20.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/5

(1)

Doslej najhujša svetovna finančna kriza in gospodarski upad sta hudo prizadela gospodarsko rast in finančno stabilnost ter povzročila močno poslabšanje finančnih, gospodarskih in socialnih razmer v več državah članicah. Nekatere države članice imajo ali jim grozijo resne težave, zlasti tiste, ki zadevajo gospodarsko rast in finančno stabilnost ter povečan primanjkljaj in dolg, tudi zaradi mednarodnih gospodarskih in finančnih razmer.

(2)

Čeprav so bili sprejeti že številni pomembni ukrepi za uravnavanje negativnih učinkov krize, vključno s spremembami zakonodajnega okvira, se obsežno občuti vpliv finančne krize na realno gospodarstvo, trg dela in državljane. Pritisk na nacionalne finančne vire se povečuje, zaradi česar bi bilo treba hitro sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje tega pritiska na podlagi čim večje in čim boljše uporabe finančnih sredstev iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.

(3)

V skladu s členom 122(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa možnost, da se lahko državi članici, ki je v težavah ali ji zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave, odobri finančna pomoč Unije, je Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (3) vzpostavila takšen mehanizem z namenom ohraniti finančno stabilnost Unije.

(4)

Z izvedbenima sklepoma Sveta 2011/77/EU (4) in 2011/344/EU (5) je bila Irski oziroma Portugalski odobrena takšna finančna pomoč.

(5)

Grčija je imela resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo že pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 407/2010. Finančna pomoč za Grčijo zato ni mogla temeljiti na navedeni uredbi.

(6)

Sporazum med upniki in Sporazum o posojilu za Grčijo, sklenjena 8. maja 2010, sta začela veljati 11. maja 2010. Določeno je, da Sporazum med upniki ostane v celoti veljaven in učinkuje v triletnem programskem obdobju, dokler obstajajo neporavnani zneski v okviru Sporazuma o posojilu.

(7)

Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (6) določa, da Svet odobri srednjeročno finančno pomoč, kadar ima država članica, ki ni sprejela eura, težave s svojo plačilno bilanco ali ji te resno grozijo.

(8)

Z odločbami Sveta 2009/102/ES (7), 2009/290/ES (8) in 2009/459/ES (9) je bila Madžarski, Latviji oziroma Romuniji odobrena takšna finančna pomoč.

(9)

Obdobje, v katerem je finančna pomoč na voljo Irski, Madžarski, Latviji, Portugalski in Romuniji, je določeno v zadevnih sklepih in odločbah Sveta. Obdobje, v katerem je bila dana finančna pomoč na voljo Madžarski, se je izteklo 4. novembra 2010.

(10)

Obdobje, v katerem je finančna pomoč v okviru Sporazuma med upniki in Sporazuma o posojilu na voljo Grčiji, je različno glede na države članice, ki sodelujejo v teh instrumentih.

(11)

Finančni ministri 17 držav članic euroobmočja so 11. julija 2011 podpisali Pogodbo o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). V skladu z navedeno pogodbo, ki sledi Sklepu Evropskega sveta 2011/199/EU z dne 25. marca 2011 o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro (10), bo EMS do leta 2013 prevzel naloge, ki jih zdaj izvajata Evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) in Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM). Zato bi morala ta uredba že upoštevati EMS.

(12)

Evropski svet je v sklepih z dne 23. in 24. junija 2011 pozdravil namero Komisije, da poveča sinergije med programom posojil za Grčijo in skladi Unije, in podprl prizadevanja za povečanje grške zmogljivosti pri črpanju iz skladov EU, da bi se spodbudila rast in zaposlovanje, in sicer s preusmeritvijo v izboljšanje konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest. Poleg tega je pozdravil in podprl celovit program tehnične pomoči Grčiji, ki ga Komisija pripravi skupaj z državami članicami. Ta sprememba Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (11) prispeva k takšnim sinergijskim prizadevanjem.

(13)

Za olajšanje upravljanja finančnih sredstev Unije, pomoč pri pospeševanju naložb v državah članicah in regijah ter izboljšanje dostopnosti sredstev za izvajanje kohezijske politike je v upravičenih primerih treba začasno in brez poseganja v programsko obdobje 2014 do 2020 omogočiti povečanje vmesnih plačil in končnih plačil iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za znesek, ki ustreza desetim odstotnim točkam nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za vsako prednostno os za države članice, ki se soočajo z resnimi težavami v zvezi s svojo finančno stabilnostjo in so prosile za koriščenje teh sredstev. Zahtevana nacionalna protipostavka se bo zato ustrezno zmanjšala. Ker je to povečanje začasno, začasno povečane zneske pa bi bilo treba še naprej izračunavati na podlagi prvotnih stopenj sofinanciranja, se spremembe, ki izhajajo iz uporabe mehanizma, ne bi smele odražati v finančnem načrtu, vključenem v operativni program. Vendar pa je morebiti treba posodobiti operativne programe, da bi sklade osredotočili na konkurenčnost, rast in zaposlovanje ter da bi njihove cilje prilagodili znižanju skupnih razpoložljivih sredstev.

(14)

Država članica, ki zaprosi Komisijo, da se ji prizna odstopanje v skladu s členom 77(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006, bi morala v svoji prošnji jasno navesti datum, od katerega je po njenem mnenju upravičena do odstopanja. Zadevna država članica bi morala v svoji prošnji navesti vse potrebne informacije, ki preko podatkov o svojem makroekonomskem in fiskalnem položaju izkazujejo, da sredstva za nacionalno protipostavko niso na voljo. Morala bi prikazovati tudi, da je povečanje plačil na podlagi odstopanja nujno za zagotovitev nadaljnjega izvajanja operativnih programov in da težave z njeno absorpcijsko sposobnostjo, tudi ob uporabi zgornjih mej stopenj financiranja iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1083/2006, še naprej ostajajo. Zadevna država članica bi morala navesti tudi ustrezni sklep Sveta ali drug pravni akt, na podlagi katerega je upravičena do koriščenja odstopanja. Komisija bi morala preveriti točnost predloženih informacij in bi morala imeti na voljo 30 dni od vložitve prošnje za podajo ugovora. Da bi se odstopanje dejansko začelo uporabljati, bi morala obstajati domneva, da je prošnja države članice utemeljena, če ji Komisija ne ugovarja. Vendar bi Komisija morala biti pooblaščena, da o kakršnem koli ugovoru prošnji države članice sprejme sklep v obliki izvedbenega akta, ki bi ga Komisija morala obrazložiti.

(15)

Pravila za izračun vmesnih plačil in končnih plačil za operativne programe v obdobju, v katerem države članice prejemajo finančno pomoč za spopadanje z resnimi težavami v zvezi s svojo finančno stabilnostjo, bi bilo treba ustrezno popraviti.

(16)

Treba je zagotoviti ustrezno poročanje o uporabi povečanih zneskov, danih na voljo državam članicam, upravičenim do začasnega povečanja vmesnih plačil in končnih plačil v skladu z odstopanjem iz člena 77(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

(17)

Po koncu obdobja, v katerem je bila dana na voljo finančna pomoč, bi bilo morda med drugim treba oceniti, v okviru vrednotenj, izvedenih v skladu s členom 48(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, ali zmanjšanje nacionalnega sofinanciranja privede do znatnega odstopanja od prvotno zastavljenih ciljev. Takšna vrednotenja lahko privedejo do spremembe operativnega programa.

(18)

Ker doslej najhujša kriza na mednarodnih finančnih trgih in gospodarski upad, ki sta močno prizadela finančno stabilnost več držav članic, zahtevata hiter odziv za zoperstavljanje učinkom na gospodarstvo v celoti, bi ta uredba morala začeti veljati čim prej. Glede na izjemne okoliščine v zadevnih državah članicah bi se ta uredba morala uporabljati retroaktivno za obdobja, v katerih so države članice prejemale finančno pomoč iz Unije ali od drugih držav članic iz euroobmočja za reševanje resnih težav glede svoje finančne stabilnosti, in sicer, odvisno od statusa države članice prosilke, od finančnega leta 2010 oziroma od datuma, ko je bila dana na voljo finančna pomoč.

(19)

Kadar je predvideno začasno povečanje vmesnih plačil in končnih plačil v skladu z odstopanjem na podlagi člena 77(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006, bi ga bilo treba obravnavati tudi v okviru proračunskih omejitev, s katerimi se soočajo vse države članice, kar bi se moralo ustrezno odražati v splošnem proračunu Evropske unije. Ker je glavni namen mehanizma spopasti se s trenutnimi specifičnimi težavami, bi bilo treba njegovo uporabo tudi časovno omejiti. Mehanizem bi se torej moral začeti uporabljati 1. januarja 2010, uporabljal pa bi se najdlje do 31. decembra 2013.

(20)

Uredbo (ES) št. 1083/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –