27.2.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 56/12

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1195/2014 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije.

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 3. januarja 2014 vložilo Dansko združenje za akvakulturo („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih šarenk v Uniji, z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) (3). Kot je navedeno v uvodni izjavi 1 začasne uredbe, je bilo obvestilo o začetku popravljeno s popravkom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije4. septembra 2014 („popravek“) (4).

(3)

Kot navaja uvodna izjava 23 začasne uredbe, je preiskava subvencioniranja in škode zajela obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013 („obdobje preiskave“). Preiskava trendov, pomembnih za oceno škode, je obsegala obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna izravnalna dajatev („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča glede začasnih ugotovitev. Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale.

(5)

Egejsko združenje izvoznikov je zahtevalo zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih („pooblaščenec za zaslišanje“). Zaslišanje je bilo organizirano 26. novembra 2014. Na zaslišanju je potekala razprava o domnevnih spremembah obsega izdelka s popravkom, vključitvi dimljene šarenke v obseg izdelka in izračunu reprezentativnosti. Drugo srečanje s pooblaščencem za zaslišanje je bilo organizirano 8. januarja 2015. Poleg vprašanj, ki so bila obravnavana na zaslišanju 26. novembra 2014, se je razpravljalo o metodologiji, ki je bila uporabljena za analizo škode, in predlaganem pristopu glede zavez.

(6)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene, kjer je bilo to potrebno.

(7)

Komisija je vse strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno izravnalno dajatev na uvoz šarenk s poreklom iz Turčije in dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Določeno je bilo obdobje, v katerem so lahko vse strani predložile pripombe v zvezi z dokončnim razkritjem.

(8)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in, kadar je bilo primerno, upoštevane.

(9)

Po začasnem razkritju se je Egejsko združenje izvoznikov sklicevalo na popravek obvestila o začetku iz uvodne izjave 2 in trdilo, da je Komisija z navedenim popravkom razširila opredelitev izdelka. Zaradi domnevne razširitve ni mogoče izključiti, da se nekateri turški izvozniki ob začetku preiskave niso javili in izpolnili obrazca za vzorčenje. Zato je mogoče, da vzorec proizvajalcev izvoznikov ni več reprezentativen. Po dokončnem razkritju je ista stran ponovila to pripombo, ne da bi predložila kakršno koli dodatno utemeljitev ali obrazložitev.

(10)

Zahtevane informacije je predložilo osemnajst skupin proizvajalcev izvoznikov v Turčiji, ki so se strinjale z vključitvijo v vzorec. Skupni obseg izvoza v Unijo, ki so ga ta podjetja prijavila v letu 2013, je predstavljal celoten izvoz iz Turčije v Unijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, je Komisija v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec štirih skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo. Vzorec predstavlja 64 % izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Zato je vzorec reprezentativen, trditve zainteresirane strani v zvezi s tem pa so bile zavrnjene.

(11)

Ker v zvezi z vzorčenjem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 9 do 17 začasne uredbe potrdijo.

(12)

Enajst podjetij ali skupin podjetij je zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 27(3) osnovne uredbe.

(13)

Komisija je te zahtevke zavrnila, saj je število izvoznikov proizvajalcev tako veliko, da bi bile individualne preiskave nepotrebno breme in bi preprečevale pravočasen zaključek preiskave.

(14)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24 začasne uredbe, je zadevni izdelek šarenka (Oncorhynchus mykiss):

s poreklom iz Turčije in trenutno uvrščena pod oznake KN ex 0301 91 90, ex 0302 11 80, ex 0303 14 90, ex 0304 42 90, ex 0304 82 90 in ex 0305 43 00 („zadevni izdelek“).

(15)

Kot že omenjeno v uvodni izjavi 9, je po začasnem razkritju ena zainteresirana stran trdila, da je Komisija s popravkom razširila obseg izdelka v preiskavi, kar naj bi potrjeval člen 1(1) začasne uredbe. Ta stran je trdila, da je takšna razširitev obsega izdelka nezakonita. Nadalje je trdila, da bi se bilo treba z zainteresiranimi stranmi posvetovati o domnevni razširitvi obsega izdelka. Po dokončnem razkritju je ista stran ponovila to pripombo, ne da bi predložila kakršno koli dodatno utemeljitev ali obrazložitev.

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25 začasne uredbe, popravek ni vplival na obseg izdelka, temveč je bil izključno redakcijski. Tako so v obseg izdelka že od začetka zajete šarenke porcijske velikosti v vseh različnih predstavitvah. Med preiskavo je postalo očitno, da je opis različnih predstavitev znotraj obsega izdelka dvoumen in da obstajajo določene nedoslednosti med različnimi jezikovnimi različicami, objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije, ki jih je bilo treba pojasniti. Na primer, ob dobesedni razlagi obsega izdelka bi bilo mogoče razumeti, da se drobovje odstrani živim ribam. Vendar se je izkazalo, da so vse zainteresirane strani, ki so bile pozvane, naj izpolnijo ustrezne vprašalnike, poročale o vseh vrstah izdelkov kljub uradniški napaki, zato je bilo sklenjeno, da so od začetka sedanjega postopka dejansko vse razumele, da so bile v obseg izdelka vključene vse vrste. Zainteresirane strani so bile takoj po objavi popravka obveščene po elektronski pošti, vendar nobena ni predložila pripomb ali trdila, da so ji bile kršene pravice do obrambe. Poleg tega so proizvajalci izvozniki med preiskavo Komisiji poročali o vseh predstavitvah, ki so zajete v opredelitvi izdelka. Zato so bile trditve zainteresirane strani v zvezi s tem zavrnjene.

(17)

Dve zainteresirani strani sta ponovno trdili, da bi bilo treba dimljeno postrv izključiti iz obsega izdelka. Izpodbijali sta ugotovitev Komisije iz uvodne izjave 29 začasne uredbe, da imajo različne predstavitve zadevnega izdelka, kot je „živ“, „ohlajen“, „zamrznjen“ ali „dimljen“, zajete z opredelitvijo zadevnega izdelka, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, ter se ponovno sklicevali na dve predhodni protidampinški preiskavi v zvezi z drugimi ribjimi izdelki (veliko amerikanko in lososom), ki sta bili zaključeni v letih 2004 (5) oziroma 2005 (6), pri katerih dimljeni izdelki niso bili vključeni v obseg izdelka. Strani sta predložili informacije o učinkih postopka dimljenja, ki naj bi spremenil omenjene lastnosti. Poleg tega sta ponovili, da se stroškovna struktura pri dimljenih filetih in drugih predstavitvah bistveno razlikuje ter da proizvodni proces dimljenih filetov vključuje precejšnje stroške dimljenja.

(18)

Po dokončnem razkritju je Egejsko združenje izvoznikov trdilo, da Komisija ni pojasnila, za katere osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti dimljene ali nedimljene postrvi je bilo ugotovljeno, da so si podobne. Egejsko združenje izvoznikov je nadalje trdilo, da je predložilo dokaze, da ima dimljena postrv na primer drugačno kemično strukturo, drugačne senzorične značilnosti in drugačno hranilno vrednost kot nedimljena postrv.

(19)

Kljub učinkom postopka dimljenja je Komisija menila, da so glavne osnovne lastnosti, kot so pojasnjene v uvodni izjavi 29 začasne uredbe, podobne in ne upravičujejo izključitve dimljenih izdelkov iz obsega izdelka. V nasprotju s trditvami Egejskega združenja izvoznikov izdelek, ki je postrv v različnih predstavitvah, namenjen za prehrano ljudi, ohranja svoje lastnosti ter osnovne kemične in hranilne vrednosti, tudi če je dimljen. Informacije o učinkih postopka dimljenja, ki so jih predložile zainteresirane strani, niso vsebovale dokazov o tem, da bi se navedene osnovne lastnosti med postopkom dimljenja bistveno spremenile. To vprašanje je bilo obravnavano tudi na zaslišanjih pred pooblaščencem za zaslišanje iz uvodne izjave 5. Poleg tega so vse vrste zadevnega izdelka, tudi dimljena postrv, zajete v poglavju 3 kombinirane nomenklature (7) in se jasno razlikujejo od izdelkov iz rib, ki so zajeti v poglavju 16 navedene nomenklature. V zvezi z različnimi stroškovnimi strukturami zadevne strani niso dodatno utemeljile svojih trditev. Poleg tega, kot je že navedeno v uvodni izjavi 30 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da je stroškovna struktura pri dimljenih filetih in drugih predstavitvah dejansko podobna. Glavni stroškovni element, ki predstavlja 50 % skupnih stroškov vsake predstavitve, so bili stroški gojenja, ki so v glavnem vsebovali stroške krme (ribja moka in ribje olje), skupaj s stroški energije in stroški iker ali mladic. V vsakem primeru je bil narejen izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 112 in 113 začasne uredbe, in sicer s primerjavo cen za posamezno vrsto izdelka. Nazadnje, kot je bilo že pojasnjeno v uvodni izjavi 31 začasne uredbe, v prejšnjih preiskavah ni bilo ugotovljeno ali posebej sklenjeno, da bi bilo dimljene izdelke treba izključiti iz obsega izdelka. Zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(20)

Po dokončnem razkritju sta Egejsko združenje izvoznikov in turška vlada ponovila, da bi bila vključitev dimljene postrvi v obseg izdelka, ki se preiskuje v tej preiskavi, v nasprotju s prejšnjo prakso ter da Komisija ni zadostno pojasnila domnevnega odstopanja od prejšnje prakse.

(21)

Kot je bilo že pojasnjeno v uvodni izjavi 31 začasne uredbe, v predhodnih preiskavah ni bilo ugotovljeno ali posebej sklenjeno, da bi bilo dimljene proizvode treba izključiti iz obsega izdelka. Ker dimljeni izdelki niso bili zajeti v pritožbe iz teh predhodnih preiskav, Komisija dejansko ni preučila, ali bi lahko bili vključeni v preiskavo v hipotetičnem primeru, v katerem bi bili vključeni v pritožbo. Zato trditev, da sedanja preiskava odstopa od prejšnje prakse, ni pravilna in se zato zavrne.

(22)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb v zvezi z zadevnim ali podobnim izdelkom, se uvodne izjave 24 do 32 začasne uredbe potrdijo.

(23)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z državno podporo za naložbe v sektorju akvakulture, se uvodne izjave 38 do 49 začasne uredbe potrdijo.

(24)

Po začasnem razkritju sta en vzorčeni proizvajalec izvoznik in turška vlada podvomila v metodologijo Komisije za izračun povprečnega zneska posredne subvencije, pri kateri je upoštevala le proizvodnjo postrvi, ki prejema neposredna plačila. Zahtevala sta, da Komisija uporabi podatke o skupni proizvodnji postrvi v celinskih vodah, kot jih je objavil turški statistični inštitut (8) septembra 2014. Po dokončnem razkritju sta obe strani ponovili svojo zahtevo. Komisija meni, da so predloženi podatki o skupni proizvodnji postrvi v turških celinskih vodah v obdobju preiskave zanesljivi, čeprav so bili predloženi po preveritvenih obiskih, zato je to trditev sprejela.

(25)

V skladu s tem je bil povprečni znesek posredne subvencije, izračunan za nakupe dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov pri dveh nepovezanih dobaviteljih, spremenjen z 0,60 TRY na 0,51 TRY na kg, izračunan na osnovi ekvivalenta cele ribe po naslednjem izračunu:

Ta znesek je bil nato deljen s skupno proizvodnjo postrvi v celinskih vodah, zmanjšano za proizvodnjo postrvi vzorčenih proizvajalcev izvoznikov (Özpekler, Kilic, GMS), kot je v vprašalniku navedla turška vlada.

(26)

Zato je povprečni znesek subvencije na kg, izračunan na osnovi ekvivalenta cele ribe za vzorčene proizvajalce izvoznike, temeljil na znesku neposredne subvencije, prejete za kmetijsko dejavnost, in povprečnem znesku subvencije, ki jo je dodelila turška vlada, tj. 0,51 TRY na kg, izračunanem na osnovi ekvivalenta cele ribe za nakupe pri nepovezanih dobaviteljih. Skupne ugodnosti so bile nato izražene kot odstotek vrednosti CIF.

(27)

Po začasnem razkritju je en vzorčeni proizvajalec izvoznik predlagal nekoliko spremenjeno metodo za izračun zneska subvencije za surovine, kupljene pri drugih vzorčenih proizvajalcih izvoznikih. Komisija je predlog sprejela in ustrezno spremenila preglednico v uvodni izjavi 33 v nadaljevanju.

(28)

Po začasnem razkritju in tudi po dokončnem razkritju sta dva vzorčena proizvajalca izvoznika trdila, da je Komisija izravnala znesek neposredne subvencije, ki jima je bil izplačan, ne pa dejanske ugodnosti. Prejeti zneski pa bi pomenili obdavčljivi dohodek. Veljavno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb v višini 20 % v Turčiji bi bilo zato treba odšteti od prejetega skupnega zneska neposredne subvencije. Iz člena 7.1(a) osnovne uredbe izhaja, da bi se „kakršna koli pristojbina za vlogo ali drugi stroški, ki so potrebni za izpolnitev pogojev za subvencijo ali za pridobitev subvencije“, morali odšteti od zneska ugodnosti. Proizvajalci izvozniki so bili mnenja, da je plačilo veljavnih davkov od dohodkov pravnih oseb predpogoj za prejem sredstev, ki so jim izplačana, in jih je zato treba obravnavati kot „druge stroške“, ki nastanejo zaradi izpolnjevanja pogojev za subvencijo ali njeno pridobitev.

(29)

Komisija je to trditev zavrnila. V osnovni uredbi ni pravne podlage, ki bi potrdila predlagano metodologijo. Davki se ne morejo šteti kot stroški v skladu s členom 7.1(a) osnovne uredbe. Plačilo davka od dohodkov pravnih oseb je obveznost v skladu s turško davčno zakonodajo, ki velja za vsa podjetja, ne glede na to, ali prejemajo subvencije ali ne. V nasprotju z mnenjem proizvajalcev izvoznikov predpogoj za prejem sredstev ni plačilo davkov od dohodkov pravnih oseb, temveč dejansko gojenje zadevnega izdelka.

(30)

Po začasnem razkritju in tudi po dokončnem razkritju sta dva vzorčena proizvajalca izvoznika trdila, da v dolgem obdobju čakanja na izplačilo subvencij nastanejo znatni finančni stroški. Zato od Komisije pričakujeta, da prejeti znesek ugodnosti ustrezno zniža, da bi se upoštevali tovrstni stroški financiranja. V zvezi s tem se vzorčena proizvajalca izvoznika sklicujeta na uvodno izjavo 42 začasne uredbe, v kateri je Komisija ugotovila ugodnost v obliki oprostitve plačila davka na dodano vrednost (DDV) pri nakupu strojev in jo količinsko opredelila kot „obresti, ki se plačajo komercialni banki za obdobje, dokler DDV ni povrnjen“.

(31)

Ta trditev je neutemeljena. Dejansko morajo pristojni upravni organi vzpostaviti potrebne postopke in nadzorne mehanizme za upravljanje tako velike subvencijske sheme. Zato je normalno, da pri taki shemi, do katere je upravičeno veliko število kmetov v sektorju akvakulture v Turčiji, lahko nekaj časa traja, preden se subvencije izplačajo. Iskanje vzporednic z uvodno izjavo 42 začasne uredbe je zavajajoče. Ugodnost v zvezi z DDV, ki je opisana v tej izjavi, je subvencijska shema turške vlade, medtem ko so stroški financiranja povezani stroški, ki običajno nastanejo in nadomestilo katerih ni namen turške vlade.

(32)

Ker ni drugih pripomb glede neposrednih in posrednih subvencij proizvajalcem, se uvodne izjave 50 do 64 začasne uredbe potrdijo.

(33)

Ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strani po začasnem razkritju so stopnje neposrednih in posrednih subvencij naslednje:

(34)

Po začasnem razkritju in tudi po dokončnem razkritju je en vzorčeni proizvajalec izvoznik trdil, da je Komisija posojilo obravnavala kot subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, čeprav je bilo predvideno za naložbo, ki ni bila povezana z zadevnim izdelkom.

(35)

Komisija je to trditev zavrnila. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je proizvajalec izvoznik šarenk prejel posojilo, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj je specifično za sektor akvakulture. Komisija je za nepomembno štela dejstvo, da zadevna shema ni specifična za pravno osebo, ki proizvaja izdelek v preiskavi, saj je program specifičen kot tak in je mogoče koristi, pridobljene v njegovem okviru, povezati s proizvodnjo zadevnega izdelka. V tem primeru ta trditev velja, saj so se zaradi subvencioniranega posojila skupni stroški financiranja proizvajalca znižali, kar koristi tudi zadevnemu izdelku. Predložen ni bil noben dokaz, da zadevni proizvajalci izvozniki svoja finančna sredstva upravljajo tako, da odobritev posojila ne vpliva na skupne stroške financiranja podjetja.

(36)

Po začasnem razkritju je drug vzorčeni proizvajalec izvoznik ugovarjal, da Komisija ni pravilno razdelila ugodnosti subvencioniranega posojila med dve različni pravni osebi v isti skupini, od katerih samo ena proizvaja zadevni izdelek.

(37)

Komisija je trditev sprejela in razdelila ugodnost glede na prihodek obeh pravnih oseb. Ugodnost, dodeljena za zadevni izdelek, je tako rekoč nična in se zato ne bi smela odražati v skupnem znesku subvencioniranja.

(38)

Po začasnem razkritju in tudi po dokončnem razkritju je v zvezi s posojili, proti katerim so bili uvedeni izravnalni ukrepi, en vzorčen proizvajalec izvoznik podvomil v Komisijin izračun deleža dobička iz poslovanja, ki je bil uporabljen pri dodeljevanju ugodnosti za izvoz zadevnega izdelka v Unijo. Trdil je, da bi bilo izvozno prodajo zadevnega izdelka treba deliti s skupnim prihodkom podjetja, vključeno s prodajo postrvi in drugih izdelkov, ki se prodajajo na domačem trgu in izvažajo v EU, da se izračuna delež dobička iz poslovanja za določitev zneska za subvencionirana posojila.

(39)

Komisija je to trditev sprejela. Vendar kljub tej novi metodologiji stopnje subvencioniranih posojil ostajajo enake.

(40)

Ker v zvezi subvencioniranimi posojili ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 65 do 81 začasne uredbe potrdijo.

(41)

Ob upoštevanju pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani po začasnem razkritju, so stopnje subvencioniranih posojil naslednje:

(42)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s kmetijskimi zavarovalnimi skladi in subvencioniranimi stopnjami premij, se uvodne izjave 82 do 90 začasne uredbe potrdijo.

(43)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s subvencijami za svetovanje, se uvodna izjava 91 začasne uredbe potrdi.

(44)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s subvencijami za gorivo in razrez ribiških plovil, se uvodna izjava 92 začasne uredbe potrdi.

(45)

Po začasnem razkritju sta dve vzorčeni podjetji opozorili na napako pri zaokroževanju v izračunu skupnih subvencijskih stopenj. Komisija je trditev sprejela in ustrezno spremenila spodnjo preglednico.

(46)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z metodologijo za izračun skupnih subvencijskih stopenj, se metodologija, kakor je določena v uvodnih izjavah 93 do 98 začasne uredbe, potrdi.

(47)

Ob upoštevanju pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so dokončne subvencijske stopnje, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve, naslednje:

(48)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da naj bi Komisija iz celotne proizvodnje Unije izključila podatke proizvajalcev Unije, ki so predelovali žive ribe, pridobljene od drugih proizvajalcev Unije. Trdili so, da je bila ribiška predelovalna industrija v Uniji tako dejansko izključena iz preiskave.

(49)

Po dokončnem razkritju je ta stran ponovila te pripombe in predlagala, da bi Komisija morala izvesti ali (i) celostno analizo na podlagi celotne skupne proizvodnje kmetov in predelovalcev v Uniji ali (ii) dvostopenjsko analizo, ki bi temeljila na začetni segmentirani analizi škode v segmentu kmetov na eni strani in segmentu predelovalcev na drugi, pridobljene rezultate pa bi nato vključila v analizo celotne industrije. Slednje naj bi bilo v skladu s sodno prakso STO v zadevi ES – losos (9), kakor tudi s predhodno prakso Komisije (10). Vendar zainteresirana stran ni predložila ocene glede morebitnih učinkov alternativnih metodologij na analizo škode. Za konec je ista zainteresirana stran ugovarjala, da metodologija ni usklajena z dejstvom, da je uvoz, namenjen za predelavo, vključen tako v obseg uvoza v Unijo kot tudi v proizvodnjo Unije.

(50)

Po dokončnem razkritju je tudi turška vlada trdila, da bi bilo treba podatke proizvajalcev Unije, ki so predelovali žive ribe, pridobljene od drugih proizvajalcev Unije, vključiti med podatke o celotni proizvodnji Unije.

(51)

Nadalje je turška vlada trdila, da je obseg proizvodnje, uporabljen pri analizi škode, drugačen od obsega proizvodnje, uporabljenega pri analizi reprezentativnosti, zaradi česar je morda napačen. Turška vlada je tudi ponovila pripombo glede domnevnih nepravilnosti pri analizi reprezentativnosti.

(52)

Ta preiskava zajema vse proizvajalce živih, svežih, zamrznjenih in dimljenih postrvi ter postrvi v filetih v Uniji. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 10 začasne uredbe, je vzorec proizvajalcev Unije vključeval različne faze in vrste proizvodnje (proizvodnja žive, sveže, zamrznjene, dimljene postrvi in filetov postrvi) ter je veljal za reprezentativnega za industrijo Unije kot celoto. Zgornja trditev, da je bila ribiška predelovalna industrija dejansko izključena iz analize, je zato nepravilna in se zavrne.

(53)

Nadalje, na voljo niso bili nobeni podatki, ki bi Komisiji omogočali, da izvede segmentirano analizo različnih faz in vrst proizvodnje. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 10 začasne uredbe, je industrija Unije zelo razdrobljena, saj vključuje več kot 700 malih in srednje velikih podjetij, zato Komisija ni mogla zbrati podatkov o različnih segmentih. Zato v tem primeru predlagana segmentirana analiza ni bila izvedljiva.

(54)

Končno, uvoz, namenjen za predelavo, je bil vključen v podatke o proizvodnji, da se zagotovi najboljša ocena obsega proizvodnje. Uvoz zadevnega izdelka (razen dimljene postrvi), namenjenega za predelavo, je v vsakem primeru predstavljal manj kot 3 % celotne proizvodnje Unije, izračunano po tej metodologiji, zato uporaba alternativne metodologije, po kateri bi bil izključen iz podatkov Unije o proizvodnji, v nobenem primeru ne bi imela pomembnega vpliva na ta kazalnik škode.

(55)

Različni obseg proizvodnje, izračunan za analizo reprezentativnosti in analize škode, odraža dejstvo, da so med preiskavo prišle na dan natančnejše informacije, medtem ko je analiza reprezentativnosti temeljila na preudarni oceni dokazov prima facie, ki so bili na voljo v času analize reprezentativnosti. Komisija je odgovorila tudi na specifična vprašanja turške vlade glede analize reprezentativnosti s posameznim razkritjem, poslanim 18. decembra 2014, in med zaslišanjem pred pooblaščencem za zaslišanje 8. januarja 2015. Zato se trditev, da je obseg proizvodnje, uporabljen za analizo škode, morda nepravilen zaradi različnih virov za analizo reprezentativnosti in analizo škode, zavrne.

(56)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 123 začasne uredbe, je obseg proizvodnje temeljil na podatkih Zveze evropskih proizvajalcev v akvakulturi (FEAP), ki se zbirajo na podlagi franko ribogojnica in se nanašajo na žive ribe, pridobljene v vsaki državi članici. Delež uvoza, namenjenega za predelavo, je bil dodan k obsegu proizvodnje živih rib Unije na podlagi informacij, zbranih in preverjenih med to preiskavo. Ker se obseg proizvodnje izračuna na osnovi ekvivalenta cele ribe, ni razlike, če se izračuna iz prve oblike prodaje ribe, „tj. živa riba“, ali zadnje možne oblike prodaje ribe, „tj. predelana riba“. Torej, če bi se količina predelanih rib dodala količini živih rib, kot je predlagala zainteresirana stran, bi to povzročilo dvojno štetje. Čeprav je skupni obseg proizvodnje večinoma temeljil na podatkih iz proizvodnje živih rib, da bi se izognili dvojnemu štetju, uporabljena metodologija ni izključevala drugih vrst proizvodnje Unije (proizvodnja svežih, zamrznjenih in dimljenih postrvi ter postrvi v filetih), dejavniki škode pa se nanašajo na celotno industrijo Unije, tj. žive ribe in nadaljnjo predelavo. V nasprotju s trditvijo te zainteresirane strani metodologija, uporabljena za določitev skupnega obsega proizvodnje Unije, torej ni izključevala industrije predelave postrvi. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(57)

V vsakem primeru, tudi če bi se metodologija, ki jo je predlagala zainteresirana stran, sprejela in bi se podatki proizvajalcev Unije, ki so predelovali živo ribo, dodali k podatkom proizvajalcev živih rib v Uniji, ter tudi če bi to povzročilo prekomerno oceno nekaterih dejavnikov škode, kot so obseg proizvodnje, obseg prodaje, proizvodna zmogljivost in zaposlenost, bi rezultati še vedno kazali enake trende za obravnavano obdobje, saj je količina rib, ki jih predela predelovalna industrija, povezana z obsegom proizvodnje živih rib.

(58)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 99 in 100 začasne uredbe potrdita.

(59)

Po začasnem razkritju, kot že omenjeno v uvodni izjavi 48, je ena zainteresirana stran ugovarjala, da je Komisija izključila podatke proizvajalcev Unije, ki so predelovali žive ribe, pridobljene od drugih proizvajalcev živih rib Unije, in vključila le obseg proizvodnje proizvajalcev Unije, ki so žive ribe za nadaljnjo predelavo uvažali. Ta stran je trdila, da bi bila tako celotna potrošnja Unije podcenjena. Po končnem razkritju je ista stran ponovila svoje pripombe brez kakršne koli dodatne utemeljitve, razen hipotetičnega primera v zvezi s tržnimi deleži, pri čemer je trdila, da je metodologija, ki jo Komisija uporablja za določitev potrošnje, notranje nelogična in vodi do precenitve tržnega deleža turškega uvoza.

(60)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 52 in 56, industrija predelave rib v Uniji dejansko ni bila izključena iz analize. Kljub temu so bili podatki o proizvodnji določeni na osnovi živih rib in izračunani na osnovi ekvivalenta cele ribe, da bi se izognili dvojnemu štetju. Enak rezultat bi se dobil, če bi se določil celoten obseg proizvodnje na podlagi nadalje predelane postrvi, pretvorjene v ekvivalent cele ribe. Če pa bi se količina predelanih rib dodala količini živih rib, kot je predlagala zainteresirana stran, bi to povzročilo dvojno štetje ter bi posledično umetno povečalo skupni obseg proizvodnje in potrošnje v Uniji. Hkrati bi ti kazalniki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 57, za obravnavano obdobje vseeno kazali enake trende. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(61)

Domnevni vpliv na tržni delež uvoza iz Turčije je obravnavan v uvodni izjavi 64.

(62)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 101 do 105 začasne uredbe potrdijo.

(63)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran ugovarjala, da je Komisija izključila podatke proizvajalcev Unije, ki so predelovali žive ribe, pridobljene od drugih proizvajalcev živih rib Unije, in vključila le obseg proizvodnje proizvajalcev Unije, ki so žive ribe za nadaljnjo predelavo uvažali. Ta stran je trdila, da ta metodologija privede do prekomerne ocene tržnega deleža uvoza iz Turčije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 59, razen hipotetičnega primera v zvezi s tržnimi deleži ta stran ni predložila nobenih utemeljitev za svojo trditev.

(64)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 60, so bili podatki o proizvodnji določeni na osnovi živih rib in izračunani na osnovi ekvivalenta cele ribe, da bi se izognili dvojnemu štetju. Če bi se količina predelanih rib dodala količini živih rib, kot je predlagala zainteresirana stran, bi to povzročilo dvojno štetje ter posledično prenizko oceno tržnega deleža uvoza iz Turčije. Hkrati bi ti kazalniki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 57, v obravnavanem obdobju vseeno kazali enake trende. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(65)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 106 do 108 začasne uredbe potrdijo.

(66)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da se uvoznih cen iz Turčije ne bi smelo določiti na podlagi povprečnih vrednosti, ampak na podlagi sestave vrste izdelka, pri čemer bi imela masa ene določene vrste v tej sestavi velik vpliv na povprečno ceno. Po dokončnem razkritju je ista stran ponovila to pripombo brez dodatne utemeljitve.

(67)

Zdi se primerno, da se za določitev in preverjanje splošnih trendov kazalnikov škode v zvezi s cenami zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju, kot zahteva člen 3 osnovne uredbe, uporabi tehtana povprečna uvozna cena, ki se nanaša na zadevni izdelek, kot je opredeljen. Dejansko se podrobni podatki zberejo samo za obdobje preiskave. Zato podatki na ravni vrste izdelka niso na voljo za celotno obravnavano obdobje. V vsakem primeru bi tehtana povprečna uvozna cena omogočila preverjanje trenda, ki velja za zadevni izdelek. Dejstvo, da bi se trend domnevno razlikoval za nekatere vrste izdelkov, ne razveljavi splošnega trenda. Nazadnje, cena je tehtana, da se upošteva masa katere koli vrste izdelka v različnih sestavah.

(68)

Po drugi strani je Komisija za namene ugotavljanja nelojalnega nižanja prodajnih cen v obdobju preiskave, kot je razloženo v uvodnih izjavah 112 in 113 začasne uredbe, uporabila tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, ki se zaračunavajo nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene višini cen franko tovarna; ter jih primerjala z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za vrsto izdelka iz uvoza zadevnega izdelka od vzorčenih sodelujočih turških proizvajalcev, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določenimi na podlagi stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(69)

Iz zgoraj navedenih razlogov se trditev zavrne.

(70)

Po začasnem razkritju je ista stran podvomila v dejstvo, da Komisija ni opravila nobene prilagoditve za stroške po uvozu. Na podlagi te trditve je Komisija nadalje analizirala razpoložljive informacije in pri tem uporabila povprečne stroške po uvozu, ki jih je imel povezani uvoznik vzorčenega proizvajalca izvoznika.

(71)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovine ter po ustrezni prilagoditvi cen in odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Upoštevajoč prilagoditev, opisano v uvodni izjavi 70, je tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen uvoza iz zadevne države na trg Unije znašala med 2 % in 16 % (povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je bila 6 %).

(72)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 109 do 111 in 114 do 117 začasne uredbe potrdijo.

(73)

Po začasnem razkritju je turška vlada zahtevala, da Komisija predloži informacije o makroekonomskih kazalnikih škode, zbrane zgolj na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ta zainteresirana stran je po dokončnem razkritju svojo trditev ponovila. Komisija uporablja prakso, pri kateri makroekonomske kazalnike določi in analizira na ravni Unije, ne pa na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Dejansko velja, da – kar zadeva makroekonomske kazalnike – popolni podatki za celotno panogo Unije, ki vključujejo tudi podatke iz vzorčenih podjetij, bolje odražajo položaj v obravnavanem obdobju kot podatki za zgolj za del panoge. Ta zahtevek je bil zato zavrnjen.

(74)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 118 do 122 začasne uredbe potrdijo.

(75)

Po začasnem razkritju je, kot že omenjeno v uvodni izjavi 9, ena zainteresirana stran trdila, da je Komisija izključila podatke proizvajalcev Unije, ki so predelovali žive ribe, pridobljene od drugih proizvajalcev živih rib v Uniji, in vključila le obseg proizvodnje proizvajalcev Unije, ki so žive ribe za nadaljnjo predelavo uvažali. Ta stran je trdila, da je bil pri tem celoten obseg proizvodnje Unije ocenjen prenizko.

(76)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52, je Komisija analizirala celotno industrijo Unije, vključno s proizvajalci žive, sveže, zamrznjene, dimljene postrvi in postrvi v filetih, pri čemer, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 56 in 60, metodologija, ki jo je uporabila Komisija, ni vplivala na podatke o skupnem obsegu proizvodnje v Uniji. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(77)

Turška vlada je ugovarjala, da podatki FEAP vključujejo le podatke 13 držav članic in je zato celoten obseg proizvodnje Unije ocenjen prenizko.

(78)

Podatki FEAP resnično ne zajemajo držav članic, katerih celotni obseg proizvodnje je manj kot 1 000 ton (ekvivalenta cele ribe) na leto, vendar ta izpust glede na majhne količine ni imel pomembnejšega vpliva na ugotovljene trende. Poleg tega ta stran ni dokazala morebitnega učinka vključitve preostalih držav članic v skupne podatke. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(79)

Po dokončnem razkritju je turška vlada trdila, da sta dve državi članici, Bolgarija in Romunija, katerih podatki so bili izključeni, dejansko proizvedli več kot 1 000 ton v letu 2011. Vendar se podatki o obsegu proizvodnje, ki jih je predložila turška vlada, nanašajo predvsem na proizvodnjo velikih amerikank, ki pa niso predmet te preiskave. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(80)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da je proizvodna zmogljivost, kot je navedena v uvodni izjavi 124 začasne uredbe, nepravilna, ker je bila izračunana na podlagi nepravilno določenega obsega proizvodnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 75. Poleg tega je zainteresirana stran trdila, da stopnja izkoriščenosti zmogljivosti ne bi smela temeljiti na informacijah, ki so jih zagotovili vzorčeni proizvajalci Unije, saj so v vzorcu proizvajalci Unije iz različnih faz proizvodnje, kot je dimljenje, medtem ko naj bi obseg proizvodnje zajemal zgolj žive postrvi. Po končnem razkritju je ta stran trdila, da je uporabljena enačba napačno temeljila na povprečni stopnji izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih proizvajalcev, namesto da bi se po eni strani uporabili podatki za industrijo živih rib ter po drugi strani podatki predelovalne industrije. Stran je nadalje trdila, da tudi podatki predelovalne industrije, ki je kupovala živo postrv v Uniji, niso bili vključeni, kar je domnevno močno vplivalo na določitev skupne proizvodne zmogljivosti Unije. Nazadnje je ta stran trdila, da določitev zmogljivosti ne bi smela v nobenem primeru temeljiti na enačbi, ampak na dejanskih podatkih proizvajalcev Unije.

(81)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 52, 56 in 60, Komisija predelovalne industrije Unije ni izključila iz svoje analize, zato je bila trditev, da je bil obseg proizvodnje nepravilno izračunan, zavrnjena. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, Komisija ni imela na voljo podatkov, ki bi ji omogočili, da izvede segmentirano analizo na podlagi podatkov dveh specifičnih panog. Iz istega razloga določitev zmogljivosti ni mogla temeljiti na dejanskih podatkih več kot 700 malih in srednje velikih proizvajalcev Unije. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 123 in 124 začasne uredbe, je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, ki jo je ugotovila Komisija, skladna z obsegom proizvodnje Unije. Zato je bila trditev, da je bila zmogljivost določena na podlagi nepopolnih podatkov za celotno proizvodnjo ter da stopnja izkoriščenosti zmogljivosti ne bi smela temeljiti na podatkih vzorčenih proizvajalcev Unije, prav tako zavrnjena. V vsakem primeru, tudi če bi bila alternativna metodologija za izračun obsega proizvodnje, ki jo je predlagala zainteresirana stran, sprejeta ter bi se podatki predelovalne industrije Unije, ki je pridobivala živo postrv v Uniji, dodali k podatkom proizvajalcev živih rib v Uniji – kar bi povzročilo dvojno štetje, kot je razloženo v uvodni izjavi 56 –, bi bilo gibanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju enako. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(82)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 123 do 128 začasne uredbe potrdijo.

(83)

Po začasnem razkritju, kot že omenjeno v uvodni izjavi 9, je ena zainteresirana stran ugovarjala, da je Komisija izključila podatke proizvajalcev Unije, ki so predelovali žive ribe, pridobljene od drugih proizvajalcev živih rib Unije, in vključila le obseg proizvodnje proizvajalcev Unije, ki so žive ribe za nadaljnjo predelavo uvažali. Ta stran je domnevala, da je bil del predelovalne industrije v Uniji tako izključen iz analize. Zato je ta stran trdila, da je bil obseg prodaje industrije Unije ocenjen prenizko, tržni delež, izračunan na tej podlagi, pa napačen. Po končnem razkritju je ista stran ponovila svoje pripombe ter predlagala, naj Komisija uporabi alternativne metodologije, opisane v uvodni izjavi 49, pri čemer ni utemeljila koristi teh metodologij.

(84)

Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 52, 56 in 60, je bila trditev, da je bil obseg proizvodnje določen nepravilno ter da del industrije Unije v analizi ni bil upoštevan, zavrnjena. Zaradi tega je bila zavrnjena tudi trditev, da sta bila obseg prodaje in tržni delež določena nepravilno. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, segmentirana analiza ni bila izvedljiva in je bila zavrnjena. Če pa bi se metodologija za izračun obsega prodaje, ki jo predlaga zainteresirana stran, sprejela, bi to povzročilo dvojno štetje ter posledično prekomerno oceno obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije. Hkrati bi ti kazalniki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 57, v obravnavanem obdobju vseeno kazali enake trende. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(85)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 129 in 133 začasne uredbe potrdita.

(86)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodna izjava 134 začasne uredbe potrdi.

(87)

Po začasnem razkritju je, kot že omenjeno v uvodni izjavi 9, ena zainteresirana stran trdila, da je Komisija izključila podatke proizvajalcev Unije, ki so predelovali žive ribe, pridobljene od drugih proizvajalcev živih rib v Uniji, zaradi česar je bila zaposlenost ocenjena prenizko. Po dokončnem razkritju je ta stran trdila, da je uporabljena enačba napačno temeljila na zaposlenosti vzorčenih proizvajalcev, namesto da bi se uporabili podatki teh dveh specifičnih panog. Nadalje je trdila, da podatki predelovalne industrije, ki je kupovala žive postrvi v Uniji, niso bili vključeni, kar naj bi domnevno precej vplivalo na določitev splošne zaposlenosti v Uniji. Nazadnje je ta zainteresirana stran trdila, da določitev zaposlenosti ne bi smela v nobenem primeru temeljiti na enačbi, ampak na dejanskih podatkih proizvajalcev Unije.

(88)

Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 52, 56 in 60, je bila trditev, da del industrije Unije v analizi ni bil upoštevan, zavrnjena. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, ni bilo na voljo podatkov, ki bi Komisiji omogočili, da izvede segmentirano analizo z uporabo specifičnih podatkov industrije živih rib na eni strani ter predelovalne industrije na drugi strani. Iz istega razloga določitev zaposlenosti ni mogla temeljiti na dejanskih podatkih več kot 700 malih in srednje velikih proizvajalcev Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 136 začasne uredbe, so bili podatki o zaposlenosti, ki jih je ugotovila Komisija, skladni z obsegom proizvodnje Unije. Komisija je namreč pri ugotavljanju podatkov o zaposlenosti upoštevala celotno industrijo Unije, vključno s predelovalno industrijo. Zaradi tega je bil zavrnjena tudi trditev, da je bila zaposlenost ugotovljena napačno. V vsakem primeru, tudi če bi se alternativna metodologija za izračun obsega proizvodnje, ki jo predlaga zainteresirana stran, sprejela ter bi se podatki predelovalne industrije Unije, ki pridobiva žive postrvi v Uniji, dodali k podatkom proizvajalcev živih rib v Uniji – kar bi povzročilo dvojno štetje, kot je razloženo v uvodni izjavi 56 –, bi razvoj zaposlenosti v obravnavanem obdobju kazal enake trende. Ta ugovor je bil zato zavrnjen.

(89)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 135 do 137 začasne uredbe potrdijo.

(90)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da prodajne cene Unije ne bi smele biti določene na podlagi povprečnih vrednosti, ampak na podlagi vrste izdelka, saj bi vrsta izdelka in masa ene določene vrste zadevnega izdelka v tej sestavi imela velik vpliv na povprečno prodajno ceno. Po dokončnem razkritju je ista stran ponovila pripombe brez nadaljnje utemeljitve.

(91)

Vendar je bila po analogiji iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 67 in 68, ta trditev zavrnjena.

(92)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 140 do 142 začasne uredbe potrdijo.

(93)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 143 in 144 začasne uredbe potrdita.

(94)

Ker ni bilo pripomb, se uvodna izjava 145 začasne uredbe potrdi.

(95)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 146 do 151 začasne uredbe potrdijo.

(96)

Na podlagi zgornje analize zadevnih makroekonomskih in mikroekonomskih dejavnikov ter v odsotnosti drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav 152 do 155 začasne uredbe, da je celotna industrija Unije, vključno z vsemi fazami in vrstami proizvodnje (proizvodnja živih, svežih, zamrznjenih in dimljenih postrvi ter postrvi v filetih), utrpela znatno škodo v smislu člena 8(4) osnovne uredbe, potrdijo.

(97)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 157 do 161 začasne uredbe potrdijo.

(98)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 162 do 165 začasne uredbe potrdijo.

(99)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 166 in 168 začasne uredbe potrdita.

(100)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 169 in 170 začasne uredbe potrdita.

(101)

Po začasnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ponovile svojo trditev, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila konkurenca drugih vrst rib. Strani navajajo študije (11), ki domnevno kažejo, da so druge vrste rib na nemškem trgu konkurenčne šarenki porcijske velikosti. Zadevne strani so prav tako trdile, da poleg domnevno konkurenčnih velikih amerikank, lososa in vitkih somov, konkurenco predstavljajo tudi trska, navadni jezik, skuša in rdeči okun, kar škoduje industriji Unije.

(102)

Zgoraj omenjene študije, na katere so se sklicevale zadevne strani, ne dajejo nobenih prepričljivih dokazov glede nemškega trga ali trga Unije kot celote, ki bi podprli njihove trditve. Te trditve so bile prav tako v nasprotju z dejstvom, da se je v obravnavanem obdobju uvoz amerikanke iz Turčije povečal tako glede tržnega deleža kot obsega prodaje v Uniji.

(103)

Domnevna konkurenca drugih vrst rib ne more v nobenem primeru razložiti splošnega gospodarskega in finančnega poslabšanja industrije Unije ter zlasti izgube tržnega deleža v primerjavi z uvozom iz Turčije, ki se je v obravnavanem obdobju povečal.

(104)

Na podlagi navedenega so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(105)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 171 do 175 začasne uredbe potrdijo.

(106)

Po začasnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ponovile trditev, da se pri analizi ni upošteval negativen učinek upravnega bremena v državah članicah.

(107)

Upravno in regulativno breme, vključno z domnevnimi omejitvami pri uporabi nekaterih geografskih območij, ki so na voljo za akvakulturo, v državah članicah, kot možen drugi dejavnik, ki povzroča škodo industriji Unije, se je obravnaval v uvodnih izjavah 176 do 178 začasne uredbe. Zadevne strani niso nadalje utemeljile svoje trditve ali predložile dodatnih informacij v zvezi s tem. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(108)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 176 do 178 začasne uredbe potrdijo.

(109)

Po začasnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ponovile trditev, da se pri analizi ni upošteval negativen vpliv cenovnega pritiska in velike pogajalske moči maloprodajnega sektorja.

(110)

Cenovni pritisk in pogajalska moč maloprodajnega sektorja kot možna druga dejavnika, ki sta povzročila škodo industriji Unije, sta obravnavana v uvodnih izjavah 179 do 181 začasne uredbe. Zadevne strani niso nadalje utemeljile svoje trditve ali predložile dodatnih informacij v zvezi s tem. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(111)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 179 do 181 začasne uredbe potrdijo.

(112)

Po začasnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ponovile svojo trditev, da pri analizi ni bil upoštevan negativni vpliv številnih drugih dejavnikov na posamezne proizvajalce Unije, kot so domnevne prevelike naložbe, okoljska vprašanja in sodni postopki.

(113)

Ti dejavniki so se obravnavali v uvodnih izjavah 182 do 186 začasne uredbe. Zadevne strani niso nadalje utemeljile svoje trditve ali predložile dodatnih informacij v zvezi s tem. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(114)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 182 do 186 začasne uredbe potrdijo.

(115)

Na podlagi zgoraj navedenega in ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 187 do 189 začasne uredbe, v katerih je navedeno, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil subvencioniran uvoz ter da noben drug dejavnik, analiziran posamezno ali skupaj, ni prekinil te vzročne zveze.

(116)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 191 do 194 začasne uredbe potrdijo.

(117)

Po uvedbi začasnih ukrepov sta se javila dva dodatna uvoznika, ki sta trdila, da bi uvedba dajatev za postrvi iz Turčije nanju negativno vplivala. Vendar ti strani svojih trditev nista utemeljili. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(118)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 195 in 198 začasne uredbe potrdita.

(119)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 199 do 203 začasne uredbe potrdijo.

(120)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo drugih pripomb, se potrdi uvodna izjava 204 začasne uredbe, da ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Turčije ne bi bila v interesu Unije.

(121)

Glede na sklepe Komisije o subvencioniranju, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne izravnalne ukrepe za preprečitev, da bi subvencionirani uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(122)

Ob upoštevanju prilagoditve, opisane v uvodnih izjavah 70 in 71, so bile stopnje škode popravljene, kot je opisano v uvodni izjavi 127.

(123)

Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 206 do 217 začasne uredbe potrdijo.

(124)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 15 osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončne izravnalne dajatve v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 15(1) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in subvencijske stopnje. Višino dajatve bi bilo treba določiti na ravni nižjih subvencijskih stopenj in stopenj škode.

(125)

Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja turških proizvajalcev izvoznikov je bila dajatev, ki velja za „vsa druga podjetja“, določena na ravni najvišje dajatve, ki bo uvedena za vzorčena podjetja ali podjetja, ki sodelujejo v preiskavi. Dajatev, ki velja za „vsa druga podjetja“, se bo uporabljala za podjetja, ki v preiskavi niso sodelovala.

(126)

Za sodelujoča nevzorčena turška podjetja iz Priloge je dokončna stopnja dajatve določena na stopnji tehtanega povprečja stopenj vzorčenih podjetij.

(127)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončnih izravnalnih dajatev, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, naslednje:

(128)

Zgoraj navedeni izravnalni ukrepi se določijo v obliki dajatev ad valorem, tj. sorazmerno z vrednostjo uvoza.

(129)

Stopnje izravnalnih dajatev za posamezna podjetja, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so odražale položaj teh podjetij, ki je bil ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe.

(130)

Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katero koli drugo podjetje, ki ni posebej navedeno v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(131)

Podjetje lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj izravnalnih dajatev, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (12). Zahtevek mora vsebovati vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost podjetja do stopnje dajatve, ki se zanj uporablja. Če sprememba imena podjetja ne vpliva na upravičenost podjetja do stopnje dajatve, ki se zanj uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(132)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje izravnalnih dajatev, bi bilo treba preostalo dajatev za vsa druga podjetja uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(133)

Po razkritju začasne uredbe je 15 proizvajalcev izvoznikov ponudilo cenovne zaveze v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(134)

Komisija je pozorno preučila te ponudbe v luči posebnega okvira odnosov s Turčijo. Vendar je Komisija menila, da takšne zaveze ne bi bile smiselne v sedanjem postopku. To je zaradi visokega števila predstavitev zadevnega proizvoda, precejšnjih cenovnih razlik med različnimi predstavitvami zadevnega proizvoda in tveganja navzkrižne kompenzacije zaradi prodaje drugih proizvodov istim strankam.

(135)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran (Egejsko združenje izvoznikov) trdila, da razlogi, zaradi katerih te zaveze naj ne bi bile smiselne, niso točni. Prvič, trdila je, da je število predstavitev omejeno, da so jasno opredeljene s kodami TARIC, poleg tega je po potrebi nekatere predstavitve mogoče združiti v skupine; drugič, da obstoj velikih razlik v cenah med različnimi predstavitvami ne bi onemogočil zavez, ker bi se za različne predstavitve lahko določile različne minimalne uvozne cene, in nazadnje, da so bile v preteklosti podobne zaveze že sprejete za druge izdelke iz rib (losos) (13).

(136)

Prvič, vzorčeni proizvajalci izvozniki, ki so ponudili zaveze in za katere je imela Komisija na voljo podrobne informacije, so med obdobjem preiskave izvažali sedem različnih predstavitev zadevnega izdelka. Takšnih predstavitev ni mogoče jasno opredeliti z oznakami TARIC. Poleg tega lahko vsako združevanje predstavitev z različnimi cenami povzroči navzkrižno kompenzacijo med minimalnimi uvoznimi cenami različnih predstavitev. Drugič, če bi se visoko število proizvajalcev izvoznikov in predstavitev, skupaj z znatnimi cenovnimi razlikami med predstavitvami, ublažilo z večjim številom minimalnih uvoznih cen, kot predlaga zainteresirana stran, bi to še dodatno otežilo spremljanje zavez. Tretjič, zmanjšanje tveganja navzkrižne kompenzacije s stalnim spremljanjem klavzule o prepovedi prodaje drugih izdelkov isti stranki bi zahtevalo nesorazmerno porabo sredstev in je zato nepraktično. Končno, kar zadeva losos, so se zaveze, sprejete v tistem času, izkazale za nepraktične, kar kažejo številni umiki med veljavnostjo ukrepov. Iz zgornjih razlogov se trditve, da so zaveze v tem primeru smiselne, zavrnejo.

(137)

Zato so bile ponujene cenovne zaveze zavrnjene.

(138)

Ob upoštevanju ugotovljenih subvencijskih stopenj in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno izravnalno dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo. Varščine, ki presegajo dokončne stopnje izravnalne dajatve, bi bilo treba sprostiti.

(139)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (14) –

—

žive mase 1,2 kg ali manj posamezno ali

—

sveže, ohlajene, zamrznjene in/ali dimljene:

—

izdelka iz člena 1(1) v obdobju preiskave (od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013) ni izvažal v Unijo,

—

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Turčiji, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na katerem temeljijo ukrepi, ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo,