Pregledi

Člen 24

Izjava izvajalca

Vsak izvajalec, ki želi sodelovati pri celotni proizvodnji ali delu proizvodnje, ali pakiranju proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, se prijavi pri pristojnem nadzornem organu iz člena 47 Uredbe (ES) št. 479/2008.

Člen 25

Letno preverjanje

1.   Letno preverjanje, ki ga izvede pristojni nadzorni organ iz člena 48(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, je sestavljeno iz:

(a)	organoleptičnih in analitičnih preskusov za proizvode, zajete v označbi porekla;

(b)	bodisi samo analitičnih preskusov ali organoleptičnih in analitičnih preskusov za proizvode, zajete v geografski označbi in

(c)	pregleda pogojev, določenih v specifikaciji proizvoda.

Letno preverjanje se opravi v državi članici, v kateri je potekala proizvodnja v skladu s specifikacijo proizvoda, in se izvede:

(a)	s pomočjo naključnih pregledov na podlagi analize tveganja,

(b)	s pomočjo vzorčenja ali

(c)	sistematično.

Pri naključnih pregledih država članica izbere najmanjše število izvajalcev, ki bodo predmet pregledov.

Pri vzorčenju država članica zagotovi, da so vzorci po številu, naravi in pogostosti pregledov reprezentativni za celotno zadevno opredeljeno geografsko območje in ustrezajo količini proizvodov iz vinskega sektorja, ki se trži ali je predvidena za trženje.

Naključni pregledi so lahko kombinirani z vzorčenjem.

2.   Preskusi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 se izvedejo na anonimnih vzorcih, dokazujejo, da je proizvod, ki je predmet preskusa, skladen z značilnostmi in kakovostnimi lastnostmi, opisanimi v specifikaciji proizvoda za zadevno označbo porekla ali geografsko označbo, in se opravijo v kateri koli fazi proizvodnega postopka, vključno s fazo pakiranja, ali kasneje. Vsak odvzet vzorec je reprezentativen za zadevna vina izvajalca.

3.   Za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 nadzorni organ preveri:

(a)	prostore izvajalcev, kar vključuje preverjanje, ali so izvajalci dejansko sposobni izpolniti pogoje, določene v specifikaciji proizvoda in

(b)	proizvode v kateri koli fazi proizvodnega postopka, vključno s fazo pakiranja, na podlagi načrta pregleda, ki ga nadzorni organ sestavi vnaprej in za katerega izvajalci vedo, da obsega vse faze proizvodnje proizvoda.

4.   Letno preverjanje zagotavlja, da proizvod ne more uporabljati zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, razen če:

(a)	rezultati preskusa iz točk (a) in (b) pododstavka 1 odstavka 1 in iz odstavka 2 dokazujejo, da je zadevni proizvod usklajen z mejnimi vrednostmi in ima vse ustrezne značilnosti zadevne označbe porekla ali geografske označbe;

(b)	so izpolnjeni ostali pogoji, navedeni v specifikaciji proizvoda, v skladu s postopki, določenimi v odstavku 3.

5.   Vsak proizvod, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega člena, se lahko da na trg, vendar brez ustrezne označbe porekla ali geografske označbe, pod pogojem, da so izpolnjeni ostali zakonski pogoji.

6.   Pri zaščitenih čezmejnih označbah porekla ali geografskih označbah lahko preverjanje izvede nadzorni organ katere koli države članice, na katero vpliva ta označba porekla ali geografska označba.

7.   Če se letno preverjanje izvede v fazi pakiranja proizvoda na območju države članice, ki ni država članica, v kateri je potekala proizvodnja, se uporablja člen 84 Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 (11).

8.   Odstavki od 1 do 7 se uporabljajo za vina z označbo porekla ali geografsko označbo, katerih zadevna označba porekla ali geografska označba izpolnjuje pogoje iz člena 38(5) Uredbe (ES) št. 479/2008.

Člen 26

Analitični in organoleptični preskusi

Analitični in organoleptični preskusi iz prvega pododstavka odstavka 1 pod točkama (a) in (b) člena 25 so sestavljeni iz:

(a)

analize zadevnega vina, s katero se meri naslednje značilne lastnosti: (i) določene na podlagi fizikalne in kemijske analize: — skupni in dejanski delež alkohola, — skupna vsebnost sladkorja, izražena kot fruktoza in glukoza (vključno s saharozo pri biser vinih in penečih vinih), — skupna vsebnost kisline, — vsebnost hlapnih kislin, — skupna vsebnost žveplovega dioksida. (ii) določene na podlagi dodatne analize: — ogljikov dioksid (biser vina in peneča vina, nadpritisk v barih pri 20 °C), — katere koli druge značilne lastnosti, predvidene v zakonodaji držav članic ali specifikacijah proizvoda zadevnih zaščitenih označb porekla in geografskih označb.

(b)	organoleptičnega preskusa, ki vključuje videz, vonj in okus.

Člen 27

Nadzor nad proizvodi s poreklom iz tretjih držav

Če vina iz tretjih držav uživajo ugodnosti zaščite zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, zadevna tretja država pošlje Komisiji, na njeno zahtevo, informacijo o pristojnih organih iz člena 48(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 in o vidikih nadzora ter dokazilo, da zadevno vino izpolnjuje pogoje zadevne označbe porekla ali geografske označbe.

ODDELEK 7

Pretvorba v geografsko označbo

Člen 28

Prijava

1.   Organ države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi lahko zaprosi za pretvorbo zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo, če skladnost s specifikacijo proizvoda zaščitene označbe porekla ni več mogoča oziroma je ni več mogoče zagotavljati.

Prijava za pretvorbo, ki je predložena Komisiji, je sestavljena v skladu z obrazcem iz Priloge VI k tej Uredbi. Prijavo za pretvorbo se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve prijave za pretvorbo Komisiji se šteje datum, ko se prijava evidentira v register prejete pošte Komisije.

2.   Če prijava za pretvorbo v geografsko označbo ne izpolnjuje zahtev iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 479/2008, Komisija obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi o razlogih za zavrnitev in ga pozove, da v roku dveh mesecev umakne ali spremeni prijavo ali predloži pripombe.

3.   Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ne odpravi ovir za pretvorbo v geografsko označbo pred iztekom roka, Komisija zavrne prijavo.

4.   Vsako odločitev za zavrnitev zadevne prijave sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokumentov in informacij. Tako odločitev o zavrnitvi se sporoči organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

5.   Člena 40 in 49(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 se ne uporabljata.

POGLAVJE III

TRADICIONALNI IZRAZI

ODDELEK 1

Zaščita

Člen 29

Vlagatelji

1.   Pristojni organi držav članic ali tretjih držav ali reprezentativne strokovne organizacije s sedežem v tretjih državah lahko pri Komisiji vložijo vlogo za zaščito tradicionalnih izrazov v smislu člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.   „Representativna strokovna organizacija“ je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki sprejmejo iste predpise in delujejo na zadevnem območju ali več zadevnih območjih označb porekla ali geografskih označb vina, če sta vanjo včlanjeni vsaj dve tretjini proizvajalcev na območju označbe porekla ali geografske označbe, na katerem deluje, ki predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje. Representativna strokovna organizacija lahko vloži vlogo za zaščito le za vina, ki jih proizvaja.

Člen 30

Vloga za zaščito

1.   Vloga za zaščito tradicionalnih izrazov je skladna z obrazcem iz Priloge VII in jo spremlja kopija predpisov, ki urejajo uporabo zadevnega izraza.

2.   Če vlogo vloži reprezentativna strokovna organizacija s sedežem v tretji državi, se predloži tudi podrobnosti reprezentativne strokovne organizacije. Ta informacija, vključno z zadevnimi podrobnostmi o članih reprezentativne strokovne organizacije, je po potrebi navedena v Prilogi XI.

Člen 31

Jezik

1.   Izraz, ki ga je treba zaščititi, je bodisi:

(a)	v uradnem jeziku(-ih), regionalnem(-ih) jeziku(-ih) države članice ali tretje države, iz katere izraz izvira ali

(b)	v jeziku, ki se za ta izraz uporablja v trgovini.

Izraz, ki se uporablja v določenem jeziku, se nanaša na določen proizvod iz člena 33(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.   Izraz se registrira v njegovem izvirnem zapisu(-ih).

Člen 32

Predpisi za tradicionalne izraze tretjih držav

1.   Člen 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 se smiselno uporablja za izraze, ki se tradicionalno uporabljajo v tretjih državah v zvezi s proizvodi iz vinskega sektorja z geografskimi označbami zadevnih tretjih držav.

2.   Za vina iz tretjih držav s tradicionalnimi oznakami, ki niso tradicionalni izrazi, našteti v Prilogi XII, se lahko uporabljajo te tradicionalne oznake na vinskih etiketah v skladu s predpisi, ki veljajo v zadevnih tretjih državah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

ODDELEK 2

Postopek preverjanja

Člen 33

Vložitev vloge

Komisija označi dokumente, ki sestavljajo vlogo, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena vlogi. Vloga se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko se vloga evidentira v register prejete pošte Komisije. O tem datumu in tradicionalnem izrazu se na ustrezen način obvesti javnost.

Vlagatelj prejme potrdilo o prejemu z navedbo najmanj naslednjega:

(a)	številke dokumenta;

(b)	tradicionalnega izraza;

(c)	števila prejetih strani in

(d)	datuma prejema.

Člen 34

Popolnost dokumentacije

Komisija preveri, ali je vloga v celoti izpolnjena in ali jo spremlja zahtevana dokumentacija, kot je določeno v členu 30.

Če je vloga nepopolna ali če je dokumentacija pomanjkljiva ali nepopolna, Komisija o tem obvesti vlagatelja in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne vlogo kot nepopolno. Odločitev o nepopolnosti se sporoči vlagatelju.

Člen 35

Pogoji veljavnosti

1.   Priznanje tradicionalnega izraza se sprejme, če:

(a)	izpolnjuje opredelitev iz člena 54(1)(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 479/2008 in pogoje iz člena 31 te uredbe;

(b)

je izraz sestavljen izključno iz: (i) imena, ki se tradicionalno uporablja v trgovini na večjem delu ozemlja Skupnosti ali zadevne tretje države za razlikovanje posameznih kategorij proizvodov vinske trte iz člena 33(1) Uredbe št. 479/2008 ali (ii) uveljavljenega imena, ki se tradicionalno uporablja v trgovini najmanj na ozemlju zadevne države članice ali tretje države za razlikovanje posameznih kategorij proizvodov vinske trte iz člena 33(1) Uredbe št. 479/2008.

(c)	izraz: (i) ne sme biti generičen; (ii) opredeljuje in ureja zakonodaja države članice ali (iii) je predmet pogojev uporabe, kot je to določeno s predpisi, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v zadevni tretji državi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

2.   Za namene točke (b) odstavka (1) tradicionalna uporaba pomeni:

(a)	najmanj pet let v primeru izrazov, predloženih v jeziku(-ih) iz člena 31(a) te uredbe,

(b)	najmanj 15 let v primeru izrazov, predloženih v jeziku iz člena 31(b) te uredbe.

3.   Za namene točke (c)(i) odstavka (1) pomeni „generičen“, da je ime tradicionalnega izraza postalo obče ime zadevnega proizvoda vinske trte v Skupnosti, čeprav se nanaša na posebni postopek pridobivanja ali staranja ali na kakovost, barvo, vrsto kraja ali posebni dogodek, povezan z zgodovino proizvoda vinske trte.

4.   Pogoj, naveden v odstavku 1(b) tega člena, se ne uporablja za tradicionalne izraze iz člena 54(1)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008.

Člen 36

Razlogi za zavrnitev

1.   Če vloga za tradicionalni izraz ne izpolnjuje opredelitve iz člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 in pogojev iz členov 31 in 35, Komisija obvesti vlagatelja o razlogih za zavrnitev z navedbo dvomesečnega roka od datuma izdaje takega obvestila za umik ali spremembo vloge ali za predložitev pripomb.

Komisija sprejme odločitev glede zaščite na podlagi razpoložljivih informacij.

2.   Če vlagatelj ne odpravi ovir v roku iz odstavka 1, Komisija zavrne vlogo. Vsako odločitev za zavrnitev tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokumentov in informacij. Odločitev o zavrnitvi se sporoči vlagatelju.

ODDELEK 3

Postopki ugovora

Člen 37

Predložitev zahtevka za ugovor

1.   V dveh mesecih od datuma objave iz prvega pododstavka člena 33 lahko katera koli država članica ali tretja država ali katera koli fizična ali pravna oseba s pravnim interesom ugovarja predlaganemu priznanju z vložitvijo zahtevka za ugovor.

2.   Zahtevek za ugovor se sestavi na podlagi obrazca iz Priloge VIII in se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve zahtevka za ugovor Komisiji se šteje datum, ko se zahtevek evidentira v register prejete pošte Komisije.

3.   Komisija označi dokumente, ki sestavljajo zahtevek za ugovor, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena zahtevku za ugovor.

Vložnik ugovora prejme potrdilo o prejemu z navedbo najmanj naslednjega:

(a)	številke dokumenta;

(b)	števila prejetih strani in

(c)	datuma prejema zahtevka.

Člen 38

Dopustnost

1.   Da bi ugotovila, ali je ugovor dopusten, Komisija preveri, ali je(so) v zahtevku za ugovor navedena(-e) prednostna(-e) pravica(-e) in razlog(-i) za ugovor ter ali je prejela ugovor v predvidenem roku, določenem v prvem odstavku člena 37.

2.   Če ugovor temelji na obstoju prejšnje ugledne in priznane blagovne znamke, mora biti ugovoru v skladu s členom 41(2) priloženo dokazilo o vložitvi, registraciji ali uporabi zadevne prejšnje blagovne znamke, kot na primer potrdilo o registraciji in dokazilo o njenem ugledu in slovesu.

3.   Vsak ustrezno utemeljen zahtevek za ugovor vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokaze in pripombe, ki podpirajo ugovor, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

Informacije in dokazi, ki jih je treba zagotoviti v podporo uporabe prejšnje blagovne znamke, morajo vsebovati podrobne podatke o lokaciji, trajanju, obsegu in naravi uporabe prejšnje blagovne znamke ter o njenem ugledu in slovesu.

4.   Če podrobnosti o navedeni(-h) prednostni(-h) pravici(-ah), razlogih, dejstvih, dokazih ali pripombah ali dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 3 niso predložene skupaj z zahtevkom za ugovor ali so pomanjkljive, Komisija o tem obvesti vložnika zahtevka in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne zahtevek kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči vlagatelju zahtevka in organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi.

5.   O vsakem zahtevku za ugovor, ki se šteje za nedopustnega, se obvesti organe države članice ali tretje države ali reprezentativno strokovno organizacijo s sedežem v zadevni tretji državi.

Člen 39

Preučitev ugovora

1.   Če Komisija v skladu s členom 38(4) ni zavrnila zahtevka za ugovor, sporoči ugovor organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v roku dveh mesecev, se posreduje vložniku ugovora.

Med preučevanjem ugovora Komisija zaprosi stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2.   Če organi države članice ali tretje države ali reprezentativna strokovna organizacija s sedežem v zadevni tretji državi ali vložnik ugovora ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o ugovoru.

3.   Vsako odločitev za zavrnitev ali priznanje zadevnega tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 40(1) ali iz členov 41(3) ali 42. Odločitev o zavrnitvi se sporoči vlagatelju zahtevka in organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi.

4.   V primeru vložnikov večkratnih zahtevkov za ugovor po predhodnem pregledu enega ali več takih zahtevkov za ugovor morda ni več možno sprejeti vloge za priznanje; v takih primerih lahko Komisija ustavi ostale postopke ugovora. Komisija obvesti ostale vložnike ugovorov o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je vloga zavrnjena, se postopki ugovora, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni vložniki ugovorov so o tem ustrezno obveščeni.

ODDELEK 4

Zaščita

Člen 40

Splošna zaščita

1.   Če vloga izpolnjuje pogoje iz člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 ter členov 31 in 35 in ni zavrnjena v skladu s členoma 38 in 39, se tradicionalni izraz navede v Prilogi XII k tej uredbi.

2.   Tradicionalni izrazi, našteti v Prilogi XII, so zaščiteni samo v jeziku in za kategorije proizvodov vinske trte, navedene v vlogi, pred:

(a)	vsako zlorabo, če je zaščitenemu izrazu dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se prideluje v“, „posnetek“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(b)	vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo vrste, značilnosti ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na proizvod;

(c)	vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo, zlasti z ustvarjanjem vtisa, da vino izpolnjuje pogoje za zaščiten tradicionalni izraz.

Člen 41

Razmerje do blagovnih znamk

1.   Če je tradicionalni izraz zaščiten po tej uredbi, je vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza kateremu od primerov iz člena 40, zavrnjena, če se vloga za registracijo blagovne znamke ne nanaša na vina, ki izpolnjujejo pogoje za uporabo takega tradicionalnega izraza, in je vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito tradicionalnega izraza Komisiji ter je tradicionalni izraz naknadno zaščiten.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, se razglasi za nične na podlagi zahteve v skladu z veljavnimi postopki iz Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ali Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (13).

2.   Blagovna znamka, ki ustreza kateremu od primerov iz člena 40 te uredbe in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost predvideva zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo na ozemlju Skupnosti pred 4. majem 2002 ali pred rokom za predložitev vloge za zaščito tradicionalnega izraza Komisiji, se lahko še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti tradicionalnega izraza.

V teh primerih je dovoljena uporaba tradicionalnega izraza skupaj z ustrezno blagovno znamko.

3.   Ime se ne zaščiti kot tradicionalni izraz, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla, vrste, značilnosti ali kakovosti vina.

Člen 42

Enakozvočnice

1.   Če je vložena vloga za izraz, ki je popolna ali delna enakozvočnica tradicionalnega izraza, ki je že zaščiten po tem poglavju, se pri zaščiti izraza ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter možnost zmešnjave.

Enakozvočnica, ki potrošnika zavaja glede vrste, kakovosti ali resničnega porekla proizvoda, se ne registrira, čeprav je izraz točen.

Uporaba zaščitene enakozvočnice je dovoljena samo, če se pozneje zaščitena enakozvočnica v praksi dovolj razlikuje od že zaščitenega tradicionalnega izraza, zaveenega v Prilogi XII, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo pridelovalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2.   Odstavek 1 se smiselno uporablja za tradicionalne izraze, zaščitene pred 1. avgustom 2009, ki so delne enakozvočnice zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, imena sorte vinske trte ali njegove sopomenke, navedene v Prilogi XV.

Člen 43

Izvajanje zaščite

Za namene uporabe člena 55 Uredbe (ES) št. 479/2008 pristojni nacionalni organi v primeru nezakonite uporabe zaščitenih tradicionalnih izrazov na lastno pobudo ali na zahtevo pogodbenice sprejmejo vse ukrepe za ustavitev trženja, vključno z vsakim izvozom, zadevnih proizvodov.

ODDELEK 5

Postopek ukinitve

Člen 44

Razlogi za ukinitev

Razlogi za ukinitev tradicionalnega izraza so, da izraz ne izpolnjuje več opredelitve iz člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 ali zahtev iz členov 31, 35, 40(2), 41(3) ali 42.

Člen 45

Predložitev zahtevka za preklic

1.   Država članica, tretja država ali fizična ali pravna oseba s pravnim interesom lahko pri Komisiji vloži ustrezno utemeljen zahtevek za preklic v skladu z obrazcem iz Priloge IX. Zahtevek za preklic se predloži Komisiji v papirni ali elektronski obliki. Za datum predložitve zahtevka za preklic Komisiji se šteje datum, ko se zahtevek evidentira v register prejete pošte Komisije. O tem datumu se na ustrezen način obvesti javnost.

2.   Komisija označi dokumente, ki sestavljajo zahtevek za preklic, z datumom prejema in številko, ki je dodeljena zahtevku za preklic.

Avtor zahtevka za preklic prejme potrdilo o prejemu z navedbo najmanj naslednjega:

(a)	številke dokumenta;

(b)	števila prejetih strani in

(c)	datuma prejema zahtevka.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je preklic sprožila Komisija.

Člen 46

Dopustnost

1.   Da bi ugotovila, ali je zahtevek za preklic dopusten, Komisija preveri, ali zahtevek:

(a)	navaja pravni interes avtorja zahtevka za preklic;

(b)	pojasnjuje razlog(e) za preklic in

(c)	se sklicuje na izjavo države članice ali tretje države, v kateri ima avtor zahtevka stalno prebivališče ali registriran urad, ki pojasnjuje pravni interes, razloge in avtorjevo utemeljitev preklica.

2.   Vsak ustrezno utemeljen zahtevek vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokaze in pripombe, ki podpirajo preklic, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

3.   Če podrobnosti o razlogih, dejstvih, dokazih in pripombah ter dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 2 niso predloženi skupaj z zahtevkom za preklic, Komisija o tem obvesti avtorja zahtevka za preklic in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne zahtevek kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči avtorju zahtevka za preklic in organom države članice ali tretje države ali avtorju zahtevka za preklic s sedežem v zadevni tretji državi.

4.   O vsakem zahtevku za preklic, ki se šteje za dopustnega, vključno s postopkom preklica na lastno pobudo Komisije, se obvesti organe države članice ali tretje države ali avtorja zahtevka za preklic s sedežem v tretji državi, na katerih tradicionalni izraz vpliva preklic.

Člen 47

Preučitev preklica

1.   Če Komisija v skladu s členom 46(3) ni zavrnila zahtevka za preklic, sporoči zahtevek za preklic organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v roku dveh mesecev, se posreduje avtorju zahtevka za preklic.

Med preučevanjem preklica Komisija zaprosi stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2.   Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ali avtor zahtevka za preklic ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o preklicu.

3.   Vsako odločitev za zavrnitev zadevnega tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali so pogoji iz člena 44 še vedno izpolnjeni.

Tako odločitev o preklicu se sporoči avtorju zahtevka za preklic in zadevnim organom države članice ali tretje države.

4.   V primeru večkratnih zahtevkov za preklic po predhodnem pregledu enega ali več takih zahtevkov za preklic morda ni več možno sprejeti odločitve o nadaljnji zaščiti tradicionalnega izraza; v tem primeru lahko Komisija ustavi ostale postopke preklica. V tem primeru Komisija obvesti ostale avtorje zahtevkov za preklic o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je tradicionalni izraz preklican, se postopki preklica, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni avtorji zahtevkov za preklic so o tem ustrezno obveščeni.

5.   Ob začetku veljavnosti preklica Komisija črta zadevno ime s seznama iz Priloge XII.

ODDELEK 6

Obstoječi zaščiteni tradicionalni izrazi

Člen 48

Obstoječi zaščiteni tradicionalni izrazi

Tradicionalni izrazi, ki so zaščiteni v skladu s členi 24, 28 in 29 Uredbe (ES) št. 753/2002, so samodejno zaščiteni po tej uredbi, če:

(a)	je bil Komisiji do 1. maja 2009 predložen povzetek opredelitve pojma ali pogojev uporabe;

(b)	države članice ali tretje države niso ukinile zaščite določenih tradicionalnih izrazov.

POGLAVJE IV

OZNAČEVANJE IN PREDSTAVITEV

Člen 49

Skupno pravilo za vse navedbe na označbi

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se označevanje proizvodov iz odstavkov 1 do 11, 13, 15 in 16 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 (v nadaljnjem besedilu „proizvodi“) ne sme dopolnjevati s kakršnimi koli navedbami, ki niso navedene v členu 58 in jih ne urejata člena 59(1) in 60(1) navedene uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve člena 2(1)(a) Direktive 2000/13/ES.

ODDELEK 1

Obvezne navedbe

Člen 50

Predstavitev obveznih navedb

1.   Obvezne navedbe iz člena 58 Uredbe (ES) št. 479/2008 in tiste, navedene v členu 59 te uredbe so prikazane v istem vidnem polju na posodi tako, da jih je mogoče v celoti prebrati brez obračanja posode.

Vendar pa so obvezne navedbe serijske številke ter obvezne navedbe iz členov 51 in 56(4) te uredbe lahko prikazane izven vidnega polja, v katerem so prikazane ostale obvezne navedbe.

2.   Obvezne navedbe iz odstavka 1 in tiste, ki se uporabljajo na podlagi pravnih instrumentov, navedenih v členu 58 Uredbe (ES) št. 479/2008, so napisane z neizbrisnim tiskom in se jasno razlikujejo od sosednjega besedila ali slike.

Člen 51

Uporaba nekaterih horizontalnih pravil

1.   Če je ena ali več sestavin, naštetih v Prilogi IIIa k Direktivi 2000/13/ES, prisotnih v enem od proizvodov iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008, morajo biti navedene na etiketi za izrazom „vsebuje“. Za sulfite se lahko uporabljata naslednja izraza: „sulfiti“ ali „žveplov dioksid“.

2.   Obveznost označevanja iz odstavka 1 lahko spremlja uporaba piktograma, vključenega v Prilogo X k tej uredbi.

Člen 52

Trženje in izvoz

1.   Proizvodov, katerih etiketa ali predstavitev ni v skladu z ustreznimi pogoji iz te uredbe, ni mogoče tržiti v Skupnosti ali izvažati.

2.   Z odstopanjem od poglavij V in VI Uredbe (ES) št. 479/2008 lahko države članice za zadevne proizvode, ki se izvažajo, dovolijo, da se navedbe, ki niso v skladu s pravili označevanja, določenimi v zakonodaji Skupnosti, navedejo na etiketi vin, namenjenih za izvoz, če jih zahteva zakonodaja zadevne tretje države. Te navedbe so lahko v jezikih, ki niso uradni jeziki Skupnosti.

Člen 53

Prepoved zapork ali folije na osnovi svinca

Zapiralni mehanizmi za proizvode iz člena 49 ne smejo biti zavarovani z zaporkami ali folijami na osnovi svinca.

Člen 54

Dejanski delež alkohola

1.   Dejanski volumenski delež alkohola iz člena 59(1)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008 je naveden v odstotnih ali polodstotnih enotah.

Številki sledi navedba „vol. %“, pred njo pa je lahko navedeno besedilo „dejanski delež alkohola“, „dejanski alkohol“ ali „alk“.

Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena pri uporabi referenčne metode analize, navedeni volumenski delež alkohola ne sme odstopati za več kakor 0,5 vol. % od deleža, določenega z analizo. Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena pri uporabi referenčne metode analize, delež alkohola proizvodov z zaščitenimi označbami porekla ali geografskimi označbami, shranjenih v steklenicah več kakor tri leta, penečih vin, kakovostnih penečih vin, gaziranih penečih vin, biser vin, gaziranih biser vin, likerskih vin in vin iz prezrelega grozdja ne sme odstopati za več kakor 0,8 vol % od deleža, določenega z analizo.

2.   Dejanski delež alkohola je na etiketi naveden s črkami, visokimi najmanj 5 mm, če je nazivna prostornina večja od 100 cl, najmanj 3 mm, če je nazivna prostornina enaka ali manjša od 100 cl in večja od 20 cl, ter 2 mm, če je nazivna prostornina 20 cl ali manj.

Člen 55

Označba porekla

1.   Označba porekla iz člena 59(1)(d) Uredbe (ES) št. 479/2008 je navedena, kot sledi:

(a)

za vina iz odstavkov 1, 2, 3, 7 do 9, 15 in 16 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe se uporablja ena od naslednjih navedb: (i) „vino iz (…)“, „pridelano v (…)“ ali „proizvod iz (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice ali tretje države, kjer se grozdje obira in predeluje v vino na tem območju; Pri čezmejnem vinu, pridelanem iz določenih sort vinske trte iz člena 60(2)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008, je lahko navedeno samo ime ene ali več držav članic ali tretjih držav. (ii) za vina, proizvedena z mešanjem vin, ki izhajajo iz več držav članic, „vino, pridelano v Evropski skupnosti“, ali enakovredni izrazi, ali „mešanica vin iz različnih držav Evropske skupnosti“; za vina, proizvedena z mešanjem vin, ki izhajajo iz več tretjih držav, „mešanica vin iz različnih držav zunaj Evropske skupnosti“ ali „mešanica vin iz (…)“, z navedbo imen zadevnih tretjih držav; (iii) za vina, proizvedena v državi članici iz grozdja, potrganega v drugi državi članici, „vino, proizvedeno v Evropski skupnosti“, ali enakovredni izrazi, ali „vino, pridobljeno v (…) iz grozdja, potrganega v (…)“, z navedbo imena zadevne države članice; za vina, proizvedena v tretji državi iz grozdja, potrganega v drugi tretji državi, „vino, pridobljeno v (…) iz grozdja, potrganega v (…)“, z navedbo imena zadevne tretje države.

(b)

za vina iz odstavkov 4, 5 in 6 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe se uporablja ena od naslednjih navedb: (i) „vino iz (…)“, „pridelano v (…)“, „proizvod iz (…)“ ali „sekt iz (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice ali tretje države, kjer se grozdje obira in predeluje v vino na tem območju; (ii) „proizvedeno v (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice, kjer poteka drugo vrenje.

(c)

za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo „vino iz (…)“, „pridelano v (…)“ ali „proizvod iz (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice ali tretje države, kjer se grozdje obira in predeluje v vino na tem območju. Pri čezmejni zaščiteni označbi porekla ali geografski označbi se nevede samo ime ene ali več držav članic ali tretjih držav.

Ta odstavek ne posega v člena 56 in 67.

2.   Za označbo porekla iz člena 59(1)(d) Uredbe (ES) št. 479/2008 na etiketah grozdnega mošta, grozdnega mošta v vrenju, zgoščenega grozdnega mošta ali mladega vina, ki je še v vrenju, se uporablja eno od naslednjih navedb:

(a)	„mošt iz (…)“ ali „mošt, pridelan v (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice, posamezne države, ki je del države članice, kjer se proizvod prideluje;

(b)	pri rezanju vina, proizvedenega v dveh ali več državah članicah, „mešanica vin, izdelana iz pridelkov dveh ali več držav Evropske skupnosti“;

(c)	pri grozdnem moštu, ki ni bil proizveden v državi članici, v kateri je bilo uporabljeno grozdje potrgano, „mošt, pridobljen v (…) iz grozdja, potrganega v (…)“.

3.   Pri Združenem kraljestvu je lahko ime države članice nadomeščeno z imenom posamezne države, ki je del Združenega kraljestva.

Člen 56

Navedba polnilca, proizvajalca, uvoznika in prodajalca

1.   Za namene uporabe člena 59(1)(e) in (f) Uredbe (ES) št. 479/2008 in tega člena:

(a)	„polnilec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb, ki izvajajo dejavnost polnjenja ali v imenu katerih se izvaja dejavnost polnjenja;

(b)	„polnjenje“ pomeni polnjenje zadevnega proizvoda v posode s prostornino, manjšo od 60 litrov, za kasnejšo prodajo;

(c)	„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb, ki so predelale ali v imenu katerih so bili grozdje, grozdni mošt in vino predelani v peneča vina, gazirana peneča vina, kakovostna peneča vina ali kakovostna aromatična peneča vina;

(d)	„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb s sedežem v Skupnosti, ki prevzamejo odgovornost za dajanje v promet neskupnostnega blaga po členu 4(8) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (14);

(e)	„prodajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb, ki niso zajete v opredelitvi proizvajalca, ki kupujejo in nato dajejo v promet peneča vina, gazirana peneča vina, kakovostna peneča vina ali kakovostna aromatična peneča vina;

(f)	„naslov“ pomeni navedbo lokalne upravne enote in države članice, v kateri je sedež polnilca, prodajalca ali uvoznika.

2.   Ime in naslov polnilca sta dopolnjena z

(a)	izrazom „polnilec“ ali „polni (…)“ ali

(b)

izrazi, katerih pogoje uporabe določijo države članice, v katerih poteka polnjenje vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo: (i) na gospodarstvu proizvajalca; (ii) na zemljišču skupine proizvajalcev ali (iii) v podjetju, ki se nahaja na opredeljenem geografskem območju ali v neposredni bližini zadevnega opredeljenega geografskega območja.

Pri pogodbenem polnjenju se navedba polnilca dopolni z izrazi „polnjeno za (…)“ ali, če sta navedena tudi ime in naslov osebe, ki je izvedla polnjenje v imenu tretje stranke, z izrazi „za (…) polni (…)“.

Če polnjenje ne poteka v prostorih polnilca, se navedbe iz tega odstavka dopolni s sklicem na natančen kraj polnjenja in, če polnjenje poteka v drugi državi članici, ime te države.

Za polnjenje v posode, ki niso steklenice, se izraz „embalirnica“ nadomesti z izrazom „embalira“, izraz „polnilec“ pa z izrazom „polni (…)“, razen če uporabljeni jezik že sam po sebi ne izraža te razlike.

3.   Ime in naslov proizvajalca ali prodajalca sta dopolnjena z izrazi „proizvajalec“ ali „proizvaja“ in „prodajalec“ ali „prodaja“ ali enakovrednim izrazom. Države članice lahko določijo, da je navedba proizvajalca obvezna.

4.   Pred imenom in naslovom uvoznika je izraz „uvoznik“ ali „uvaža (…)“.

5.   Navedbe iz odstavkov 2, 3 in 4 se lahko združi po skupinah, če se nanašajo na isto fizično ali pravno osebo.

Eno od teh navedb se lahko nadomesti s kodo, ki jo določi država članica, v kateri ima polnilec, proizvajalec, uvoznik ali prodajalec svoj sedež. Koda je dopolnjena s sklicem na zadevno državo članico. Na etiketi zadevnega proizvoda sta navedena tudi ime in naslov fizične ali pravne osebe, udeležene pri trženju, ki ni polnilec, proizvajalec, uvoznik ali prodajalec, označen s kodo.

6.   Če ime ali naslov polnilca, proizvajalca, uvoznika ali prodajalca sestavlja zaščitena označba porekla ali geografska označba ali če vsebuje tako označbo, mora biti na etiketi navedena:

(a)	s črkami, ki niso večje od polovične velikosti črk, uporabljenih bodisi za zaščiteno označbo porekla ali geografske označbe ali za označbo kategorije zadevnega proizvoda vinske trte ali

(b)	z uporabo kode iz drugega pododstavka odstavka 5.

Države članice se lahko odločijo, katera možnost se uporablja za proizvode na njihovem ozemlju.

Člen 57

Označba posestva

1.   Izrazi, ki se nanašajo na posestvo iz Priloge XIII, razen navedbe imena polnilca, proizvajalca ali prodajalca, so rezervirani za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, če:

(a)	se vino proizvaja izključno iz grozdja, potrganega v vinogradih zadevnega posestva;

(b)	proizvodnja vina poteka v celoti na zadevnem posestvu;

(c)	države članice urejajo uporabo ustreznih izrazov iz Priloge XIII. Tretje države sprejmejo pravila o uporabi, ki se uporabljajo za njihove zadevne izraze, naštete v Prilogi XIII, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

2.   Drugi proizvajalci, vključeni v trženje proizvoda, lahko uporabljajo ime posestva samo, če od zadevnega posestva pridobijo soglasje za tako uporabo.

Člen 58

Navedba vsebnosti sladkorja

1.   Izrazi za vsebnost sladkorja iz dela A Priloge XIV k tej uredbi so navedeni na etiketi proizvodov, predvidenih v členu 59(1)(g) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.   Če vsebnost sladkorja v proizvodih, izražena kot fruktoza in glukoza (vključno s saharozo), upravičuje uporabo obeh izrazov, navedenih v delu A Priloge XIV, se izbere samo enega izmed teh izrazov.

3.   Ne glede na pogoje uporabe, opisane v delu A Priloge XIV, se vsebnost sladkorja ne sme razlikovati za več kot 3 grame na liter od vrednosti, navedene na etiketi proizvoda.

Člen 59

Odstopanja

V skladu s členom 59(3)(b) Uredbe (ES) št. 479/2008 se izraz „zaščitena označba porekla“ lahko izpusti za vina, če so navedene naslednje označbe porekla in če je ta možnost urejena v zakonodaji držav članic ali v pravilih, ki se v zadevnih tretjih državah uporabljajo, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij:

(a) Ciper:	Κουμανδαρία (Commandaria);
(b) Grčija:	Σάμος (Samos);
(c) Španija:	Cava, Jerez, Xérès ali Sherry, Manzanilla;
(d) Francija:	Champagne;
(e) Italija:	Asti, Marsala, Franciacorta;
(f) Portugalska:	Madeira ali Madère, Port ali Porto.

Člen 60

Posebna pravila za gazirano peneče vino, gazirano biser vino in kakovostno peneče vino

1.   Izraza „gazirano peneče vino“ in „gazirano biser vino“ iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 se dopolnita z navedbo „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida“ ali „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega anhidrida“ s črkami enakega tipa in velikosti, razen če že iz samega jezika ni razvidno, da je bil dodan ogljikov dioksid.

Izraz „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida“ ali „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega anhidrida“ se navede tudi, če se uporablja člen 59(2) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.   Za kakovostna peneča vina se sklic na kategorijo proizvoda vinske trte lahko izpusti za vina, katerih etiketa vsebuje izraz „sekt“.

ODDELEK 2

Poljubne navedbe

Člen 61

Leto trgatve

1.   Leto trgatve iz člena 60(1)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008 se lahko navede na etiketah proizvodov po členu 49, če je bilo najmanj 85 % grozdja, uporabljenega za proizvode, potrganega v zadevnem letu. To ne vključuje:

(a)	količine proizvodov, uporabljene pri slajenju, „odpremnega likerja“ ali „polnilnege likerja“ ali

(b)	količine proizvoda iz Priloge IV(3)(e) in (f) k Uredbi (ES) št. 479/2008.

2.   Pri proizvodih, ki se tradicionalno pridobivajo iz grozdja, potrganega v januarju ali februarju, se na etiketi vin za leto trgatve navede prejšnje koledarsko leto.

3.   Tudi proizvodi brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter iz člena 63.

Člen 62

Ime sorte vinske trte

1.   Imena sort vinske trte ali njihove sopomenke iz člena 60(1)(b) Uredbe (ES) št. 479/2008, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz člena 49 te uredbe, so lahko navedeni na etiketah zadevnih proizvodov, če izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) tega člena.

(a)

Pri vinih, proizvedenih v Evropski skupnosti, so imena sort vinske trte ali njihove sopomenke tisti, ki so navedeni v razvrstitvi sort vinske trte iz člena 24(1) Uredbe (ES) št. 479/2008. Za države članice, ki so izvzete iz obveznosti razvrstitve iz člena 24(2) Uredbe (ES) št. 479/2008, so imena sort vinske trte ali njihove sopomenke navedeni v „mednarodnem seznamu vinskih sort in njihovih sopomenk“, ki ga ureja Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV).

(b)

Za vina iz tretjih držav morajo biti pogoji uporabe imen sort vinske trte ali njihovih sopomenk usklajeni s pravili, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v zadevni tretji državi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij, in imena sort vinske trte ali njihove sopomenke so navedena vsaj na enem od naslednjih seznamov: (i) Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV); (ii) Mednarodna konvencija za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV); (iii) Mednarodni svet za rastlinske genske vire (IBPGR).

(c)

Pri proizvodih z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali z geografsko označbo tretje države se lahko navedejo imena sort vinske trte ali njihove sopomenke: (i) če je imenovana samo ena sorta vinske trte ali njena sopomenka, je bilo najmanj 85 % proizvodov proizvedenih iz te sorte, kar ne vključuje: — količine proizvodov, uporabljene pri slajenju, „odpremnega likerja“ ali „polnilnege likerja“ ali — količine proizvoda iz Priloge IV(3)(e) in (f) k Uredbi (ES) št. 479/2008. (ii) če sta imenovani dve ali več sort vinske trte ali njihove sopomenke, je bilo 100 % zadevnih proizvodov proizvedenih iz teh sort, kar ne vključuje: — količine proizvodov, uporabljene pri slajenju, „odpremnega likerja“ ali „polnilnege likerja“ ali — količine proizvoda iz Priloge IV(3)(e) in (f) k Uredbi (ES) št. 479/2008. V primeru iz točke (ii) morajo biti sorte vinske trte navedene v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeni delež in v črkah enake velikosti.

(d)	Pri proizvodih brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe so imena sort vinske trte ali njihove sopomenke lahko navedeni pod pogojem, da so izpolnjene zahteve iz točk (a) ali (b) in (c) odstavka 1 ter iz člena 63.

2.   Pri penečih vinih in kakovostnih penečih vinih se lahko imena sort vinske trte, uporabljena za dopolnitev poimenovanja proizvoda, in sicer „pinot blanc“, „pinot noir“, „pinot meunier“ ali „pinot gris“ in ustrezna imena v drugih uradnih jezikih Skupnosti, nadomestijo s sopomenko „pinot“.

3.   Ne glede na člen 42(3) Uredbe (ES) št. 479/2008 so lahko imena sort vinske trte in njihove sopomenke, navedeni v delu A Priloge XV k tej uredbi, ki so sestavljeni iz zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali vsebujejo tako označbo, navedeni samo na etiketi proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografske označbe tretje države, če so odobreni po predpisih Skupnosti, veljavnih 11. maja 2002 ali na dan pristopa držav članic, pri čemer se upošteva poznejši datum.

4.   Imena sort vinske trte in njihove sopomenke, navedeni v delu B Priloge XV k tej uredbi, ki delno vsebujejo zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo in se neposredno nanašajo na geografski element zaščitene označbe porekla ali zadevne geografske označbe, so lahko navedeni na etiketi proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tretje države.

Člen 63

Posebna pravila o sortah vinske trte in letih trgatve za vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe

1.   Države članice imenujejo pristojni organ, pooblaščen za zagotavljanje certificiranja iz člena 60(2)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008, v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

2.   Certificiranje vina v kateri koli fazi proizvodnje, tudi med polnjenjem vina, zagotavlja:

(a)	pristojni organ ali organi iz odstavka 1; ali

(b)	eden ali več nadzornih organov v skladu s točko 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijski organ za proizvode v skladu z merili iz člena 5 navedene uredbe.

Organ ali organi iz odstavka 1 nudijo ustrezno jamstvo za objektivnost in nepristranskost in imajo stalno na voljo usposobljeno osebje in potrebna sredstva za izvajanje svojih nalog.

Certifikacijski organi iz točke (b) prvega pododstavka morajo izpolnjevati merila evropskega standarda EN 45011 ali Navodila ISO/IEC 65 (splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov) in biti po njem akreditirani od 1. maja 2010.

Stroške certifikacije nosijo izvajalci, ki so predmet certificiranja.

3.   Postopek certificiranja iz člena 60(2)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008 zagotavlja administrativne dokaze v podporo verodostojnosti sorte(-) vinske trte ali leta trgatve, navedenih na etiketi zadevnega vina(-).

Poleg tega se lahko države članice odločijo za:

(a)	izvedbo organoleptičnega preskusa vina z anonimnimi vzorci, ki se nanaša na vonj in okus, z namenom preveriti, ali bistvena značilnost vina izvira iz uporabljene(-ih) sorte(-) vinske trte;

(b)	analitični preskus pri vinu, proizvedenem iz ene sorte vinske trte.

Postopek certificiranja izvede(jo) pristojni organ(i) ali nadzorni organ(i) iz odstavkov 1 in 2 v državi članici, kjer je potekala proizvodnja.

Certificiranje se izvede:

(a)	s pomočjo naključnih pregledov na podlagi analize tveganja;

(b)	s pomočjo vzorčenja ali

(c)	sistematično.

Naključni pregledi temeljijo na načrtu nadzora, ki ga vnaprej določi(jo) organ(i) in pokriva različne faze proizvodnje proizvoda. Izvajalci so seznanjeni z načrtom nadzora. Države članice naključno izberejo najmanjše število izvajalcev, ki bodo predmet pregleda.

Pri vzorčenju država članica zagotovi, da so vzorci po številu, naravi in pogostosti pregledov reprezentativni za celotno zadevno opredeljeno geografsko območje in ustrezajo količini proizvodov iz vinskega sektorja, ki se trži ali je predvidena za trženje.

Naključni pregledi so lahko kombinirani z vzorčenjem.

4.   V zvezi s členom 60(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 države članice proizvajalke zagotovijo, da proizvajalce zadevnih vin odobri država članica, v kateri poteka proizvodnja.

5.   V zvezi z nadzorom, vključno s sledljivostjo, države članice proizvajalke zagotovijo, da se uporabljata naslov V Uredbe (ES) št. 555/2008 in Uredba (ES) št. 606/2009.

6.   Pri čezmejnem vinu iz člena 60(2)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008 lahko certificiranje izvede eden od organov zadevnih držav članic.

7.   Pri vinih, proizvedenih v skladu s členom 60(2) Uredbe (ES) št. 479/2008, se lahko države članice odločijo za uporabo izraza „sortna vina“, ki je dopolnjen z imenom(-i):

(a)	države članice (oz. držav članic) ali zadevne tretje države (oz. zadevnih tretjih držav);

(b)	sorte oz. sort vinske trte.

Za vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, proizvedena v tretjih državah, ki imajo na etiketi ime ene ali več sort vinske trte ali letnik trgatve, lahko tretje države uporabijo izraz „sortno vino“ z imenom zadevne tretje države oz. tretjih držav.

Pri navedbi imena oz. imen države članice oz. držav članic ali tretje države oz. tretjih držav se ne uporablja člen 55 te uredbe.

8.   Odstavka 1 do 6 se uporabljata za proizvode, pridelane iz grozdja, potrganega od in vključno z letom 2009.

Člen 64

Navedba vsebnosti sladkorja

1.   Razen če ni v členu 58 te uredbe drugače določeno, je lahko vsebnost sladkorja, izražena kot fruktoza in glukoza iz dela B Priloge XIV k tej uredbi, navedena na etiketi proizvodov iz člena 60(1)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.   Če vsebnost sladkorja v proizvodih upravičuje uporabo obeh izrazov, navedenih v delu B Priloge XIV k tej uredbi, se izbere samo enega izmed teh dveh izrazov.

3.   Ne glede na pogoje uporabe, opisane v delu B Priloge XIV k tej uredbi, se vsebnost sladkorja ne sme razlikovati za več kot 1 gram na liter od vrednosti, navedene na etiketi proizvoda.

4.   Odstavek 1 se ne uporablja za proizvode iz odstavkov 3, 8 in 9 Priloge IV Uredbe (ES) št. 479/2008, pod pogojem, da države članice ali tretje države urejajo pogoje uporabe navedbe vsebnosti sladkorja.

Člen 65

Navedba simbolov Skupnosti

1.   Simboli Skupnosti iz člena 60(1)(e) Uredbe (ES) št. 479/2008 so lahko navedeni na etiketah vin iz Priloge V k Uredbi Komisije (ES) št. 1898/2006 (16). Ne glede na člen 59 se lahko navedbi „ZAŠČITENA OZNAČBA POREKLA“ in „ZAŠČITENA GEOGRAFSKA OZNAČBA“ v okviru simbolov nadomestita z enakovrednimi izrazi v drugem uradnem jeziku Skupnosti, kot je določeno v prej navedeni prilogi.

2.   Če so simboli Skupnosti ali označbe iz člena 60(1)(e) Uredbe (ES) št. 479/2008 navedeni na etiketi proizvoda, morajo biti dopolnjeni z ustrezno zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

Člen 66

Izrazi, ki se nanašajo na nekatere postopke pridelave

1.   V skladu s členom 60(1)(f) Uredbe (ES) št. 479/2008 imajo lahko vina, ki se tržijo v Skupnosti, označbo, ki se nanaša na nekatere postopke pridelave, med drugim na tiste, ki so določeni v odstavkih 2, 3, 4, 5 in 6 tega člena.

2.   Navedbe, naštete v Prilogi XVI, so edini izrazi, ki se lahko uporabijo za opis vina z zaščitenimi označbami porekla ali geografskimi označbami ali z geografsko označbo tretje države, ki je fermentiralo, se neguje ali stara v leseni posodi. Vendar pa lahko države članice in tretje države za taka vina določijo druge navedbe, ki so enakovredne tistim iz Priloge XVI.

Uporaba ene od navedb iz prvega pododstavka je dovoljena, če je vino starano v leseni posodi v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi, četudi se postopek staranja nadaljuje v drugi vrsti posode.

Navedbe iz prvega pododstavka se lahko uporabijo za opis vina, proizvedenega s pomočjo trske iz hrastovega lesa, četudi v kombinaciji z uporabo lesene posode ali lesenih posod.

3.   Oznaka „vrenje v steklenici“ se lahko uporabi za opis penečih vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tretje države ali kakovostnih penečih vin, če:

(a)	je vino postalo peneče ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici;

(b)	dolžina proizvodnega postopka, vključno s staranjem v proizvodnih obratih od začetka vrenja za razvijanje ogljikovega dioksida, ni krajša od devet mesecev;

(c)	sta čas vrenja, ki napravi vino peneče, in čas, ko cuvée ni ločen od usedline, najmanj 90 dni in

(d)	je proizvod ločen od usedline s filtriranjem v skladu z metodo ločenja ali z degoržiranjem.

4.   Oznake „vrenje v steklenici s tradicionalno metodo“, „tradicionalna metoda“, „klasična metoda“ ali „klasično-tradicionalna metoda“ se lahko uporabijo za opis penečih vin z zaščiteno označbo porekla ali z geografsko označbo tretje države ali kakovostnih penečih vin, če je vino:

(a)	postalo peneče ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici;

(b)	ostalo v stiku z usedlino brez prekinitve najmanj devet mesecev v istem obratu od časa priprave cuvéeja;

(c)	bilo ločeno od usedline z degoržiranjem.

5.   Oznaka „Crémant“ se lahko uporabi samo za bela vina ali „rosé“ kakovostna peneča vina z zaščiteno označbo porekla ali z geografsko označbo tretje države, če:

(a)	se grozdje obira ročno;

(b)	je vino pridelano iz mošta s stiskanjem celega ali pecljanega grozdja. Pridobljena količina mošta ne sme presegati 100 litrov za vsakih 150 kg grozdja;

(c)	najvišja vsebnost žveplovega dioksida ne presega 150 mg/l;

(d)	je vsebnost sladkorja nižja od 50 g/l;

(e)	vino izpolnjuje zahteve iz odstavka 4 in

(f)	je oznaka „Crémant“, ne glede na člen 67, navedena na etiketah kakovostnih penečih vin v kombinaciji z imenom geografske enote, iz katere izhaja opredeljeno območje zaščitene označbe porekla ali geografske označbe zadevne tretje države.

Točki (a) in (f) se ne uporabljata za proizvajalce, katerih blagovne znamke vsebujejo oznako „crémant“, registrirano pred 1. marcem 1986.

6.   Sklicevanje na ekološko pridelavo grozdja ureja Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 (17).

Člen 67

Ime geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, in sklici na geografsko območje

1.   V zvezi s členom 60(1)(g) Uredbe (ES) št. 479/2008 in ne glede na člena 55 in 56 te uredbe so lahko ime geografske enote in sklici na geografsko območje navedeni na etiketah vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali z geografsko označbo tretje države.

2.   Za uporabo imena geografske enote, ki je manjša od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, mora biti območje zadevne geografske enote dobro opredeljeno. Države članice lahko določijo pravila glede uporabe teh geografskih enot. Najmanj 85 % grozdja, iz katerega je bilo pridelano vino, izvira iz navedene manjše geografske enote. Preostalih 15 % grozdja izvira iz opredeljenega geografskega območja zadevne označbe porekla ali geografske označbe.

Države članice lahko določijo, da se za registrirane blagovne znamke ali blagovne znamke, uveljavljene z uporabo pred 11. majem 2002, ki vsebujejo ime geografske enote, ki je manjša od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, in sklice zadevne države članice na geografsko območje, ali so iz njih sestavljene, ne uporabljajo zahteve iz tretjega in četrtega stavka prvega pododstavka.

3.   Ime geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, ali sklici na geografsko območje so sestavljeni iz:

(a)	kraja ali krajev;

(b)	lokalnega upravnega območja ali njegovega dela;

(c)	vinogradniškega podobmočja ali njegovega dela;

(d)	upravnega območja.

ODDELEK 3

Pravila o nekaterih določenih oblikah steklenic in zamaških ter dodatne določbe držav članic proizvajalk

Člen 68

Pogoji uporabe nekaterih določenih oblik steklenic

Za vključitev na seznam nekaterih tipov steklenic iz Priloge XVII mora steklenica izpolnjevati naslednja merila:

(a)	zadnjih 25 let se uporablja izključno, resnično in tradicionalno za vino z določeno označbo porekla ali geografsko označbo in

(b)	njeno uporabo potrošniki povezujejo z vinom z določeno zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

V Prilogi XVII so navedeni pogoji, ki urejajo uporabo nekaterih uveljavljenih tipov steklenic.

Člen 69

Pravila o predstavitvi za nekatere proizvode

1.   Samo peneča vina, kakovostna peneča vina in kakovostna aromatična peneča vina se tržijo ali izvažajo v steklenicah tipa „peneče vino“, ki so zaprte z:

(a)	za steklenice z nominalnim volumnom, večjim od 0,20 litra: zamaškom v obliki gobe iz plutovine ali drugega materiala, ki sme priti v stik s hrano, pritrjenim in po potrebi pokritim s ploščico, v celoti ovit v folijo, grlo steklenice pa popolnoma ali le delno;

(b)	za steklenice z nominalnim volumnom največ 0,20 litra: drugim primernim zamaškom.

2.   Države članice lahko sklenejo, da se zahteve iz odstavka 1 uporabljajo za:

(a)

proizvode, ki se tradicionalno stekleničijo v take steklenice in: (i) so navedeni v členu 25(2)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008, (ii) so navedeni v odstavkih 7, 8 in 9 Priloge IV Uredbe (ES) št. 479/2008, (iii) so navedeni v Uredbi Sveta (EGS) št. 1601/91 (18) ali (iv) imajo volumenski delež dejanskega alkohola manj kot 1,2 vol. %;

(b)	druge proizvode, ki niso navedeni v točki (a), če ne zavajajo potrošnika glede resnične narave proizvoda.

Člen 70

Dodatne določbe držav članic proizvajalk, ki se nanašajo na označevanje in predstavitve

1.   Za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, proizvedena na njihovem ozemlju, lahko navedbe iz členov 61, 62 in 64 do 67 s pomočjo ustreznih specifikacij teh vin postanejo obvezne, prepovedane ali omejene glede uporabe z uvedbo pogojev, ki so strožji od pogojev, navedenih v tem poglavju.

2.   Glede vin brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, proizvedenih na njihovem ozemlju, lahko države članice določijo, da so navedbe iz členov 64 in 66 obvezne.

3.   Za namene nadzora se lahko države članice odločijo opredeliti in urediti navedbe, ki niso naštete v členih 59(1) in 60(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, za vina, proizvedena na njihovih ozemljih.

4.   Za namene nadzora lahko države članice sklenejo, da se za vina, ki se stekleničijo na njihovem ozemlju, vendar se še ne tržijo ali izvažajo, uporabljajo členi 58, 59 in 60 Uredbe (ES) št. 479/2008.

POGLAVJE V

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 71

Imena vin, zaščitena po Uredbi (ES) št. 1493/1999

1.   Komisija označi vsak dokument, ki ga je prejela od države članice iz člena 51(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo iz člena 51(3) navedene uredbe, z datumom prejema in številko dokumenta.

Zadevna država članica prejme potrdilo o prejemu z navedbo vsaj:

(a)	številke dokumenta;

(b)	števila prejetih dokumentov in

(c)	datuma prejema dokumentov.

Za datum predložitve dokumentov Komisiji se šteje datum, ko se dokumenti evidentirajo v register prejete pošte Komisije.

2.   Vsako odločitev za preklic zadevne označbe porekla ali geografske označbe v skladu s členom 51(4) Uredbe (ES) št. 479/2008 sprejme Komisija na podlagi dokumentov, ki so ji na voljo v skladu s členom 51(2) navedene uredbe.

Člen 72

Začasno označevanje

1.   Ne glede na člen 65 te uredbe so vina z označbo porekla ali geografsko označbo, katerih zadevna označba porekla ali geografska označba izpolnjuje zahteve iz člena 38(5) Uredbe (ES) št. 479/2008, označena v skladu z določbami iz poglavja IV te uredbe.

2.   Če se Komisija odloči, da ne bo dodelila zaščite za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 479/2008, se vina, označena v skladu z odstavkom 1 tega člena, umaknejo s trga ali ponovno označijo v skladu s poglavjem IV te uredbe.

Člen 73

Prehodne določbe

1.   Imena vin, ki jih države članice od 1. avgusta 2009 priznajo kot označbo porekla ali geografsko označbo in ki jih Komisija ni objavila po členu 54(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 ali členu 28 Uredbe (ES) št. 753/2002, so predmet postopka iz člena 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.   Vsako spremembo v specifikaciji proizvoda, ki se nanaša na imena vin, zaščitena v skladu s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, ali imena vin, ki niso zaščitena v skladu s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 in jih države članice registrirajo najkasneje do 1. avgusta 2009, so predmet postopka iz člena 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, če to odobri država članica in je Komisiji najkasneje do 31. decembra 2011 predloženo tehnično dokumentacijo iz člena 35(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

3.   Države članice, ki do 1. avgusta 2009 niso uvedle zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s členom 38 Uredbe (ES) št. 479/2008, morajo to storiti do 1. avgusta 2010. Medtem se v zadevnih državah članicah kot „predhodni nacionalni postopek“ iz člena 38 Uredbe (ES) št. 479/2008 smiselno uporabljajo členi 9, 10, 11 in 12.

4.   Vina, ki so dana na trg ali označena pred 31. decembrom 2010 in izpolnjujejo zadevne določbe, v uporabi pred 1. avgustom 2009, se lahko tržijo, dokler zaloge niso izčrpane.

Člen 74

Preklic

Uredbi (ES) št. 1607/2000 in (ES) št. 753/2002 se razveljavita.

Člen 75

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evrospke unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2009.

---

(1)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.

(2)  UL L 40, 11.2.1989, str. 1.

(3)  UL L 186, 30.6.1989, str. 21.

(4)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(5)  UL L 247, 21.9.2007, str. 17.

(6)  UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(7)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

(8)  UL L 185, 25.7.2000, str. 17.

(9)  UL L 118, 4.5.2002, str. 1.

(10)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(11)  UL L 170, 30.6.2008, str. 1.

(12)  UL L 299, 8.11.2008, str. 25.

(13)  UL L 11, 14.1.1994, str. 1.

(14)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(15)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(16)  UL L 369, 23.12.2006, str. 1.

(17)  UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(18)  UL L 149, 14.6.1991, str. 1.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---