3.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/104

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog Komisije za spremembo Direktive 2000/14/ES („direktiva o hrupu“) (1).

1.2

EESO ob tej priložnosti poudarja, da so glavni viri hrupa v gradbeništvu ter vrtnarskih in gozdarskih dejavnostih različne vrste opreme, ki jih navaja Direktiva 2000/14/ES, ter da so tehnične informacije in jamstva proizvajalcev teh naprav bistveni za pravilno upravljanje hrupa s strani delodajalcev.

1.3

EESO poleg tega opozarja, da bo polno izvajanje Direktive 2000/14/ES imelo velik pomen za omejevanje hrupa, ko bodo javni in zasebni naročniki začeli vključevati v pogodbene klavzule zahteve za uporabo opreme, ki povzroča malo hrupa.

1.4

Končno EESO poudarja, da obstajajo usklajeni predpisi za merjenje hrupa. Direktiva o hrupu (2000/14/ES) temelji na načelih in zasnovah o novem pristopu k tehnični uskladitvi in standardom iz Resolucije Sveta z dne 7. maja 1985 (2)ter Sklepa Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 (3).

2.1

Cilj predloga je sprementi direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/14/ES z dne 8. maja 200 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z emisijo hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema za uporabo na prostem („direktiva o hrupu“).

2.2

Od 3. januarja 2002 mora sedeminpetdeset vrst opreme, ki jo obravnava, izpolnjevati zahteve iz direktive o hrupu, preden so dane v promet ali v uporabo v Evropski skupnosti.

2.3

Direktiva določa najvišje dovoljene ravni zvočne moči in obvezno označevanje emisije hrupa za dvaindvajset vrst opreme ter obvezno označevanje emisije hrupa za preostalih petintrideset vrst opreme.

2.3.1

Za tistih 22 vrst opreme, pri katerih se uporabljajo najvišje dovoljene ravni zvočne moči, sta predvideni dve stopnji uporabe. Prva je začela veljati 3. januarja 2002 („I. stopnja“); druga serija zmanjšanih omejitev naj bi začela veljati 3. januarja 2006 („II. stopnja“).

2.3.2

Delovna supina WG7 (4), ki jo je imenovala Komisija, je ugotovila, da so izmerjene ravni zvočne moči, ki bi jih bilo treba uporabljati v II. stopnji, tehnično nedosegljive za nekatere vrste opreme.

2.3.3

Komisija zato predlaga, da naj bodo ravni zvočne moči za II. stopnjo za zgoraj omenjeno opremo le okvirnega značaja. Končne vrednosti bodo odvisne od spremembe direktive o hrupu v skladu s poročilom iz člena 20.

2.4

V primeru, da direktiva ne bi bila spremenjena, se bodo za II. stopnjo uporabljale iste vrednosti kot za I. stopnjo.

3.1

Odbor ima do predloga spremembe 2000/14/ES pozitivno stališče. Pri tem je treba poudariti dva bistvena vidika:

3.2

Prvi vidik zadeva ohranitev in potrditev usmeritev direktive 2000/14/ES v toliko, ker naj bi tokratni predlog spremembe dopolnil več ukrepov Skupnosti, ki zadevajo emisije hrupa najpomembnejših virov hrupa (še posebej cestna in tirna vozila ter ustrezne infrastrukture; vozila za zračni promet; naprave, predvidene za uporabo na prostem; opremo za industrijo; premične stroke), in predstavljal osnovo za razvoj kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih dopolnilnih ukrepov.

3.2.1

Dejansko je direktiva v zvezi z naslednjimi pravnimi predpisi, ki zadevajo akustične emisije nekaterih kategorij strojev:

3.2.2

Pred utrditvijo pomena okoljske politike ukrepi za varstvo pred hrupom niso bili izključno vprašanje spoštovanja okolja, temveč predvsem tudi vprašanje uresničevanja načel svobodne konkurence in svobodnega prometa blaga (5).

3.2.3

V sedanjem predlogu so potrebe po varstvu okolja in ohranjanju svobodnega trga dobro uravnotežene.

3.3

Pri drugem vidiku gre za koherenco predloga s programi, ukrepi in cilji EU na področjih varstva okolja in zdravja ter varstva pred hrupom.

3.3.1

V okviru politike EU je treba pri varstvu zdravja in okolja doseči visoko raven; eden od ciljev, ki jih je treba v tem sklopu zasledovati, je varstvo pred hrupom.

3.3.2

V zeleni knjigi o prihodnji politiki varstva pred hrupom Komisija opredeljuje hrup kot enega glavnih okoljskih problemov v Evropi.

3.4

Predlog komisije se neposredno vključuje med ukrepe za uresničevanje akcijskih programov in v evropsko strategijo za okolje in zdravje, omenjeno v sklepih Evropskega sveta z dne 27. oktobra 2003.

3.4.1

V tej zvezi kaže spomniti na to, da je Evropska skupnost z direktivo 2002/49 ustvarila pravni akt, ki je temeljnega pomena za boj proti obremenjevanju s hrupom; ta akt določa in specificira merila za ugotavljanje praga sprejemljivosti za okoljski hrup.

3.5

Institucije Skupnosti so ustvarile skupne postopke ocenjevanja in določile pojem mejne vrednosti. Naloga držav je, da določijo vrednosti za različna mestna območja in se lotijo usklajevanja z nacionalnimi zakoni.

3.5.1

Sprejetje skupnih meril je bilo neizogibno potrebno, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi se vrednosti glede praga sprejemljivosti za hrup po posameznih državah razlikovale, kar bi lahko, recimo, vodilo do prepovedi tranzita za nekatera vozila ali zračna vozila in do različnih omejitev uporabe prometnih sredstev na območju države.

3.6

Namen direktive 2002/49 je prav boj proti obremenjevanju s hrupom. Pri tem je prednostna naloga preprečevanje škodljivih učinkov okoljskega hrupa na ljudi.

3.6.1

Glede višje izpostavljenosti hrupu pri delu, ki lahko nepopravljivo poškoduje sluh in lahko povzroča celo nesreče pri delu, so dobro znane naslednje direktive, ki predvidevajo minimalne predpise za varnost in varstvo zdravja: