18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 217/7

(1)

Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 24. novembra 2014, je Italija zaprosila za dovoljenje, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od členov 206 in 226 Direktive 2006/112/ES v zvezi s plačilom davka na dodano vrednost (DDV) in ureditvijo glede izstavljanja računov.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 16. marca 2015 obvestila druge države članice o prošnji Italije. Z dopisom z dne 17. marca 2015 je Komisija uradno obvestila Italijo, da ima vse informacije, ki so potrebne za presojo prošnje.

(3)

Italija je odkrila znatne davčne utaje v zvezi z dobavo blaga in storitev javnim organom. Javni organ plača DDV za tovrstno dobavo dobavitelju, ki je praviloma zavezan plačilu tega DDV davčni upravi. Vendar je Italija navedla, da znatno število trgovcev davek utaji, tako da davčnim organom ne plačajo DDV.

(4)

Italija je zahtevala ukrep odstopanja, s katerim bi se preprečilo, da se DDV, ki ga je za dobavo treba plačati javnim organom, plača dobavitelju, in namesto tega zahteva, da se plača na ločen in blokiran bančni račun. Ta ukrep odstopanja bi moral zagotoviti, da se možnost navedene oblike davčne utaje izključi, ne da bi to vplivalo na dolgovani znesek DDV. V ta namen je treba za navedeno dobavo odstopati od člena 206 Direktive 2006/112/ES. Poleg tega je treba odstopati tudi od člena 226 Direktive 2006/112/ES, s čimer se omogoči posebna opomba na računu, da je treba DDV plačati na navedeni posebni račun.

(5)

Kot posledica ukrepa bodo morda morali davčni zavezanci, ki dobavljajo javnim organom, od davčne uprave pogosteje zahtevati vračilo DDV. Italija je navedla, da je sprejela potrebne zakonodajne in upravne ukrepe za pospešitev postopka vračila, da se zagotovi, da bo pravica zadevnih davčnih zavezancev do odbitka v celoti upoštevana. Zato je treba od Italije zahtevati, da Komisiji predloži poročilo v 18 mesecih po začetku veljavnosti ukrepa odstopanja v Italiji v zvezi s splošnim stanjem in zlasti povprečnim časom, potrebnim za vračilo DDV davčnim zavezancem. Leta 2014 je Italija uvedla obveznost za javne organe, da hranijo elektronske račune za dobavo blaga in storitev. To bi moralo omogočiti ustrezen nadzor zadevnega sektorja v prihodnosti, ko se bo razvila in izvajala ustrezna politika nadzora na podlagi podatkov, ki so na voljo v elektronski obliki. Ko se bo ta sistem izvajal v celoti, odstopanje od Direktive 2006/112/ES v prihodnosti ne bi smelo biti več potrebno. Zato je Italija ponudila zagotovilo, da ne bo zaprosila za podaljšanje dovoljenja tega ukrepa odstopanja.

(6)

Ukrep odstopanja je zato sorazmeren z želenimi cilji, saj je časovno omejen in zadeva le sektor, ki povzroča resne težave na področju utaje davkov. Poleg tega ukrep odstopanja ne povzroča tveganja, da bi se davčna utaja prenesla na druge sektorje ali druge države članice.

(7)

Z namenom zagotoviti, da so želeni cilji ukrepa doseženi in da njegovo izvajanje ne ustvarja pravne negotovosti v zvezi z obdobjem obdavčenja, je primerno, da se ta sklep uporablja od 1. januarja 2015.

(8)

Odstopanje ne bo negativno vplivalo na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na stopnji končne porabe, in ne bo imelo negativnega učinka na lastne vire Unije iz pobranega DDV –