9.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/1

(1)

Ko se odločajo za naložbe, lahko mali vlagatelji izbirajo med več različnimi paketnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje in zavarovalnimi naložbenimi produkti (PRIIP – packaged retail and insurance-based investment products). Nekateri od teh produktov ponujajo posebne naložbene rešitve, prilagojene potrebam malih vlagateljev, ter so običajno združeni z zavarovalnim kritjem ali so lahko zapleteni in težko razumljivi. Obstoječa razkritja malim vlagateljem o takih PRIIP so neusklajena in malim vlagateljem pogosto ne olajšujejo primerjave različnih produktov ali razumevanja njihovih značilnosti. Zato so se mali vlagatelji večkrat odločili za naložbe, pri katerih niso povsem razumeli povezanih tveganj in stroškov, ter so tako v nekaterih primerih utrpeli nepredvidene izgube.

(2)

Izboljšanje preglednosti PRIIP, ki so na voljo malim vlagateljem, je pomemben ukrep za varstvo vlagateljev in predpogoj za povrnitev zaupanja malih vlagateljev v finančni trg, zlasti po finančni krizi. Prvi takšni koraki na ravni Unije so že bili storjeni z vzpostavitvijo režima ključnih podatkov za vlagatelje z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(3)

Obstoj različnih pravil o PRIIP v posameznih sektorjih, ki ponujajo PRIIP, in razlike v nacionalni predpisi na tem področju ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za različne produkte in distribucijske kanale ter predstavljajo dodatno oviro za notranji trg finančnih storitev in produktov. Ukrepi držav članic, ki so jih že sprejele za odpravo pomanjkljivosti pri varstvu vlagateljev, so razhajajoči in neusklajeni, ta trend pa se bo verjetno še nadaljeval. Razhajajoči pristopi k razkritjem, povezanih s PRIIP, ovirajo vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za različne proizvajalce PRIIP in osebe, ki te produkte prodajajo ali o njih svetujejo, kar izkrivlja konkurenco in povzroča neenako raven varstva vlagateljev v Uniji. Takšna razhajanja predstavljajo oviro pri vzpostavitvi in nemotenemu delovanju notranjega trga.

(4)

Da bi preprečili razhajanje, je treba na ravni Unije uvesti enotna pravila o preglednosti, ki se bodo uporabljala za vse udeležence na trgu PRIIP in tako povečala varstvo vlagateljev. Potrebna je uredba, s katero bo zagotovljeno, da se skupni standard za dokumente s ključnimi informacijami določi na enoten način, tako da bo mogoče uskladiti obliko in vsebino teh dokumentov. Z neposredno uporabljivimi pravili uredbe bi bilo treba zagotoviti, da bi za vse osebe, ki PRIIP prodajajo ali o njih svetujejo, veljale enotne zahteve glede zagotovitve dokumenta s ključnimi informacijami malim vlagateljem. Ta uredba ne vpliva na nadzor oglaševalskih dokumentov. Prav tako ne vpliva na intervencijske ukrepe v zvezi s produkti, razen v zvezi zavarovalnimi naložbenimi produkti.

(5)

Izboljšanje razkritij, povezanih s PRIIP, je sicer bistveno za povrnitev zaupanja malih vlagateljev v finančne trge, vendar je prav tako pomembno, da so postopki prodaje teh produktov učinkovito regulirani. Ta uredba dopolnjuje ukrepe v zvezi z distribucijo iz Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Prav tako dopolnjuje tudi ukrepe v zvezi z distribucijo zavarovalnih produktov iz Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(6)

Ta uredba bi se morala, ne glede na njihovo obliko ali sestavo, uporabljati za vse produkte, ki jih sektor finančnih storitev razvije, da bi malim vlagateljem ponudil naložbene priložnosti, in pri katerih je znesek, vračljiv malemu vlagatelju, odvisen od nihanja zaradi izpostavljenosti referenčnim vrednostim ali odvisen od uspešnosti enega ali več sredstev, ki jih mali vlagatelj ne kupi neposredno. V tej uredbi bi se ti produkti morali imenovati paketni naložbeni produkti za male vlagatelje in zavarovalni naložbeni produkti (PRIIP) ter bi med drugim morali zajemati naložbene produkte, kot so naložbeni skladi, police življenjskega zavarovanja z naložbenim elementom ter strukturirane produkte in strukturirane vloge. Finančni instrumenti, ki jih izdajo namenske družbe in ustrezajo opredelitvi PRIIP, bi prav tako morali spadati v področje uporabe te uredbe. Pri vseh teh produktih ne gre za neposredne naložbe kot pri samem nakupu ali lastništvu sredstev. Namesto tega gre pri teh produktih za posredovanje med malimi vlagatelji in trgi s postopkom paketiranja ali združevanja sredstev, tako da se ustvarijo drugačna tveganja, drugačne značilnosti produkta ali dosežejo drugačne stroškovne strukture kot pri neposrednem lastništvu. S takšnim paketiranjem se lahko mali vlagatelji usmerijo v naložbene strategije, ki bi sicer bile nedostopne ali nepraktične, vendar jim je pri tem morda treba dati na voljo dodatne informacije, zlasti za primerjavo različnih načinov paketiranja naložb.

(7)

Da bi se ta uredba uporabljala samo za takšne PRIIP, bi bilo treba iz področja njene uporabe izvzeti zavarovalne produkte, ki ne ponujajo naložbenih priložnosti, in vloge, ki so odvisni izključno od obrestnih mer. V primeru produktov življenjskega zavarovanja izraz „kapital“ pomeni kapital, ki je bil vložen na zahtevo malega vlagatelja. Poleg tega bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izvzeti vse vloge ali certifikate, ki predstavljajo običajne vloge, razen strukturiranih vlog, kot so opredeljene v točki 43 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU. Sredstva v neposrednem lastništvu, kot so delnice podjetij ali državne obveznice, niso PRIIP in bi jih bilo zato treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Investicijski skladi, namenjeni institucionalnim vlagateljem, so izvzeti iz področja uporabe te uredbe, ker niso namenjeni za prodajo malim vlagateljem. Individualne in poklicne pokojninske produkte, katerih glavni namen v skladu z nacionalnim pravom je vlagatelju zagotoviti prihodek po upokojitvi, bi bilo treba zaradi svojih posebnosti in ciljev izvzeti iz področja uporabe te uredbe, po drugi strani pa bi bilo treba s to uredbo zajeti druge individualne zavarovalne produkte za akumulacijo ali varčevanje sredstev, ki ponujajo naložbene priložnosti.

(8)

Ta uredba ne posega v pravico držav članic, da uredijo zagotavljanje ključnih informacij o produktih, ki so izvzeti iz njenega področja uporabe. V skladu s svojim mandatom za varstvo potrošnikov na podlagi člena 9 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6), Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (8), bi morali Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljeni z navedenimi uredbami, (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi) spremljati produkte, ki so izvzeti iz področja uporabe te uredbe, in bi morali, kadar je to ustrezno, izdati smernice za odpravo morebitnih ugotovljenih težav. Takšne smernice bi bilo treba upoštevati pri pregledu te uredbe, pri katerem bi se preučila morebitna razširitev njenega področja uporabe in odprava nekaterih izvzetij ter bi ga bilo treba izvesti štiri leta po začetku veljavnosti te direktive.

(9)

Da bi pojasnili razmerje med obveznostmi iz te uredbe in obveznostmi iz drugih zakonodajnih aktov, v skladu s katerimi se zahteva zagotavljanje informacij vlagateljem, med drugim tudi iz Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) in Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), je treba določiti, da se poleg te uredbe še naprej uporabljajo navedeni zakonodajni akti.

(10)

Da bi zagotovili reden in učinkovit nadzor izpolnjevanja zahtev te uredbe, bi morale države članice imenovati pristojne organe, odgovorne za ta nadzor. V številnih primerih so že imenovani pristojni organi za nadzor nad proizvajalci PRIIP in osebami, ki PRIIP prodajajo ali o njih svetujejo, pri izpolnjevanju drugih obveznosti, ki izhajajo iz drugih določb nacionalnega prava ali prava Unije.

(11)

Pristojnim organom bi morali proizvajalci na zahtevo in tudi predhodno zagotoviti vse potrebne informacije, da se preveri vsebina dokumentov s ključnimi informacijami, oceni, ali so izpolnjene določbe te uredbe, ter zagotovi varstvo strank in vlagateljev na finančnih trgih.

(12)

Proizvajalci PRIIP, kot so upravitelji skladov, zavarovalnice, kreditne institucije ali investicijska podjetja, bi morali pripraviti dokumente s ključnimi informacijami za PRIIP, ki jih proizvajajo, ker sami najbolje poznajo produkt. Prav tako bi morali biti odgovorni za pravilnost dokumenta s ključnimi informacijami. Proizvajalec PRIIP bi moral dokument s ključnimi informacijami pripraviti, preden se lahko produkt proda malim vlagateljem. Vendar dokumenta s ključnimi informacijami ne bi smelo biti potrebno pripraviti, če se produkt ne prodaja malim vlagateljem; kadar ni praktično, da bi dokument s ključnimi informacijami proizvajalec PRIIP pripravil sam, bi moralo še vedno biti mogoče, da za to pooblasti drug subjekt. Obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe na podlagi določb o pripravi dokumenta s ključnimi informacijami in pravil o njegovi reviziji, bi morale veljati le za proizvajalca PRIIP, in sicer vse dokler se s PRIIP trguje na sekundarnih trgih. Da bi zagotovili splošno razširjanje in razpoložljivost dokumentov s ključnimi informacijami, bi bilo treba v tej uredbi določiti, da mora proizvajalec PRIIP dokumente s ključnimi informacijami objaviti na svojem spletnem mestu.

(13)

Da bi zadostili potrebam malih vlagateljev, je treba zagotoviti, da so informacije o PRIIP točne, poštene in jasne ter da ne zavajajo teh malih vlagateljev. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti skupne standarde za pripravo dokumenta s ključnimi informacijami, s katerimi bo zagotovljeno, da bo razumljiv za male vlagatelje. Glede na težave, ki jih imajo številni mali vlagatelji z razumevanjem strokovne finančne terminologije, bi bilo treba posebno pozornost nameniti besednjaku in slogu pisanja v dokumentu. Prav tako bi bilo treba določiti pravila glede jezika, v katerem bi moral biti dokument s ključnimi informacijami napisan. Za male vlagatelje bi moral biti dokument s ključnimi informacijami razumljiv sam po sebi, brez sklicevanja na dodatne netržne informacije.

(14)

Da bi vsebina dokumenta s ključnimi informacijami natančno odražala naložbene politike produkta in njegove cilje, določene v tej uredbi, bi morali evropski nadzorni organi pri oblikovanju tehničnih standardov za vsebino navedenega dokumenta zagotoviti, da proizvajalec PRIIP uporabi jasen in malim vlagateljem razumljiv jezik ter da se pri opisu, kako se naložbeni cilji dosegajo, pa tudi opisu uporabljenih finančnih instrumentov, izogiba finančnima žargonu in terminologiji, ki malim vlagateljem nista takoj razumljiva.

(15)

Malim vlagateljem bi bilo treba zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo, da sprejmejo informirano naložbeno odločitev in primerjajo različne PRIIP, vendar morajo biti te informacije kratke in jedrnate, sicer se lahko zgodi, da jih ne bodo uporabili. Dokument s ključnimi informacijami bi zato moral vsebovati le ključne informacije, predvsem o naravi in značilnostih produkta, med drugim o možnosti izgube kapitala, podatke o stroških in profilu tveganja produkta ter ustrezne informacije o uspešnosti in nekatere druge specifične informacije, ki bi lahko bile potrebne za razumevanje lastnosti posameznih vrst produkta.

(16)

Razvoj kalkulatorjev naložbenih produktov že poteka na nacionalni ravni. Da bi bili ti kalkulatorji čim bolj uporabni za potrošnike, bi morali pri izračunu upoštevati stroške in provizije, ki jih zaračunajo različni proizvajalci PRIIP, in morebitne dodatne stroške in provizije, ki jih zaračunajo posredniki ali drugi členi v naložbeni verigi in ki jih proizvajalci PRIIP še niso vključili v ceno produkta. Komisija bi morala poročati, ali so ti kalkulatorji na voljo na spletu v vsaki državi članici ter ali omogočajo zanesljiv in točen izračun skupnih stroškov in provizij za vse produkte, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

(17)

Dokument s ključnimi informacijami bi moral biti pripravljen v standardizirani obliki, ki bi malim vlagateljem omogočala primerjavo različnih PRIIP, saj morajo biti oblika, prikaz in vsebina informacij glede na vedenjske vzorce in sposobnosti potrošnikov skrbno premišljeni, da bi bile informacije čim bolj razumljive in uporabne. Vrstni red posameznih informacij in naslovov, pod katerimi so navedene, bi moral biti enak v vseh dokumentih. Poleg tega bi bilo treba podrobnosti v zvezi z informacijami, ki bi jih bilo treba vključiti v dokument s ključnimi informacijami za različne PRIIP, in prikaz teh informacij dodatno uskladiti z regulativnimi tehničnimi standardi, v katerih se upoštevajo obstoječe in še potekajoče raziskave o vedenjskih vzorcih potrošnikov, vključno z rezultati testov učinkovitosti različnih načinov prikazovanja informacij potrošnikom. Poleg tega imajo mali vlagatelji pri nekaterih PRIIP možnost izbire med več osnovnimi naložbami, kot so notranji skladi zavarovalnic. Te produkte bi bilo treba upoštevati pri oblikovanju dokumenta.

(18)

Ker so nekateri naložbeni produkti, ki so zajeti v področje uporabe te uredbe, zapleteni in malim vlagateljem morda težko razumljivi, bi moral dokument s ključnimi informacijami, kjer je ustrezno, vključevati opozorilo glede kompleksnosti in težke razumljivosti, da bo mali vlagatelj seznanjen s tem dejstvom. Produkt bi moral veljati za zapletenega in težko razumljivega, zlasti če gre za naložbo v osnovna sredstva, v katera mali vlagatelji običajno ne vlagajo, če je uporabljenih več različnih mehanizmov za izračun donosnosti naložbe, zaradi česar je bolj verjetno, da ga bo mali vlagatelj napačno razumel, če se pri donosnosti naložbe izkoriščajo pričakovani vedenjski odkloni malih vlagateljev, tako da se jim primer ponudi vabljiva fiksna obrestna mera, ki ji sledi precej višja spremenljiva pogojna obrestna mera ali ponavljalna formula.

(19)

Mali vlagatelji si poleg finančnega donosa njihove naložbe vse pogosteje prizadevajo uresničiti tudi dodatne socialne ali okoljske cilje. Vendar je lahko primerjava informacij o socialnih ali okoljskih rezultatih, ki jih želi doseči proizvajalec PRIIP, otežena ali pa te informacije sploh niso na voljo. Predviden trajnostni okoljski in socialni razvoj v okviru finančnih naložb ter uporaba Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) bi zato lahko omogočila, da bi bili takšni odločilni vidiki ustrezneje vključeni v pravo Unije in nadalje obravnavani znotraj njega. Vendar pa trenutno še ni vzpostavljenih meril in ni uradnega postopka za objektivno preverjanje takšnih socialnih ali okoljskih meril, kot obstajajo v prehrambnem sektorju. Zato je zaželeno, da Komisija pri pregledu te uredbe podrobno preuči razvoj socialnih in okoljskih naložbenih produktov ter rezultat pregleda Uredbe (EU) št. 346/2013.

(20)

Dokument s ključnimi informacijami bi se moral jasno razlikovati in bi moral biti ločen od vseh drugih tržnih sporočil.

(21)

Za zagotovitev zanesljivosti informacij v dokumentu s ključnimi informacijami bi ga morali proizvajalci PRIIP redno posodabljati. V regulativnih tehničnih standardih, ki jih sprejme Komisija, je zato potrebno določiti podrobna pravila o pogojih in pogostosti pregledovanja informacij ter reviziji dokumenta s ključnimi informacijami.

(22)

Dokumenti s ključnimi informacijami so podlaga za naložbene odločitve malih vlagateljev. Odgovornost, ki jo imajo proizvajalci PRIIP do teh vlagateljev, je zato zelo velika, saj morajo zagotoviti, da so ti dokumenti nezavajajoči, točni in skladni z ustreznimi deli pogodbenih dokumentov PRIIP. Zato je pomembno zagotoviti, da imajo mali vlagatelji dejansko pravico do povrnitve škode. Poleg tega bi morali imeti vsi mali vlagatelji povsod v Uniji enako pravico do povrnitve škode, ki so jo utrpeli zaradi nespoštovanja te uredbe. Zato bi bilo treba harmonizirati pravila o civilni odgovornosti proizvajalca PRIIP. Mali vlagatelji bi morali imeti možnost zatrjevati, da je proizvajalec PRIIP odgovoren za kršitev te uredbe, v primeru, ko utrpi škodo zaradi zanašanja na dokument s ključnimi informacijami, ki je neskladen s predpogodbenimi ali pogodbenimi dokumenti, ki so v pristojnosti proizvajalca PRIIP, ali ki je zavajajoč ali netočen.

(23)

Vprašanja civilne odgovornosti proizvajalca PRIIP, ki niso zajeta v tej uredbi, bi moralo urejati veljavno nacionalno pravo. Sodišče, pristojno za odločanje o zahtevku iz naslova civilne odgovornosti, ki ga vloži mali vlagatelj, bi moralo biti določeno na podlagi ustreznih pravil o mednarodni pristojnosti.

(24)

Ta uredba sama po sebi ne uvaja dovoljenja za čezmejno prodajo ali trženje PRIIP malim vlagateljem oziroma ne spreminja obstoječih režimov dovoljenj za čezmejno prodajo ali trženje PRIIP, v kolikor obstajajo. Ta uredba ne spreminja porazdelitve odgovornosti med obstoječimi pristojnimi organi na podlagi obstoječih režimov dovoljenj. Pristojni organi, ki jih za namene te uredbe imenujejo države članice, bi zato morali delovati usklajeno z organi, pristojnimi za trženje PRIIP v skladu z obstoječim dovoljenjem, v kolikor obstaja. Pristojni organ države članice, v kateri se PRIIP trži, bi moral biti odgovoren za nadzor trženja zadevnega PRIIP. Pristojni organ države članice, v kateri se produkt trži, bi moral imeti v primeru neskladnosti s to uredbo vedno pravico do začasne prekinitve trženja PRIIP na ozemlju svoje države članice.

(25)

Pooblastila EIOPA in ustreznih pristojnih organov bi bilo treba dopolniti z izrecnim mehanizmom za prepoved ali omejitev trženja, distribucije in prodaje zavarovalnih naložbenih produktov, pri katerih so resno ogroženi varstvo vlagateljev, pravilno delovanje in integriteta finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela, ter ustreznimi pooblastili EIOPA za usklajevanje in sprejemanje nujnih ukrepov. Ta pooblastila bi morala vključevati tudi pooblastila, ki jih imata ESMA in EBA na podlagi Direktive (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in sveta (12), da se zagotovi uporaba takšnih intervencijskih mehanizmov za vse naložbene produkte, ne glede na njihovo pravno obliko. Za izvajanje teh pooblastil s strani pristojnih organov in v izrednih primerih s strani EIOPA bi morali veljati posebni pogoji. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, bi moral imeti pristojni organ ali, v izjemnih primerih, EIOPA možnost, da kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev, preden se zavarovalni naložbeni produkt začne tržiti, distribuirati ali prodajati investitorjem. Ta pooblastila ne pomenijo, da mora pristojni organ ali EIOPA uvesti ali uporabljati sistem odobritve produktov ali podeljevanja dovoljenj zanje, niti ne pomenijo, da proizvajalcu zavarovalnega naložbenega produkta ni treba izpolnjevati vseh ustreznih zahtev iz te uredbe. Poleg tega bi bilo treba ta pooblastila uporabljati izključno v javnem interesu in pristojni organi zanje ne bi smeli biti civilno odgovorni.

(26)

Da lahko mali vlagatelj sprejme informirano naložbeno odločitev, bi morali osebe, ki PRIIP prodajajo ali o njih svetujejo, posredovati dokument s ključnimi informacijami pravočasno pred sklenitvijo vsake transakcije. Ta zahteva bi morala veljati ne glede na kraj ali način izvedbe transakcije. Kadar se transakcija izvede prek sredstva za sporazumevanje na daljavo, se dokument s ključnimi informacijami kljub temu lahko posreduje takoj po zaključeni transakciji, če ga ni mogoče posredovati vnaprej in če se mali vlagatelj s tem strinja. Osebe, ki PRIIP prodajajo ali o njih svetujejo, vključujejo posrednike in same proizvajalce PRIIP, kadar se proizvajalci PRIIP odločijo za neposredno svetovanje o PRIIP ali prodajo PRIIP malim vlagateljem. Ta uredba ne posega v Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), in Direktivo 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(27)

Določiti bi bilo treba enotna pravila, da bi imele osebe, ki PRIIP prodajajo ali o njih svetujejo, določeno možnost izbire medija, na katerem bi se dokument s ključnimi informacijami posredoval malim vlagateljem, ki bi dopuščala uporabo elektronskih komunikacij, kadar je to ustrezno glede na okoliščine transakcije. Vendar bi moral imeti mali vlagatelj možnost, da ga prejme v tiskani obliki. V interesu dostopa potrošnikov do informacij bi bilo treba dokument s ključnimi informacijami vedno posredovati brezplačno.

(28)

Da bi zagotovili zaupanje malih vlagateljev v PRIIP in finančne trge kot celoto, bi bilo treba določiti zahteve glede ustreznih notranjih postopkov, s katerimi bi zagotovili, da bi mali vlagatelji na pritožbe prejeli konkreten odgovor proizvajalca PRIIP.

(29)

Ker bi morali dokument s ključnimi informacijami za PRIIP pripraviti subjekti, ki delujejo v sektorjih bančništva, zavarovalništva, vrednostnih papirjev in skladov, je izjemno pomembno zagotoviti nemoteno sodelovanje med različnimi organi, ki nadzorujejo proizvajalce PRIIP in osebami, ki PRIIP prodajajo ali o njih svetujejo, da bodo imeli skupen pristop k uporabi te uredbe.

(30)

V skladu s sporočilom Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ in da bi zagotovili izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, je pomembno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih upravnih sankcij in ukrepov v primeru kršitev te uredbe. Da bi z opozarjanjem malih vlagateljev na PRIIP, ki se tržijo v nasprotju s to uredbo, zagotovili odvračilen učinek sankcij in izboljšali varstvo vlagateljev, bi bilo treba sankcije in ukrepe objavljati, razen v nekaterih natančno določenih okoliščinah.

(31)

Čeprav države članice lahko določijo pravila za upravne in kazenske sankcije za iste kršitve, se od njih ne bi smelo zahtevati, da določijo pravila za upravne sankcije za kršitve te uredbe, za katere velja nacionalno kazensko pravo. Države članice v skladu z nacionalnim pravom niso obvezane naložiti tako upravnih kot kazenskih sankcij za isto kršitev, vendar bi morale imeti možnost, da to storijo, če jim to dovoljuje nacionalno pravo. Če se namesto upravnih sankcij za kršitve te uredbe ohranijo kazenske sankcije, to ne bi smelo zmanjšati možnosti pristojnih organov ali kako drugače vplivati nanje, da za namene te uredbe sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah, da imajo dostop do informacij in da informacije s temi organi pravočasno izmenjujejo, tudi po prijavi zadevnih kršitev pristojnim pravosodnim organom za kazenski pregon.

(32)

Da se dosežejo cilji te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo podrobnosti postopkov za ugotavljanje, ali ima PRIIP specifične okoljske in socialne cilje, ter pogojev za izvajanje intervencijske pristojnosti s strani EIOPA in pristojnih organov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(33)

Komisija sprejme osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki so jih pripravili evropski nadzorni organi v okviru skupnega odbora glede prikaza in vsebine dokumenta s ključnimi informacijami, standardizirano obliko dokumenta s ključnimi informacijami, metodologijo za prikaz tveganj in donosa ter izračun stroškov, kakor tudi glede pogojev za pregled informacij iz dokumenta s ključnimi informacijami in najmanjše pogostosti takega pregledovanja ter glede pogojev za izpolnjevanje zahtev o posredovanju dokumenta s ključnimi informacijami malim vlagateljem v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010. Komisija bi morala dopolniti tehnično delo evropskih nadzornih organov z izvedbo potrošniškega testiranja glede prikaza dokumenta s ključnimi informacijami, kot so ga predlagali evropski nadzorni organi.

(34)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov izvajajo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo v skladu s to uredbo in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov izvajajo evropski nadzorni organi. Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru te uredbe, kot je izmenjava ali prenos osebnih podatkov, ki ga izvedejo pristojni organi, bi morala biti v skladu z Direktivo 95/46/ES, vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvedejo evropski nadzorni organi, pa bi moral biti v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

(35)

Medtem ko kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) pomenijo naložbene produkte v smislu te uredbe, pa nedavna določitev zahtev glede ključnih informacij za vlagatelje v skladu z Direktivo 2009/65/ES pomeni, da bi bilo takšnim KNPVP ustrezno zagotoviti prehodno obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe, v katerem ta uredba zanje ne bi veljala. Po izteku tega prehodnega obdobja bi ta uredba zanje veljala, če to prehodno obdobje ne bi bilo podaljšano. To prehodno obdobje bi moralo veljati tudi za družbe za upravljanje, investicijske družbe in prodajalce enot premoženja skladov, ki niso KNPVP, ali svetovalce o takih enotah, kadar država članica uporablja pravila glede oblike in vsebine dokumenta s ključnimi informacijami, kot je za takšne sklade določeno v členih 78 do 81 Direktive 2009/65/ES.

(36)

Pregled te uredbe bi bilo treba opraviti štiri leta po začetku njene veljavnosti, da se upoštevajo spremembe na trgu, kot je pojav novih oblik PRIIP, razvoj na drugih področjih prava Unije in izkušnje držav članic. Med pregledom bi bilo treba oceniti tudi, ali je uvedba oznake za socialne in okoljske naložbe izvedljiva ter stroške in morebitne koristi takšne uvedbe. Prav tako bi bilo treba oceniti, ali povprečen mali vlagatelj zaradi uvedenih ukrepov PRIIP lažje razume in jih primerja. Prav tako bi bilo treba preučiti, ali bi bilo treba prehodno obdobje, ki velja za KNPVP ali za določene sklade, ki niso KNPVP, podaljšati oziroma ali bi se lahko preučile druge možnosti za obravnavo tovrstnih skladov. S pregledom bi bilo treba tudi oceniti, ali bi bilo treba ohraniti izvzetje produktov iz področja uporabe te uredbe, zlasti glede na to, da so potrebni zanesljivi standardi za varstvo potrošnikov, vključno s primerjavami med finančnimi produkti. Komisija bi morala v okviru pregleda opraviti tudi tržno raziskavo, da bi ugotovila, ali na trgu obstajajo spletni kalkulatorji, ki malemu vlagatelju omogočajo izračun skupnih stroškov in provizij za PRIIP, in ali je uporaba teh kalkulatorjev brezplačna. Komisija bi morala na podlagi navedenega pregleda predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priložiti zakonodajne predloge.

(37)

Ob upoštevanju sedanjega dela EIOPA v zvezi z zahtevami za razkritje informacij o osebnih pokojninskih produktih in posebnosti teh produktov bi Komisija morala v štirih letih po začetku veljavnosti te uredbe oceniti, ali naj se ohrani izvzetje pokojninskih produktov, katerih glavni namen po nacionalnem pravu je vlagatelju zagotoviti prihodek po upokojitvi in na podlagi katerih je vlagatelj upravičen do nekaterih koristi. Komisija bi morala pri svoji oceni preučiti, ali je ta uredba najboljši zakonodajni mehanizem za zagotavljanje razkritja, povezanega s pokojninskimi produkti, ali bi bili za to primernejši drugi mehanizmi.

(38)

Da bi imeli proizvajalci PRIIP ter osebe, ki PRIIP prodajajo ali o njih svetujejo, dovolj časa za pripravo na praktično uporabo zahtev iz te uredbe, bi se ta morala začeti uporabljati šele dve leti po začetku njene veljavnosti.

(39)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(40)

Ker ciljev te uredbe, to je večjega varstva malih vlagateljev in večjega zaupanja teh vlagateljev v PRIIP, tudi pri čezmejni prodaji teh produktov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(41)

V skladu z členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal svoje mnenje (17) –

(a)

produkte neživljenjskega zavarovanja, naštete v Prilogi I k Direktivi 2009/138/ES;

(b)

pogodbe o življenjskem zavarovanju, pri katerih se sredstva po pogodbi izplačajo šele ob smrti ali v primeru nezmožnosti zaradi poškodbe, bolezni ali oslabelosti;

(c)

vloge, razen strukturiranih vlog, kot so opredeljene v točki 43 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(d)

vrednostne papirje iz točk (b) do (g) ter (i) in (j) člena 1(2) Direktive 2003/71/ES;

(e)

pokojninske produkte, katerih glavni namen v skladu z nacionalnim pravom je vlagatelju zagotoviti prihodek po upokojitvi in na podlagi katerih je vlagatelj upravičen do nekaterih koristi;

(f)

uradno priznane sheme poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) ali Direktive 2009/138/ES;

(g)

individualne pokojninske produkte, pri katerih nacionalno pravo zahteva finančni prispevek delodajalca in pri katerih delodajalec ali zaposleni ne more izbirati med pokojninskimi produkti ali ponudniki.

1.

„paketni naložbeni produkt za male vlagatelje“ ali „PRIP“, pomeni naložbo, vključno z instrumenti, ki jih izdajo namenske družbe, kakor so opredeljene v točki 26 člena 13 Direktive 2009/138/ES, ali subjekti s posebnim namenom pri listninjenju, kakor so opredeljeni v točki (an) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (19), pri kateri je znesek, ki se povrne malemu vlagatelju, ne glede na pravno obliko naložbe odvisen od nihanj zaradi izpostavljenosti referenčnim vrednostim ali uspešnosti enega ali več sredstev, ki jih mali vlagatelj ne kupi neposredno;

2.

„zavarovalni naložbeni produkt“ pomeni zavarovalni produkt, ki ponuja vrednost zapadlosti ali odkupno vrednost, ki je v celoti ali delno ter neposredno ali posredno izpostavljena tržnim nihanjem;

3.

„paketni naložbeni produkt za male vlagatelje in zavarovalni naložbeni produkt“ ali „PRIIP“ pomeni produkt, ki je eno ali oboje od naslednjega:

4.

„proizvajalec paketnega naložbenega produkta za male vlagatelje in zavarovalnega naložbenega produkta“ ali „proizvajalec PRIIP“ pomeni:

5.

„prodajalec PRIIP“ pomeni osebo, ki malemu vlagatelju ponuja ali z njimi sklene pogodbo o PRIIP;

6.

„mali vlagatelj“ pomeni:

7.

„trajni nosilec podatkov“ pomeni trajni nosilec podatkov, kot je opredeljen v točki (m) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES;

8.

„pristojni organi“ pomeni nacionalne organe, ki jih država članica imenuje za nadzor zahtev te uredbe, ki veljajo za proizvajalce PRIIP in osebe, ki PRIIP prodajajo ali o njih svetujejo.

(a)

pripravljen in oblikovan tako, da je lahko berljiv, s črkami primerne velikosti za branje;

(b)

osredotočen na ključne informacije, ki jih mali vlagatelji potrebujejo;

(c)

jasen ter napisan v jeziku in stilu, ki omogočata lažje razumevanje informacij, to je v jasnem, jedrnatem in razumljivem jeziku.

(a)

na začetku dokumenta, ime PRIIP, identiteto in kontaktne podatke proizvajalca PRIIP, informacije o pristojnem organu proizvajalca PRIIP in datum dokumenta;

(b)

kadar je ustrezno, opozorilo glede kompleksnosti in težke razumljivosti produkta, ki se glasi: „Produkt, ki ga kupujete, ni enostaven in je morda težko razumljiv.“;

(c)

v oddelku z naslovom „Kaj je ta produkt?“, naravo in glavne značilnosti PRIIP, med drugim:

(d)

v oddelku z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“, kratek opis profila tveganja in donosa, ki vsebuje naslednje elemente:

(e)

v oddelku z naslovom „Kaj se zgodi, če [naziv proizvajalca PRIIP] ne more izplačati vlagateljev?“, kratko navedbo, ali odškodninska ali jamstvena shema za vlagatelje omogoča kritje zadevne izgube in, če je tako, za katero shemo gre, ime poroka ter tveganja, ki jih zajema, in tista, ki jih ne zajema;

(f)

v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“, stroške v zvezi z naložbo v PRIIP, vključno z neposrednimi in posrednimi stroški, ki jih nosi mali vlagatelj, ter enkratnimi in ponavljajočimi se stroški, prikazanimi z zbirnimi kazalniki teh stroškov, zaradi zagotavljanja primerjave pa tudi skupne stroške, izražene v denarnih zneskih in odstotkih, da se ponazorijo skupni učinki celotnih stroškov na naložbo.

V dokumentu s ključnimi informacijami se jasno navede, da bodo svetovalci, distributerji ali druge osebe, ki svetujejo o PRIIP ali jih prodajajo, posredovali podrobne informacije o vseh dodatnih stroških pri distribuciji, ki niso zajeti v zgoraj navedenih stroških, da bi se lahko mali vlagatelj seznanil s kumulativnim učinkom teh skupnih stroškov na donosnost naložbe;

(g)

v oddelku z naslovom „Kako dolgo bi moral razpolagati z njim in ali lahko dobim denar izplačan predčasno?“:

(h)

v oddelku z naslovom „Kako se lahko pritožim?“, informacije o tem, kako in komu se lahko mali vlagatelj pritoži glede produkta ali ravnanja proizvajalca PRIIP ali osebe, ki svetuje o produktu ali ga prodaja;

(i)

v oddelku z naslovom „Druge pomembne informacije“, kratko navedbo morebitnega dodatnega informativnega gradiva, ki se posreduje malemu vlagatelju v fazi pred in/ali po sklenitvi pogodbe, razen tržnega gradiva.

(a)

podrobnosti glede prikaza in vsebine vseh posameznih informacij iz odstavka 3;

(b)

metodologijo, na kateri temelji prikaz tveganja in donosa iz točk (d)(i) in (iii) odstavka 3, ter

(c)

metodologijo za izračun stroškov, vključno s specifikacijo zbirnih kazalnikov, iz točke (f) odstavka 3.

(a)

pogoje za pregled informacij v dokumentu s ključnimi informacijami;

(b)

pogoje, pod katerimi je treba dokument s ključnimi informacijami revidirati;

(c)

posebne pogoje, pod katerimi je treba informacije v dokumentu s ključnimi informacijami pregledati ali ta dokument revidirati, kadar je PRIIP malim vlagateljem na voljo le občasno;

(d)

okoliščine, v katerih je treba male vlagatelje obvestiti o revidiranem dokumentu s ključnimi informacijami v zvezi s PRIIP, ki so ga kupili, in način, na katerega se to stori.

(a)

mali vlagatelj se na lastno pobudo odloči, da bo stopil v stik s prodajalcem PRIIP in sklenil transakcijo prek sredstva za komuniciranje na daljavo;

(b)

dokumenta s ključnimi informacijami ni mogoče posredovati v skladu z odstavkom 1 tega člena;

(c)

oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, je malega vlagatelja obvestila o tem, da dokumenta s ključnimi informacijami ni mogoče posredovati, in jasno navedla, da lahko mali vlagatelj odloži transakcijo, če želi pred njeno sklenitvijo prejeti in prebrati dokument s ključnimi informacijami;

(d)

mali vlagatelj soglaša, da namesto odloga transakcije, ki bi omogočil, da dokument s ključnimi informacijami prejme vnaprej, slednjega dobi brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi transakcije.

(a)

v tiskani obliki, kar bi morala biti standardna oblika, kadar se PRIIP ponudi osebno in mali vlagatelj ne zahteva drugače;

(b)

na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, ali

(c)

prek spletnega mesta, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 5.

(a)

uporaba trajnega nosilca podatkov je ustrezna glede na posel, ki ga skleneta oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, in mali vlagatelj, ter

(b)

mali vlagatelj je lahko izbiral med informacijami v tiskani obliki in na trajnem nosilcu podatkov ter je izbral slednjega, kar je mogoče potrditi z dokazili.

(a)

posredovanje dokumenta s ključnimi informacijami prek spletnega mesta je ustrezno glede na posel, ki ga skleneta oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, in mali vlagatelj;

(b)

mali vlagatelj lahko izbira med informacijami, podanimi v tiskani obliki in prek spletnega mesta, ter je izbral slednje, kar je mogoče potrditi z dokazili;

(c)

mali vlagatelj je po elektronski poti ali pisno obveščen o naslovu spletnega mesta ter delu spletnega mesta, kjer lahko dostopa do dokumenta s ključnimi informacijami;

(d)

dokument s ključnimi informacijami ostane dostopen na spletnem mestu ter ga je mogoče prenesti in shraniti na trajni nosilec podatkov, vse dokler mali vlagatelj morda potrebuje vpogled vanj.

(a)

trženje, distribucijo ali prodajo določenih zavarovalnih naložbenih produktov ali zavarovalnih naložbenih produktov z določenimi specifičnimi lastnostmi ali

(b)

posamezno vrsto finančne dejavnosti ali prakse s strani zavarovalnice ali pozavarovalnice.

(a)

s predlaganim ukrepom se rešuje pomembno vprašanje varstva vlagateljev ali odpravlja nevarnost, ki ogroža pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov oziroma stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

z regulativnimi zahtevami v skladu s pravom Unije, ki veljajo za zadevni zavarovalni naložbeni produkt ali dejavnost, se ta nevarnost ne odpravlja;

(c)

pristojni organ ali organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

(a)

nima škodljivih posledic za učinkovitost finančnih trgov ali za vlagatelje, ki bi bile nesorazmerne glede na njegove koristi, oziroma

(b)

ne povzroča nevarnosti regulativne arbitraže.

(a)

stopnjo kompleksnosti zavarovalnega naložbenega produkta ter povezavo s ciljno skupino vlagateljev pri trženju in prodaji;

(b)

obseg ali nominalno vrednost zavarovalnega naložbenega produkta;

(c)

stopnjo inovativnosti zavarovalnega naložbenega produkta, dejavnosti ali prakse in

(d)

finančni vzvod, ki ga produkt ali praksa zagotavlja.

(a)

tržijo, distribuirajo ali prodajajo zavarovalni naložbeni produkti ali zavarovalni naložbeni produkti z določenimi lastnostmi ali

(b)

opravlja posamezna vrsta finančne dejavnosti s strani zavarovalnice ali pozavarovalnice.

(a)

se je zaradi zavarovalnega naložbenega produkta ali dejavnosti ali prakse odprlo pomembno vprašanje varstva vlagateljev oziroma so ogroženi pravilno delovanje in integriteta finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v vsaj eni državi članici;

(b)

z obstoječimi regulativnimi zahtevami v skladu s pravom Unije, ki veljajo za zavarovalni naložbeni produkt ali dejavnost ali prakso, ni mogoče v celoti odpraviti nevarnosti iz točke (a) ter tega vprašanja tudi ne bi bilo mogoče učinkoviteje rešiti z boljšim nadzorom ali izvrševanjem obstoječih zahtev;

(c)

je ukrep sorazmeren glede na naravo ugotovljenih nevarnosti, strukturo zadevnih vlagateljev ali udeležencev na trgu in verjetni učinek ukrepa na vlagatelje in udeležence na trgu, ki lahko imajo ali uporabljajo zavarovalni naložbeni produkt ali dejavnost ali prakso oziroma imajo od tega koristi;

(d)

se je pristojni organ ustrezno posvetoval s pristojnimi organi v drugih državah članicah, na katere morda ukrep znatno vpliva, in

(e)

ukrep nima diskriminatornega učinka na storitve ali dejavnosti, ki se opravljajo iz druge države članice.

(a)

zavarovalnem naložbenem produktu, dejavnosti ali praksi, s katero je povezan predlagani ukrep;

(b)

točni naravi predlagane prepovedi ali omejitve in tem, kdaj naj bi začela učinkovati, ter

(c)

dokazih, na katerih temelji njegova odločitev in na podlagi katerih meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2.

(a)

stopnjo kompleksnosti zavarovalnega naložbenega produkta ter povezavo s ciljno skupino vlagateljev pri trženju in prodaji;

(b)

stopnjo inovativnosti zavarovalnega naložbenega produkta, dejavnosti ali prakse;

(c)

finančni vzvod, ki ga produkt ali praksa zagotavlja;

(d)

kar zadeva pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov, obseg ali nominalno vrednost zavarovalnih naložbenih produktov.

(a)

lahko mali vlagatelji na učinkovit način vložijo pritožbo proti proizvajalcu PRIIP;

(b)

mali vlagatelji, ki so vložili pritožbo v zvezi z dokumentom s ključnimi informacijami, pravočasno in na ustrezen način prejmejo vsebinski odgovor in

(c)

imajo mali vlagatelji na voljo učinkovite postopke pravnega varstva tudi pri čezmejnih sporih, zlasti kadar je proizvajalec PRIIP v drugi državi članici ali tretji državi.

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi;

(c)

v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na take organe;

(d)

z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

(a)

odredbo o prepovedi trženja PRIIP;

(b)

odredbo o začasni prekinitvi trženja PRIIP;

(c)

javno opozorilo, v katerem sta navedeni oseba, odgovorna za kršitev, in narava kršitve;

(d)

odredbo o prepovedi posredovanja dokumenta s ključnimi informacijami, pri katerem niso izpolnjene zahteve iz členov 6, 7, 8 oziroma 10, in obvezno objavo nove različice navedenega dokumenta;

(e)

upravne globe, v višini najmanj:

(a)

težo in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(c)

posledice kršitve za interese malih vlagateljev;

(d)

sodelovanje osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(e)

morebitne prejšnje kršitve osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(f)

ukrepe, ki jih je po kršitvi sprejela oseba, ki je odgovorna za kršitev, da bi preprečila njeno ponovitev.

(a)

posebne postopke za prejemanje prijav o dejanskih ali potencialnih kršitvah in ukrepanje na podlagi teh prijav;

(b)

ustrezno varstvo zaposlenih, ki prijavijo kršitve pri delodajalcu, pri katerem so zaposleni, vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;

(c)

varstvo identitete osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, na vseh stopnjah postopka, razen če nacionalno pravo zahteva razkritje identitete v nadaljnji preiskavi ali poznejših sodnih postopkih.

(a)

vrsti in naravi kršitve;

(b)

identiteti odgovornih oseb.

(a)

odložijo objavo odločitve o izreku sankcije ali ukrepa, dokler zadevni razlogi proti objavi ne prenehajo obstajati;

(b)

odločitev o izreku sankcije ali ukrepa objavijo brez navedbe osebnih podatkov in skladno z nacionalnim pravom, če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov, ali

(c)

odločitve o izreku sankcije ali ukrepa sploh ne objavijo, če se možnosti iz točk (a) in (b) štejejo za nezadostne za zagotovitev, da: