11.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 117/95

(1)

Komisija je v sporočilu z naslovom „Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast“ (2) poudarila, da je pomembno, da se skladno odprtje pasu 790-862 MHz (v nadaljnjem besedilu: pas 800 MHz) za elektronske komunikacijske storitve zagotovi tako, da se sprejmejo tehnični pogoji za uporabo. Pas 800 MHz je del digitalne dividende, tj. radijskih frekvenc, ki so sproščene zaradi učinkovitejše rabe spektra s prehodom z analogne na digitalno prizemno televizijo. Ugotovljene družbeno-gospodarske koristi temeljijo na pristopu Skupnosti, ki predpostavlja, da bo pas 800 MHz sproščen do leta 2015, in določa tehnične pogoje za preprečevanje čezmejnega motenja, ki ga povzročajo oddajniki visokih moči.

(2)

Tehnološka in storitvena nevtralnost sta bili potrjeni v Direktivi 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembi direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (3) (direktiva o boljši ureditvi). Tudi Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPG) je v mnenju o digitalni dividendi z dne 18. septembra 2009 pozvala k uporabi načel WAPECS in priporočila, da Komisija čim prej upošteva navedena priporočila ter tako na ravni EU zmanjša negotovost o zmožnosti držav članic, da zagotovijo pas 800 MHz.

(3)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 24. septembra 2008 z naslovom O popolni izrabi digitalne dividende v Evropi: skupnem pristopu za uporabo spektra, ki se bo sprostil s prehodom na digitalno radiodifuzijo, države članice pozval, da čim prej sprostijo svoje digitalne dividende in ustrezno ukrepajo na ravni Skupnosti. Svet je v sklepih z dne 18. decembra 2009 o pretvorbi digitalne dividende v družbeno korist in gospodarsko rast potrdil svoje stališče iz leta 2008, ko je Komisijo pozval, naj države članice podpira in jim pomaga doseči tesno sodelovanje med državami članicami in s tretjimi državami pri usklajevanju uporabe spektra in popolni izrabi digitalne dividende.

(4)

Zaradi velikega vpliva širokopasovnih komunikacij na rast je bil v načrtu za oživitev gospodarstva (4) določen cilj 100-odstotne širokopasovne pokritosti do leta 2010 oziroma leta 2013 (5). Če brezžična infrastruktura pri tem ne bo imela pomembne vloge, vključno pri zagotavljanju širokopasovnih povezav v podeželskih območjih, kar se lahko deloma zagotovi s pravočasnim dostopom do digitalne dividende v korist takih območij, tega ne bo mogoče doseči.

(5)

Dodelitev pasu 800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, bi bila pomembna prvina pri združevanju mobilnega, fiksnega in radiodifuzijskega sektorja, ki bi se odražala v tehničnih inovacijah. Storitve, zagotovljene v tem frekvenčnem pasu, naj bi zagotovile dostop do širokopasovnih komunikacij, vključno z radiodifuzijsko vsebino, zlasti končnemu uporabniku.

(6)

Komisija je 3. aprila 2008 v skladu s členom 4(2) Odločbe o radijskem spektru Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: CEPT) pooblastila, da opredeli tehnične pogoje za pas 800 MHz, ki naj bi bili sicer optimizirani za fiksna in/ali mobilna komunikacijska omrežja, vendar ne tudi omejeni nanje, pri čemer naj bi bil poseben poudarek na skupnih in minimalnih (najmanj restriktivnih) tehničnih pogojih, najustreznejši frekvenčni ureditvi in priporočenem načinu ravnanja s storitvami za izdelavo programov in posebnih učinkov (storitve PMSE).

(7)

Kot odgovor na navedeno pooblastilo je CEPT sprejel štiri poročila (poročila CEPT št. 29, 30, 31 in 32). Ta poročila vsebujejo tehnične pogoje za bazne in terminalske postaje, ki obratujejo v pasu 800 MHz. Na podlagi optimiziranih parametrov za najverjetnejšo uporabo v tem pasu bodo taki usklajeni tehnični pogoji poenostavili ekonomije obsega, ne da bi pri tem predpostavljali uporabo posebnih tehnologij.

(8)

V poročilu št. 29 je CEPT navedel smernice za čezmejno usklajevanje, ki so še posebej pomembne v fazi soobstoja, tj. ko so nekatere države članice že uvedle optimizirane tehnične pogoje za fiksna in/ali mobilna komunikacijska omrežja, medtem ko v drugih državah članicah v pasu 800 MHz še vedno obratujejo radiodifuzijski oddajniki visokih moči. CEPT meni, da končni akti, ki jih je Mednarodna telekomunikacijska zveza sprejela na regionalni radiokomunikacijski konferenci o načrtovanju digitalne prizemne radiodifuzijske storitve v regijah 1 in 3 v frekvenčnih pasovih 174–230 MHz in 470–862 MHz (sporazum GE06), vsebujejo potrebne regulativne postopke za čezmejno usklajevanje.

(9)

CEPT je v poročilu št. 30 s konceptom mask spektrskega bloka (v nadaljnjem besedilu: BEM) opredelil najmanj restriktivne tehnične pogoje, tj. regulativne zahteve, s katerimi naj bi se obvladalo tveganje škodljivega motenja med sosednjimi omrežji in ki ne posegajo v omejitve, določene v standardih za opremo v Direktivi 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (6) (Direktiva R&TTE). Na podlagi tega poročila CEPT so BEM optimizirane za fiksna in/ali mobilna komunikacijska omrežja s frekvenčnim (FDD) in/ali časovnim dupleksom (TDD), vendar ne tudi omejene nanje.

(10)

V primeru škodljivega motenja ali kadar se utemeljeno šteje, da se to lahko pojavi, se lahko ukrepi iz poročila CEPT št. 30 dopolnijo s sorazmernimi nacionalnimi ukrepi.

(11)

Izogibanje škodljivemu motenju opreme za sprejem televizijskih signalov, vključno opreme za sprejem kabelskih signalov, je lahko odvisno od uspešne preprečitve motenja v samih sprejemnikih. Pogoje, ki se nanašajo na televizijske sprejemnike, bi bilo treba nujno obravnavati v okviru Direktive 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo in razveljavitvi Direktive 89/336/EGS (direktiva EMZ) (7).

(12)

Izogibanje škodljivemu motenju opreme za sprejem televizijskih signalov, vključno opreme za sprejem kabelskih signalov, je lahko odvisno tudi od omejitev oddajanja terminalskih postaj znotraj in zunaj bloka. Pogoje, ki se nanašajo na terminalske postaje, bi bilo treba nujno obravnavati v skladu s prvinami iz poročila CEPT št. 30 v okviru Direktive R&TTE.

(13)

CEPT v poročilu št. 31 ugotavlja, da bi morala priporočena frekvenčna ureditev za pas 800 MHz temeljiti na načinu FDD, da se poenostavi čezmejno usklajevanje z radiodifuzijskimi storitvami, pri čemer taka ureditev ne bi pozitivno ali negativno diskriminirala tehnologij v razvoju. To ne izključuje možnosti, da lahko države članice za (a) doseganje ciljev splošnega interesa, (b) doseganje večje učinkovitosti s tržno naravnano spektrsko ureditvijo, (c) doseganje večje učinkovitosti s skupno uporabo obstoječih pravic v fazi soobstoja, ali za (d) izogibanje škodljivemu motenju, uporabljajo druge frekvenčne ureditve, npr. po dogovoru s tretjimi državami. Pri dodeljevanju ali zagotavljanju razpoložljivosti pasu 800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, bi države članice morale uporabljati priporočeno frekvenčno ureditev ali nadomestne ureditve iz poročila CEPT št. 31.

(14)

CEPT v poročilu št. 32 ugotavlja, da obstaja interes za nadaljnje obratovanje aplikacij PMSE, in navaja nekatere frekvenčne pasove in inovativen tehnični razvoj kot rešitev za pas 800 MHz, ki ga trenutno uporabljajo te aplikacije. Uprave bi morale še naprej preučevati obstoječe možnosti in učinkovitost sistemov PMSE, da bodo svoje ugotovitve lahko vključile v redna poročila o učinkoviti uporabi spektra, ki jih pripravljajo za Komisijo.

(15)

Zaradi nujnosti, na katero so opozorili Evropski parlament, Svet in Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra, ter vse večjega povpraševanja po prizemnih elektronskih širokopasovnih komunikacijskih storitvah, ki je bilo ugotovljeno v študijah na evropski in svetovni ravni, bi bilo treba v Evropski uniji upoštevati rezultate pooblastila konferenci CEPT, države članice pa bi jih morale začeti izvajati, takoj ko bodo pas 800 MHz dodelile omrežjem, ki niso radiodifuzijska omrežja visoke moči.

(16)

Ker so skupni tehnični pogoji nujno potrebni, da bodo sistemi, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, učinkovito uporabljali pas 800 MHz, ter ker je treba zagotoviti, da kratkoročni ukrepi, ki jih bodo sprejele ena ali več držav članic, ne bodo zmanjšali koristi, ki jih ima usklajen evropski pristop, ima časovni okvir neposredne posledice na to, kako bodo države članice organizirale radiodifuzijske storitve na svojih nacionalnih ozemljih.

(17)

Države članice se lahko same odločijo, ali in kdaj bodo pas 800 MHz dodelile ali zagotovile omrežjem, ki niso radiodifuzijska omrežja visoke moči, pri čemer ta sklep ne posega v uporabo pasu 800 MHz za namene zagotavljanja javnega reda in varnosti ter obrambe v nekaterih državah članicah.

(18)

Komisija ne bi smela določiti roka, do katerega morajo države članice dovoliti uporabo pasu 800 MHz za sisteme, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve; o tem bosta na predlog Komisije po potrebi odločala Parlament in Svet.

(19)

Pri dodeljevanju in zagotavljanju razpoložljivosti pasu 800 MHz v skladu z rezultati pooblastila konferenci CEPT je upoštevano, da v tem pasu obstajajo tudi druge radijske aplikacije, ki ne spadajo v področje uporabe tega sklepa. Ker CEPT v poročilih št. 29, 30, 31 in 32 ni obravnaval soobstoja z radijskimi aplikacijami, lahko ustrezna merila za soobstoj temeljijo na nacionalnih odločitvah.

(20)

Da bi bila uporaba pasu 800 MHz v primerih, ko se sosednje države članice ali tretje države odločijo za različne uporabe, čim boljša, bi bilo treba čezmejno oddajanje konstruktivno uskladiti, vse strani pa bi morale imeti inovativen pristop, pri katerem bodo upoštevale mnenji Skupine za radiofrekvenčni spekter z dne 19. junija 2008 o uporabi spektra na zunanjih meja EU in z dne 18. septembra 2009 o digitalni dividendi. Države članice bi se morale uskladiti tudi s tistimi državami članicami, ki še naprej uveljavljajo obstoječo pravico do radiodifuzije visokih moči. Prav tako bi morale v prihodnosti olajšati reorganizacijo pasu 800 MHz, ki bo sistemom nizkih in srednjih moči, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, dolgoročno omogočila optimalno uporabo. V posebnem primeru soobstoja z aeronavtičnimi radijskimi navigacijskimi sistemi, ki poleg mask spektrskega bloka zahteva tudi tehnične ukrepe, bi morale države članice skleniti dvostranske ali večstranske sporazume.

(21)

Če pas 800 MHz v tretjih državah uporabljajo druge obstoječe aplikacije, lahko to omeji uvedbo in uporabo tega pasu za prizemne sisteme, ki lahko v več državah članicah zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, kar bo treba upoštevati pri vsakem prihodnjem določanju roka, do katerega morajo države članice dovoliti uporabo pasu 800 MHz za take prizemne sisteme. Podatke o takih omejitvah bo treba sporočiti Komisiji v skladu s členoma 7 in 6(2) Odločbe o radijskem spektru ter objaviti v skladu z njenim členom 5.

(22)

Da bi dolgoročno zagotovili učinkovito uporabo pasu 800 MHz, bi morale uprave še naprej proučevati rešitve, ki bi lahko povečale učinkovitost in inovativno uporabo. Take študije bi bilo treba upoštevati pri proučevanju morebitne revizije tega sklepa.

(23)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za radiofrekvenčni spekter –