1.   Ta uredba določa podlago za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov v zvezi z informacijami o živilih, ob upoštevanju razlik v razumevanju potrošnikov in njihovih potreb po informacijah, ter hkrati zagotavlja nemoteno delovanje notranjega trga.

2.   Ta uredba določa splošna načela, zahteve in odgovornosti glede informacij o živilih in zlasti za označevanje živil. Določa sredstva, ki zagotavljajo pravico potrošnikov do informacij in postopke za zagotavljanje informacij o živilih, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zadostne prožnosti za odzivanje na prihodnji razvoj dogodkov in nove zahteve po informacijah.

3.   Ta uredba se uporablja za nosilce živilske dejavnosti na vseh stopnjah živilske verige, kadar njihove dejavnosti vključujejo zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom. Uporablja se za vsa živila, ki so namenjena končnemu potrošniku, vključno z živili, ki jih dostavljajo obrati javne prehrane, in živili za dobavo obratom javne prehrane.

Ta uredba se uporablja za gostinske storitve, ki jih zagotavljajo prevozna podjetja, v primeru odhoda na ozemljih držav članic, za katere se uporablja Pogodba.

4.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v zahteve za označevanje, določene v posebnih določbah Unije, ki se uporabljajo za posamezna živila.

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

3.   Za namene te uredbe se „država izvora živila“ nanaša na izvor živila, kot je določeno v skladu s členi 23 do 26 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

4.   Uporabljajo se tudi posebne opredelitve pojmov iz Priloge I.

1.   Zagotavljanje informacij o živilih dosega visoko raven varovanja zdravja in interesov potrošnikov z zagotavljanjem podlage končnim potrošnikom za ozaveščeno izbiro in za varno uporabo živil, zlasti v zvezi z zdravstvenimi, gospodarskimi, okoljskimi, socialnimi in etičnimi vidiki.

2.   Cilj zakonodaje o informacijah o živilih je v Uniji zagotoviti prosti pretok živil, ki se zakonito proizvajajo in tržijo, ob upoštevanju potrebe po zaščiti zakonitih interesov proizvajalcev in pospeševanju proizvodnje kakovostnih proizvodov.

3.   Kadar so z zakonodajo o informacijah o živilih določene nove zahteve, se odobri prehodno obdobje po začetku veljavnosti novih zahtev, razen v utemeljenih primerih. V takšnem prehodnem obdobju se živila z označbami, ki niso v skladu z novimi zahtevami, lahko dajo v promet, in potem, da se zaloge takšnih živil, ki so bila dana v promet pred iztekom prehodnega obdobja, še naprej prodajajo, dokler se ne porabijo.

4.   Med pripravo, ocenjevanjem in revizijo zakonodaje o informacijah o živilih se opravijo odprta in transparenta javna posvetovanja, vključno z zainteresiranimi stranmi, neposredno ali s predstavniškimi organi, razen če nujnost zadeve tega ne dopušča.

1.   Kadar zakonodaja o informacijah o živilih zahteva obvezne informacije o živilih, te zadevajo zlasti informacije, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

2.   V zvezi s potrebo po obveznih informacijah o živilih in da se potrošnikom omogoči ozaveščena izbira, se upošteva splošna potreba večine potrošnikov po nekaterih informacijah, ki jim pripisujejo poseben pomen, ali vse splošno sprejete koristi za potrošnika.

1.   Informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti:

2.   Informacije o živilih so točne, jasne in potrošniku zlahka razumljive.

3.   Ob upoštevanju odstopanj, določenih z zakonodajo Unije, ki se uporablja za naravne mineralne vode in živila za posebne prehranske namene, informacije o živilih nobenemu živilu ne smejo pripisovati ali opozarjati na lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni pri ljudeh.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo tudi za:

1.   Nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za informacije o živilih, je nosilec dejavnosti, pod čigar imenom ali nazivom podjetja se živilo trži, oziroma če ima ta nosilec sedež zunaj Unije, uvoznik na trg Unije.

2.   Nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za informacije o živilih, zagotovi prisotnost in točnost informacij o živilih v skladu z veljavno zakonodajo o informacijah o živilih in ustreznimi nacionalnimi določbami.

3.   Nosilci živilske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, ne dobavljajo živil, za katera na podlagi informacij, ki jih imajo kot strokovnjaki, vedo ali domnevajo, da niso skladna z zakonodajo o informacijah o živilih, ki se uporablja, in zahtevami iz ustreznih nacionalnih določb.

4.   Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom ne spremenijo informacij, ki spremljajo živilo, če bi takšne spremembe zavedle končnega potrošnika ali drugače znižale raven varstva potrošnikov in zmanjšale možnosti končnih potrošnikov za ozaveščeno izbiro. Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za vse morebitne spremembe informacij, ki spremljajo živilo.

5.   Brez poseganja v odstavke 2 do 4 nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo skladnost z zahtevami iz zakonodaje o informacijah o živilih in ustreznimi nacionalnimi določbami, ki zadevajo njihove dejavnosti, in preverijo, ali so takšne zahteve izpolnjene.

6.   Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod njihovim nadzorom zagotovijo, da se informacije v zvezi z nepredpakiranimi živili, namenjenimi končnemu potrošniku ali za dobavo obratom javne prehrane, prenesejo nosilcu živilske dejavnosti, ki živila prejme, da bi se tako končnemu potrošniku na zahtevo zagotovile obvezne informacije o živilih.

7.   V naslednjih primerih nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo, da so obvezni podatki, ki se zahtevajo v skladu s členoma 9 in 10, prikazani na embalaži ali nanjo pritrjeni označbi ali na trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na živila, kadar je mogoče zagotoviti, da so takšni dokumenti bodisi priloženi živilom, na katera se nanašajo, ali so bili poslani pred dobavo ali sočasno z njo:

Ne glede na prvi pododstavek nosilci živilske dejavnosti zagotovijo, da so podatki iz točk (a), (f), (g) in (h) člena 9(1) prikazani tudi na zunanji embalaži, v kateri so predpakirana živila predstavljena za trženje.

8.   Nosilci živilske dejavnosti, ki drugim nosilcem živilske dejavnosti dobavljajo živila, ki niso namenjena končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane, poskrbijo, da tem nosilcem živilske dejavnosti zagotovijo dovolj informacij, da jim, kadar je to potrebno, omogočijo izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 2.

1.   V skladu s členi 10 do 35 in ob upoštevanju izjem iz tega poglavja je obvezna navedba naslednjih podatkov:

2.   Podatki iz odstavka 1 se navedejo z uporabo besed in številk. Brez poseganja v člen 35 se lahko podatki dodatno izrazijo s piktogrami ali simboli.

3.   Če Komisija sprejme delegirane in izvedbene akte, navedene v tem členu, se podatki, navedeni v odstavku 1, lahko alternativno izrazijo s pomočjo piktogramov ali simbolov namesto z besedami ali številkami.

Da bi potrošnikom zagotovili koristi od drugih načinov navedbe obveznih informacij o živilih, kot so besede in številke, ter če je zagotovljena enaka raven informacij kot z besedami in številkami, lahko Komisija, ob upoštevanju dokazov o enotnem razumevanju pri potrošnikih z delegiranimi akti v skladu s členom 51 vzpostavi merila, v skladu s katerimi se lahko eden ali več podatkov iz odstavka 1 izrazi s piktogrami ali simboli namesto z besedami ali številkami.

4.   Komisija lahko za namen zagotavljanja enotnega izvajanja odstavka 3 tega člena sprejme izvedbene akte o načinih uporabe meril, opredeljenih v skladu z odstavkom 3, da navede enega ali več podatkov s piktogrami ali simboli namesto z besedami ali številkami. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

1.   Poleg podatkov iz člena 9(1) so v Prilogi III določeni dodatni obvezni podatki za posebne vrste ali kategorije živil.

2.   Zaradi zagotovitve obveščanja potrošnikov glede posebnih vrst ali kategorij živil in zaradi upoštevanja tehničnega napredka, znanstvenih dosežkov, varovanja zdravja potrošnikov oziroma varne uporabe živil lahko Komisija spremeni Prilogo III z delegiranimi akti v skladu s členom 51.

Kadar, v primeru pojava tveganj za zdravje potrošnikov, izredno nujni razlogi tako zahtevajo, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 52.

1.   Obvezne informacije o živilih so na voljo in zlahka dostopne za vsa živila v skladu s to uredbo.

2.   V primeru predpakiranih živil so obvezne informacije o živilih prikazane neposredno na embalaži ali nanjo pritrjeni označbi.

3.   Kot zagotovilo, da imajo potrošniki koristi od drugih načinov za pridobivanje obveznih informacij o živilih, ki so bolje prilagojeni za navedbo določenih obveznih podatkov, in če je zagotovljena enaka raven informacij kot z embalažo ali označbo, lahko Komisija, ob upoštevanju dokazov o enotnem razumevanju pri potrošnikih in širše uporabe teh načinov pri potrošnikih, z delegiranimi akti v skladu s členom 51 določi merila, v skladu s katerimi se lahko navedejo določeni obvezni podatki na načine, ki ne vključujejo embalaže ali označbe.

4.   Komisija lahko za namene zagotavljanja enotnega izvajanja odstavka 3 tega člena sprejme izvedbene akte o načinih uporabe meril, opredeljenih v skladu z odstavkom 3, da bi navedla določene obvezne podatke na načine, ki ne vključujejo embalaže ali označbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

5.   Za nepredpakirana živila se uporabljajo določbe člena 44.

1.   Brez poseganja v nacionalne ukrepe, sprejete v skladu s členom 44(2), morajo biti obvezne informacije o živilih označene na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidne, jasno čitljive in, kadar je primerno, neizbrisne. Nikakor niso prekrite, zakrite ali ločene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom ali zaradi takšnega gradiva ali katerega koli drugega dodatnega gradiva manj opazne.

2.   Brez poseganja v posebne določbe Unije, ki se uporabljajo za posamezna živila, se obvezni podatki iz člena 9(1), kadar so prikazani na embalaži ali nanjo pritrjeni označbi, natisnejo na embalaži ali oznaki na način, ki zagotavlja jasno čitljivost, s črkami v velikosti, pri kateri je srednji črkovni pas (x-height), kot je opredeljeno v Prilogi IV, enak ali večji od 1,2 mm.

3.   Pri embalažah ali posodah, katerih največja površina je manjša od 80 cm2, je srednji črkovni pas (x-height) velikosti črk iz odstavka 2 enak ali večji od 0,9 mm.

4.   Za namene doseganja ciljev te uredbe Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 51 določi pravila za čitljivost.

Z enakim namenom, kot je naveden v prvem pododstavku, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 51, razširi zahteve iz odstavka 5 tega člena na dodatne obvezne podatke za posamezne vrste ali kategorije živil.

5.   Podatki iz točk (a), (e) in (k) člena 9(1) so prikazani v istem vidnem polju.

6.   Odstavek 5 tega člena se ne uporablja v primerih iz člena 16(1) in (2).

1.   Brez poseganja v zahteve po obveščanju iz člena 9 so v primeru predpakiranih živil, ponujenih za prodajo s sredstvi za komuniciranje na daljavo:

2.   V primeru nepredpakiranih živil, ponujenih za prodajo s sredstvi za komuniciranje na daljavo, se podatki, ki se zahtevajo v členu 44, dajo na voljo v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3.   Točka (a) odstavka 1 se ne uporablja za živila, ponujena za prodajo na prodajnih avtomatih ali v trgovskih lokalih, opremljenih z avtomati.

1.   Brez poseganja v člen 9(3) so obvezne informacije o živilih prikazane v jeziku, ki ga potrošniki držav članic, v katerih se živilo trži, zlahka razumejo.

2.   Države članice, v katerih se živilo trži, lahko na svojem ozemlju predpišejo, da se podatki navedejo v enem ali več jezikih, ki spadajo med uradne jezike Unije.

3.   Odstavka 1 in 2 ne izključujeta možnosti, da se podatki navedejo v več jezikih.

1.   V primeru steklenic za ponovno uporabo, ki so neizbrisno označene in zato nimajo označbe, obročka ali vratne etikete, so obvezni samo podatki iz točk (a), (c), (e), (f) in (l) člena 9(1).

2.   V primeru embalaže ali posod, katerih največja površina je manjša od 10 cm2, je na embalaži ali označbi obvezno navesti podatke iz točk (a), (c), (e) in (f) člena 9(1). Podatki iz točke (b) člena 9(1) se zagotovijo z drugimi sredstvi ali so na voljo na zahtevo potrošnika.

3.   Brez poseganja v druge določbe Unije, ki določajo obvezno označbo hranilne vrednosti, označba iz točke (l) člena 9(1) ni obvezna za živila iz Priloge V.

4.   Brez poseganja v druge določbe Unije, ki zahtevajo seznam sestavin ali obvezno označbo hranilne vrednosti, podatki iz člena 9(1)(b) in (l) niso obvezni za pijače z več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola.

Komisija do 13. decembra 2014 pripravi poročilo o uporabi člena 18 in člena 30(1) za proizvode iz tega odstavka, pri čemer navede, ali bi morale biti alkoholne pijače v prihodnosti vključene zlasti glede obveznosti navedbe informacij o energijski vrednosti, ter razloge za utemeljitev morebitnih izjem, ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi skladnosti z drugimi ustreznimi politikami Unije. V tem kontekstu Komisija preuči, ali je treba predlagati opredelitev „pijače alkopop“.

Komisija temu poročilu priloži zakonodajni predlog, če je to ustrezno, o določitvi pravil glede seznama sestavin ali obvezne označbe hranilne vrednosti za te proizvode.

1.   Ime živila je njegovo predpisano prodajno ime. Če prodajno ime ni predpisano, je ime živila njegovo običajno ime, če pa običajnega imena ni ali se ne uporablja, se navede opisno ime živila.

2.   V državi članici trženja je dovoljena uporaba imena živila, pod katerim se proizvod zakonito proizvaja in trži v državi članici proizvodnje. Kadar pa uporaba ostalih določb te uredbe, zlasti tistih iz člena 9, potrošnikom v državi članici trženja ne bi omogočila razpoznavanja dejanske narave živila in njegovega razlikovanja od živil, s katerim bi ga lahko zamenjali, ime živila spremljajo druge opisne informacije, ki so prikazane v bližini imena živila.

3.   V izjemnih primerih se ime živila v državi članici proizvodnje ne uporabi v državi članici trženja, kadar se živilo, ki ga poimenuje država članica proizvodnje, glede sestave ali proizvodnje tako razlikuje od živila, znanega pod tem imenom v državi članici trženja, da določbe odstavka 2 ne zadostujejo za zagotovitev pravilne obveščenosti potrošnika v državi članici trženja.

4.   Ime, zaščiteno kot intelektualna lastnina, blagovna znamka ali izmišljeno ime, ne nadomesti prodajnega imena živila.

5.   Posebne določbe o imenu živila in podatkih, ki spremljajo živilo, so določene v Prilogi VI.

1.   Seznam sestavin je naveden pod ustreznim naslovom, ki vključuje besedo „sestavine“. Seznam vključuje vse sestavine živila, po padajočem vrstnem redu glede na maso, kakor je zabeležena v času njihove uporabe pri proizvodnji živila.

2.   Sestavine se označijo z značilnim imenom, in sicer, kjer je primerno, v skladu s pravili iz člena 17 in Priloge VI.

3.   Vse sestavine, vsebovane v obliki namensko proizvedenih nanomaterialov, se jasno navedejo na seznamu sestavin. Za imenom takšnih sestavin se v oklepaju pripiše beseda „nano“.

4.   Tehnična pravila za uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena so določena v Prilogi VII.

5.   Za namene doseganja ciljev te uredbe Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 51 prilagodi opredelitev namensko proizvedenih nanomaterialov iz točke (t) člena 2(2) tehničnemu in znanstvenemu napredku ali opredelitvam, ki so bile dogovorjene na mednarodni ravni.

1.   Seznama sestavin ni treba navesti za naslednja živila:

2.   Zaradi upoštevanja ustreznosti seznama sestavin, nanašajočih se na posebne vrste ali kategorije živil, za potrošnike, lahko Komisija v izjemnih primerih z delegiranimi akti v skladu s členom 51 dopolni odstavek 1 tega člena, če opustitev informacij ne povzroči pomanjkljive obveščenosti končnega potrošnika in obratov javne prehrane.

1.   Brez poseganja v pravila, sprejeta v skladu s členom 44(2), podatki iz točke (c) člena 9(1) izpolnjujejo naslednje zahteve:

Če seznama sestavin ni, navedba podatkov iz člena 9(1)(c) vključuje besedo „vsebuje“, ki ji sledi ime snovi ali proizvoda iz Priloge II.

Kadar več sestavin ali pomožnih tehnoloških sredstev nekega živila izvira iz ene same snovi ali proizvoda iz Priloge II, se to pojasni na označevanju za vsako zadevno sestavino ali pomožno tehnološko sredstvo.

Navedba podatkov iz točke (c) člena 9(1) ni potrebna v primerih, kadar se ime živila jasno nanaša na zadevno sestavino ali proizvod.

2.   Zaradi zagotovitve boljšega informiranja potrošnikov ter upoštevanja najnovejšega znanstvenega napredka in tehnološkega znanja Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 51 sistematično ponovno preuči seznam iz Priloge II in ga po potrebi posodobi.

Kadar, v primeru pojava tveganja za zdravje potrošnikov, izredno nujni razlogi tako zahtevajo, se uporabi postopek iz člena 52 za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom.

1.   Navedba količine sestavine ali kategorije sestavin, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila, je potrebna, kadar je določena sestavina ali kategorija sestavin:

2.   Tehnična pravila za uporabo odstavka 1, vključno s posebnimi primeri, v katerih navedba količine za določene sestavine ni potrebna, so določena v Prilogi VIII.

1.   Neto količina živila se izrazi v litrih, centilitrih, mililitrih, kilogramih ali gramih, kot je ustrezno:

2.   Da bi se potrošnikom zagotovilo boljše razumevanje informacij o živilih na označbi, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 51 za določena živila določi, da se neto količina navede na drugačen način, kot je določen v odstavku 1 tega člena.

3.   Tehnična pravila za uporabo odstavka 1, vključno s posebnimi primeri, v katerih navedba neto količine ni potrebna, so določena v Prilogi IX.

1.   Pri živilih, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva in lahko zato po krajšem obdobju predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ljudi, se datum minimalne trajnosti zamenja z datumom uporabe. Šteje se, da po datumu uporabe živilo ni varno v skladu s členom 14(2) do (5) Uredbe (ES) št. 178/2002.

2.   Ustrezen datum se navede v skladu s Prilogo X.

3.   Zaradi zagotovitve enotnega načina navedbe datuma minimalne trajnosti iz točke 1(c) Priloge X lahko Komisija sprejme izvedbene akte, ki določijo pravila v zvezi s tem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

1.   V primerih, ko živila zahtevajo posebne pogoje shranjevanja in/ali pogoje za uporabo, je treba te pogoje navesti.

2.   Da bi zagotovili ustrezno shranjevanje ali uporabo živil po odprtju embalaže, je treba pogoje shranjevanja in/ali rok za uživanje, kjer je to primerno, navesti.

1.   Ta člen se uporablja brez poseganja v zahteve glede označevanja, določene v posebnih določbah Unije, zlasti Uredbi Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (33) in Uredbi Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (34).

2.   Navedba države izvora ali kraja porekla je obvezna:

3.   Kadar je država izvora ali kraj porekla živila naveden in ni enak državi izvora ali kraju porekla njegove osnovne sestavine, se navede:

Uporaba tega odstavka je odvisna od sprejetja izvedbenih aktov iz odstavka 8 tega člena.

4.   Komisija v petih letih po datumu začetka uporabe točke (b) odstavka 2 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem oceni obvezno navajanje države izvora ali kraja porekla pri proizvodih iz navedene točke.

5.   Komisija do 13. decembra 2014 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročila v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za naslednja živila:

6.   Komisija do 13. decembra 2013 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla za meso, uporabljeno kot sestavina.

7.   V poročilih iz odstavkov 5 in 6 se upošteva potrošnikova potreba po obveščenosti, izvedljivost obvezne navedbe države izvora ali kraja porekla ter analiza stroškov in koristi uvedbe takšnih ukrepov, vključno s pravnim vplivom na notranji trg in vplivom na mednarodno trgovino.

Komisija lahko tem poročilom doda predloge sprememb ustreznih določb Unije.

8.   Komisija do 13. decembra 2013, po izvedbi ocene vpliva, sprejme izvedbene akte v zvezi z uporabo točke (b) odstavka 2 tega člena in uporabo odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

9.   V primeru živil iz točke (b) odstavka 2, iz točke (a) odstavka 5 in iz odstavka 6 poročila in ocene vpliva v skladu s tem členom preučijo med drugim možne načine navedbe države izvora ali kraja porekla živil, zlasti ob upoštevanju vseh naslednjih določujočih točk v življenju živali:

1.   Navodila za uporabo živila se navedejo na način, ki omogoča ustrezno uporabo živila.

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila o izvajanju odstavka 1 v zvezi z določenimi živili. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

1.   Pravila o navedbi volumenskega odstotka alkohola so za proizvode, uvrščene pod oznako KN 2204, določena v posebnih določbah Unije, ki se uporabljajo za takšne proizvode.

2.   Dejanski volumenski odstotek alkohola v pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, razen tistih iz odstavka 1, se navede v skladu s Prilogo XII.

1.   Ta oddelek se ne uporablja za živila v okviru področja uporabe naslednje zakonodaje:

2.   Ta oddelek se uporablja brez poseganja v Direktivo 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o živilih za posebne prehranske namene (37) in v posebne direktive iz člena 4(1) navedene direktive.

1.   Obvezna označba hranilne vrednosti vključuje:

Po potrebi je lahko v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti izjava, v kateri je navedeno, da je vsebnost soli izključno posledica naravno prisotnega natrija.

2.   Vsebino obvezne označbe hranilne vrednosti iz odstavka 1 se lahko dopolni z navedbo količin ene ali več naslednjih snovi:

3.   Kadar označevanje predpakiranega živila vsebuje obvezno označbo hranilne vrednosti iz odstavka 1, se na njej lahko ponovijo naslednje informacije:

4.   Kadar označevanje proizvodov iz člena 16(4) vsebuje označbo hranilne vrednosti, je lahko z odstopanjem od člena 36(1) vsebina označbe omejena le na energijsko vrednost.

5.   Kadar označevanje proizvodov iz člena 44(1) vsebuje označbo hranilne vrednosti, je lahko vsebina te označbe brez poseganja v člen 44 in z odstopanjem od člena 36(1) omejena le na:

6.   Da bi upoštevali ustreznost podatkov iz odstavkov 2 do 5 tega člena za obveščanje potrošnikov, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 51 z dodajanjem ali črtanjem podatkov spremeni sezname iz odstavkov 2 do 5 tega člena.

7.   Komisija do 13. decembra 2014 na podlagi znanstvenih dokazov in izkušenj držav članic predloži poročilo o vsebnosti transmaščob v živilih in v splošni prehrani prebivalstva Unije. Cilj poročila je oceniti vplive ustreznih sredstev, ki bi potrošnikom omogočila izbiro bolj zdravih živil in na splošno bolj zdrave prehrane ali ki bi lahko spodbujala zagotavljanje bolj zdravih živil za ponudbo potrošnikom, vključno z zagotavljanjem informacij potrošnikom o transmaščobah ali omejitvah njihove uporabe. Komisija poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

1.   Energijska vrednost se izračuna s pretvorbenimi faktorji iz Priloge XIV.

2.   Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 51 določi pretvorbene faktorje za vitamine in minerale iz točke 1 dela A Priloge XIII, da bi se vsebnost takšnih vitaminov in mineralov v živilih natančneje izračunala. Ti pretvorbeni faktorji se dodajo Prilogi XIV.

3.   Energijska vrednost in količine hranil iz člena 30(1) do (5) so količine, ki se nahajajo v živilu, ki se prodaja.

Informacije se po potrebi lahko nanašajo na živilo po pripravi, pod pogojem, da so predložena dovolj natančna navodila za pripravo in se informacije nanašajo na živilo, pripravljeno za neposredno uživanje.

4.   Navedene vrednosti so, glede na posamezen primer, povprečne vrednosti, ki temeljijo na:

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila za enotno izvajanje tega odstavka v zvezi z natančnostjo navedenih vrednosti, kot so razlike med navedenimi vrednostmi ter vrednostmi, ugotovljenimi pri uradnih pregledih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

1.   Energijska vrednost in količina hranil iz člena 30(1) do (5) se izrazita z merskimi enotami iz Priloge XV.

2.   Energijska vrednost in količina hranil iz člena 30(1) do (5) se izrazita na 100 g ali na 100 ml.

3.   Navedba za vitamine in minerale, če je na voljo, se navede v obliki iz odstavka 2, poleg tega pa se izrazi tudi kot odstotek priporočenih vnosov iz točke 1 dela A Priloge XIII v razmerju do vrednosti na 100 g ali na 100 ml.

4.   Poleg navedbe v obliki iz odstavka 2 tega člena se lahko energijska vrednost in količine hranilnih vrednosti iz člena 30(1), (3), (4) in (5) po potrebi izrazijo kot odstotek priporočenih vnosov iz dela B Priloge XIII v razmerju do vrednosti na 100 g ali na 100 ml.

5.   Če so na voljo informacije v skladu z odstavkom 4, se jim v neposredni bližini doda naslednja izjava: „Priporočeni vnosi za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal)“.

1.   V naslednjih primerih se lahko energijska vrednost in količine hranil iz člena 30(1) do (5) izrazijo na porcijo in/ali na jedilno enoto, ki jo potrošnik zlahka prepozna, pod pogojem, da je porcija ali jedilna enota količinsko opredeljena na označbi in da je navedeno število porcij ali jedilnih enot, vsebovanih v embalaži:

2.   V primerih iz člena 30(3)(b) se količina hranil in/ali odstotek priporočenih vnosov iz dela B Priloge XIII z odstopanjem od člena 32(2) lahko izrazijo le na podlagi porcije ali jedilne enote.

Če so količine hranil izražene le na podlagi porcije ali jedilne enote v skladu s prvim pododstavkom, se energijska vrednost izrazi na 100 g ali na 100 ml in na podlagi porcije ali jedilne enote.

3.   V primerih iz člena 30(5) se energijska vrednost in količina hranil in/ali odstotek priporočenih vnosov iz dela B Priloge XIII z odstopanjem od člena 32(2) lahko izrazijo le na podlagi porcije ali jedilne enote.

4.   Porcija ali jedilna enota se navedeta v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti.

5.   Da bi zagotovili enotno navajanje označbe hranilne vrednosti na porcijo ali jedilno enoto in za potrošnike predvideli enotno podlago za primerjavo, Komisija ob upoštevanju sedanjih potrošniških navad in prehranskih priporočil z izvedbenimi akti sprejme pravila, v skladu s katerimi se za posebne kategorije živil hranilne vrednosti navedejo na porcijo ali jedilno enoto. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

1.   Podatki iz člena 30(1) in (2) se vključijo v isto vidno polje. Predstavljeni so skupaj in jasno ter, kadar je ustrezno, v vrstnem redu iz Priloge XV.

2.   Podatki iz člena 30(1) in (2) se predstavijo, če prostor to dopušča, v numerični obliki kot preglednica. Kadar prostor tega ne dopušča, je označba prikazana v linearni obliki.

3.   Podatki iz člena 30(3) se predstavijo skupaj:

Podatki iz člena 30(3) so lahko predstavljeni v drugačni obliki, kot je tista iz odstavka 2 tega člena.

4.   Podatki iz člena 30(4) in (5) so lahko predstavljeni v drugačni obliki, kot je tista iz odstavka 2 tega člena.

5.   V primerih, kadar je energijska vrednost ali količina hranil v proizvodu zanemarljiva, se lahko informacije o navedenih elementih nadomestijo z izjavo, kot je „Vsebuje zanemarljive količine …“, in se navedejo v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti.

Da bi zagotovili enotno izvajanje tega odstavka, lahko Komisija sprejme izvedbene akte o energijski vrednosti in količini hranil iz člena 30(1) do (5), ki se lahko štejeta za zanemarljivi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

6.   Da bi zagotovili enoten prikaz označbe hranilne vrednosti v obliki iz odstavkov 1 do 4 tega člena, lahko Komisija v tej zvezi sprejme izvedbene akte. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

1.   Poleg oblik navedbe iz člena 32(2) in (4) ter člena 33 ter prikaza iz člena 34(2) sta energijska vrednost in količina hranil iz člena 30(1) do (5) lahko podani v drugih oblikah navedbe in/ali prikazani z uporabo ne zgolj besed in številk, temveč tudi grafičnih oblik ali simbolov, če so izpolnjene naslednje zahteve:

2.   Države članice lahko nosilcem živilske dejavnosti priporočijo uporabo ene ali več dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti, če te po njihovem mnenju najbolje izpolnjujejo zahteve iz točk (a) do (g) odstavka 1. Države članice Komisiji sporočijo podrobnosti takšnih dodatnih oblik navajanja ali prikaza.

3.   Države članice zagotovijo ustrezno spremljanje dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti živil, danih v promet na njihovem ozemlju.

Zaradi lažjega spremljanja uporabe takšnih dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti lahko države članice od nosilcev živilske dejavnosti, ki dajejo v promet živila na njihovem ozemlju s takšnimi informacijami, zahtevajo, da pristojne organe uradno obvestijo o uporabi dodatne oblike navajanja ali prikaza in jim zagotovijo ustrezna potrdila glede izpolnjevanja bistvenih zahtev iz točk (a) do (g) odstavka 1. V teh primerih se lahko zahteva prenehanje uporabe dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti.

4.   Komisija olajša in organizira izmenjavo informacij med njo, državami članicami in zainteresiranimi stranmi o zadevah, povezanih z uporabo kakršnih koli dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti.

5.   Komisija na podlagi pridobljenih izkušenj do 13. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi dodatnih oblik navajanja in prikaza označbe hranilne vrednosti, njihovem vplivu na notranji trg in priporočljivosti nadaljnjega usklajevanja teh oblik navajanja in prikaza. V ta namen države članice Komisiji predložijo ustrezne informacije o uporabi takšnih dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti za živila, dana v promet na njihovem ozemlju. Komisija lahko temu poročilu doda predloge o spremembi ustreznih določb Unije.

6.   Da bi zagotovili enotno uporabo tega člena, Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila o izvajanju odstavkov 1, 3 in 4 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

1.   Kadar so informacije o živilih iz členov 9 in 10 navedene prostovoljno, so takšne informacije v skladu z zahtevami iz oddelkov 2 in 3 poglavja IV.

2.   Informacije o živilih, ki so navedene prostovoljno, izpolnjujejo naslednje zahteve:

3.   Komisija sprejme izvedbene akte o uporabi zahtev iz odstavka 2 tega člena za naslednje prostovoljne informacije o živilih:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2).

4.   Če so prostovoljno navedene informacije nosilcev živilske dejavnosti razhajajoče in so lahko zato zavajajoče ali nejasne za potrošnika, lahko Komisija zaradi zagotavljanja ustrezne obveščenosti potrošnikov z delegiranimi akti v skladu s členom 51 poleg opisanega primera v odstavku 3 določi dodatne primere prostovoljnega navajanja informacij.

1.   Države članice o zadevah, izrecno usklajenih s to uredbo, ne smejo sprejemati ali ohraniti nacionalnih ukrepov, razen če to ni dovoljeno z zakonodajo Unije. Navedeni nacionalni ukrepi ne smejo povzročati ovir za prosti pretok blaga, vključno z diskriminacijo živil iz drugih držav članic.

2.   Brez poseganja v člen 39 lahko države članice sprejmejo nacionalne ukrepe o zadevah, ki niso izrecno usklajene s to uredbo, razen če bi ti ukrepi pomenili prepoved, oviranje ali omejevanje prostega pretoka blaga, ki je v skladu s to uredbo.

1.   Poleg obveznih podatkov iz člena 9(1) in člena 10 lahko države članice v skladu s postopkom iz člena 45 sprejmejo ukrepe, s katerimi se lahko zahtevajo dodatni obvezni podatki za posebne vrste ali kategorije živil iz vsaj enega od naslednjih razlogov:

2.   V skladu z odstavkom 1 lahko države članice uvedejo ukrepe v zvezi z obvezno navedbo države izvora ali kraja porekla živil samo, kadar obstaja dokazana povezava med nekaterimi lastnostmi živila ter njegovim izvorom ali poreklom. Kadar države članice o takšnih ukrepih uradno obvestijo Komisijo, predložijo dokaze o tem, da večina potrošnikov zagotovitvi teh informacij pripisuje velik pomen.

1.   Kadar so živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane v nepredpakirani obliki ali so pakirana na mestu prodaje na zahtevo potrošnika ali so predpakirana za neposredno prodajo:

2.   Države članice lahko sprejmejo nacionalne ukrepe o tem, kako dati na voljo podatke ali elemente teh podatkov iz odstavka 1, kadar je ustrezno pa tudi ukrepe o obliki njihove navedbe in prikaza.

3.   Države članice Komisiji nemudoma sporočijo besedilo ukrepov iz točke (b) odstavka 1 in iz odstavka 2.

1.   Ob sklicevanju na ta člen država članica, ki meni, da je treba sprejeti novo zakonodajo o informacijah o živilih, vnaprej uradno obvesti Komisijo in druge države članice o predvidenih ukrepih ter navede razloge za njihovo utemeljitev.

2.   Komisija se posvetuje s Stalnim odborom za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljenim s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002, če meni, da bi bil takšen posvet koristen, ali če tako zahteva država članica. V tem primeru Komisija zagotovi, da je ta proces transparenten za vse zainteresirane strani.

3.   Zadevna država članica, ki meni, da je treba sprejeti novo zakonodajo o informacijah o živilih, lahko predvidene ukrepe sprejme šele tri mesece po uradnem obvestilu iz odstavka 1, če od Komisije ni prejela negativnega mnenja.

4.   Komisija, če je njeno mnenje negativno, pred potekom roka iz odstavka 3 tega člena začne postopek preverjanja iz člena 48(2), da bi ugotovila, ali je mogoče predvidene ukrepe izvesti, po potrebi z ustreznimi spremembami.

5.   Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (38) se ne uporablja za ukrepe, o katerih države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu s postopkom uradnega obveščanja iz tega člena.

1.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena Komisija pri izvajanju pooblastil, ki so nanjo prenesena s to uredbo za sprejemanje ukrepov z izvedbenimi akti v skladu s postopkom preverjanja iz člena 48(2) ali z delegiranimi akti v skladu s členom 51:

2.   Odstavek 1 se ne uporablja v nujnih primerih, če je namen ukrepov iz navedenega odstavka varovanje zdravja ljudi.

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Če odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in uporabi se tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

„Označevanje hranilne vrednosti proizvodov je obvezno v primeru prisotne prehranske in/ali zdravstvene trditve, razen pri splošnem oglaševanju. Informacije, ki jih je treba navesti, vsebujejo informacije, določene v členu 30(1) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (*1). V primeru podane prehranske in/ali zdravstvene trditve za hranilo iz člena 30(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 se navede količina tega hranila v skladu s členi 31 do 34 navedene uredbe.

Količina(-e) snovi, na katero(-e) se nanaša prehranska ali zdravstvena trditev in ki ni navedena oziroma niso navedene v označevanju hranilne vrednosti, se navede(-jo) v istem vidnem polju kot označba hranilne vrednosti in na način, ki je v skladu s členi 31, 32 in 33 Uredbe (EU) št. 1169/2011. Merske enote za izražanje količine snovi ustrezajo posameznim snovem.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(3), člena 10(2), člena 12(3), člena 13(4), člena 18(5), člena 19(2), člena 21(2), člena 23(2), člena 30(6), člena 31(2), člena 36(4) in člena 46 se prenese na Komisijo za obdobje petih let po 12. decembru 2011. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 9(3), člena 10(2), člena 12(3), člena 13(4), člena 18(5), člena 19(2), člena 21(2), člena 23(2), člena 30(6), člena 31(2), člena 36(4) in člena 46 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 9(3), členom 10(2), členom 12(3), členom 13(4), členom 18(5), členom 19(2), členom 21(2), členom 23(2), členom 30(6), členom 31(2), členom 36(4) in členom 46 začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlamenti kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo o delegiranem aktu Evropskemu parlamentu in Svetu navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 51(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

1.   Direktive 87/250/EGS, 90/496/EGS, 1999/10/ES, 2000/13/ES, 2002/67/ES in 2008/5/ES ter Uredba (ES) št. 608/2004 se razveljavijo z dnem 13. decembra 2014.

2.   Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

1.   Živila, ki so bila dana v promet ali označena do 13. decembra 2014 in niso v skladu z zahtevami te uredbe, se lahko tržijo do odprodaje zalog.

Živila, ki so bila dana v promet ali označena do 13. decembra 2016 in niso v skladu z zahtevami, določenimi v točki (l) člena 9(1), se lahko tržijo do odprodaje zalog.

Živila, ki so bila dana v promet ali označena do 1. januarja 2014 in niso v skladu z zahtevami, določenimi v delu B Priloge VI, se lahko tržijo do odprodaje zalog.

2.   Prostovoljno navajanje označbe hranilne vrednosti mora biti med 13. decembrom 2014 in 13. decembrom 2016 v skladu s členi 30 do 35.

3.   Ne glede na Direktivo 90/496/EGS, člen 7 Uredbe (ES) št. 1924/2006 in člen 7(3) Uredbe (ES) št. 1925/2006, se lahko živila, označena v skladu s členi 30 do 35 te uredbe, dajo v promet pred 13. decembrom 2014.

Ne glede na Uredbo Komisije (ES) št. 1162/2009 z dne 30. novembra 2009 o določitvi prehodnih ukrepov za izvajanje uredb (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (39) se živila, označena v skladu z delom B Priloge VI k tej uredbi, lahko dajo na trg pred 1. januarjem 2014.