3.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/90

1.

EESO meni, da bo uspeh ministrske konference v Hongkongu dal jasen in pozitiven znak zaupanja, da so države članice zavezane k trdnemu večstranskemu trgovinskemu sistemu. To bo povečalo zaupanje v svetovno gospodarstvo, kljub negotovostim, ki jih ustvarjajo naftni pretresi, grožnje svetovni varnosti in naraščajoči protekcionistični pritiski.

2.

EESO izraža skrb glede hitrosti pogajanj pred ministrsko konferenco v Hongkongu. V naslednjih nekaj tednih bo moralo priti do izjemnega napredka na vseh področjih, če je namen rešiti nekaj spornih vprašanj in se približati predvidenemu časovnemu okviru pogajanj.

3.

EESO poziva k večjemu razlikovanju med državami v razvoju. Ponovno poudarja, da so določbe za posebno in različno obravnavo sestavni del sporazumov STO in bi se jih med pogajanji morali držati. Upoštevati je treba zlasti težave najmanj razvitih držav. Tudi državam z nizkimi prihodki morata biti na voljo strokovna pomoč, povezana s trgovino, in usposabljanje, da se tako izboljša njihova udeležba v svetovni trgovini.

4.

EESO meni, da morajo države članice do konference v Hongkongu sprejeti skupno stališče o uvedbi omejitev za vse izvozne podpore, o obsegu in pripravi za zmanjšanje podpore kmetom, ki izkrivlja trgovino, ter programu za znižanje carinskih dajatev, ki bo izboljšal dostop do trga in omogočil državam članicam potrebno prožnost, da se ohranijo pomembni kmetijski sektorji.

5.

EESO poudarja, da je Evropska unija do sedaj že precej popustila med temi pogajanji o kmetijstvu: pobuda Vse, razen orožja iz leta 2001, ločitev pomoči SKP iz leta 2003, obveznost odprave izvoznih subvencij iz leta 2004. Zdaj so druge države dolžne uresničiti potrebna prizadevanja, da se doseže globalni sporazum.

6.

EESO ponovno poudarja, da morajo države članice v zvezi z dostopom do trga za nekmetijske proizvode (NAMA) doseči sporazum o sestavi formule za znižanje tarif, pa tudi o drugih pomembnih elementih paketa NAMA ter na srečanju v Hongkongu podati potrebne podatke.

7.

EESO obžaluje, da so dosedanji rezultati pogajanj v zvezi s storitvami pod pričakovanji, in podpira iskanje dopolnilnih metod in načinov za pogajanja o storitvah v mesecih pred ministrsko konferenco v Hongkongu.

8.

EESO meni, da morajo države članice doseči vsaj splošni dogovor o protidampinških in subvencijskih zadevah, ministri pa se morajo sporazumeti o začetku pogajanj na osnovi pravnih besedil.

9.

EESO poziva, da se v trgovini z okolju prijaznim blagom in storitvami čim prej odpravijo ovire in da se do začetka ministrske konference v Hongkongu zaključi seznam blaga in storitev, ki so okolju prijazni.

10.

EESO meni, da je pomembno vključiti mednarodno priznane temeljne delovne standarde ILO v mednarodni trgovinski sistem, in zahteva, da se Mednarodni organizaciji dela podeli status stalne opazovalke STO. Meni tudi, da je treba spodbujati svetovni dialog o socialnih pravicah.

11.

EESO spodbuja različne organizacije civilne družbe, da se udeležijo informacijskih kampanj o poglavitnih vprašanjih Razvojne agende iz Dohe ter s pomočjo ocen in predlogov prispevajo k uspešnemu trajnostnemu razvoju. Zavzema se za institucionaliziran dialog med STO in civilno družbo ter za udeležbo organizirane civilne družbe v mehanizmu za reševanje sporov.

12.

Še bolj bi bilo treba okrepiti demokratičnost in transparentnost STO. EESO je že prej predlagal, da bi imela STO parlamentarno razsežnost.

1.1

EESO je pripravil mnenji o svojih stališčih že pred dvema prejšnjima ministrskima konferencama STO, in sicer pred četrto v Dohi leta 2001 (1) in peto v Cancúnu leta 2003 (2). Ti mnenji sta še vedno zelo pomembni. Novo mnenje ob pripravi šeste ministrske konference, ki bo decembra 2005 v Hongkongu, se osredotoča na ponovna pogajanja, ki se sedaj odvijajo v krogu pogajanj iz Dohe (uradno poimenovanem kot Razvojna agenda iz Dohe — DDA).

1.2

Odbor črpa tudi iz prejšnjih mnenj EESO o pogajanjih STO, na primer mnenja (3) o sporočilu Komisije o socialni razsežnosti globalizacije (4). Tudi trenutno delo EESO v sklopu sodelovanja z državami AKP obravnava teme, ki so neposredno povezane s pogajanji STO, saj morajo biti tako imenovani sporazumi o gospodarskem partnerstvu (EPA), ki bodo pripravljeni v okviru Cotonoujskega sporazuma do leta 2007, v skladu s sporazumi STO. Poleg tega je EESO sprejel mnenje o Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (GATS) — pogajanja o 4. načinu (gibanje fizičnih oseb) (5).

1.3

Krog pogajanj iz Dohe se je začel na 4. ministrski konferenci v Dohi leta 2001. Čeprav se v uradnih dokumentih imenuje „delovni program iz Dohe“, se je pozneje uveljavil kot „Razvojna agenda iz Dohe — DDA“. Krog pogajanj naj bi se zaključil januarja 2005. Vmesni pregled so opravili na peti ministrski konferenci v Cancúnu, toda pogajanja so spodletela, ko se je izkazalo, da konference ne bo mogoče zaključiti z ministrsko deklaracijo. Določen napredek pa je bil vendarle dosežen pri nekaterih bistvenih vprašanjih. Julija 2004 je bila dana pobuda za obnovitev pogajanj in s sprejetjem sklepa Generalnega sveta STO 1. avgusta 2004 so bila pogajanja dejansko obnovljena (splošno znano kot julijski paket), s ciljem, da se do decembra 2005 doseže sporazum. Do sedaj je bilo organiziranih nekaj mini ministrskih konferenc, da bi se zagotovil politični prispevek k izrazito tehničnim pogajanjem. Upanje ostaja, da bo na šesti ministrski konferenci v Hongkongu dosežen dovolj velik napredek, da se bodo pogajanja zaključila v letu 2006.

1.4

Do začetka šeste ministrske konference v Hongkongu decembra 2005 je le še nekaj tednov, na vseh pogajalskih področjih pa je zelo malo napredka. Glede na trenutni položaj je le malo verjetno, da se bo krog pogajanj iz Dohe zaključil pred koncem decembra 2005. Če bodo pogovori na ministrski konferenci v Hongkongu propadli, bo prišlo do vrste neugodnih posledic:

2.1

Razvojna agenda iz Dohe se osredotoča predvsem na potrebe držav v razvoju. Področja, ki so trenutno predmet pogajanj in na katerih je treba doseči sporazum o liberalizaciji trgovine, so predvsem naslednja:

3.1

EESO meni, da je bila EU pomemben akter v kmetijskih pogajanjih. EU je že izvedla obsežne reforme skupne kmetijske politike in se zavzema za postopno odpravo obstoječih izvoznih subvencij pod dvema pogojema. Prvič, druge države morajo enako ukrepati pri vseh oblikah neposrednih in posrednih izvoznih subvencij, ki se uporabljajo za ureditev trga, vključno s pomočjo v hrani. Drugič, kot sta v skupnem pismu maja 2004 navedla evropska komisarja Pascal LAMY za zunanjo trgovino in Franz FISCHLER za kmetijstvo, bo ta odprava izvoznih subvencij mogoča le v okviru kmetijskega sporazuma, ki bo našel ravnotežje med tremi stebri pogajanj: odpiranjem trgov, izvoznimi subvencijami in podporo kmetijstvu, ki izkrivlja trgovino.

3.2

EESO meni, da je treba hkrati doseči uravnotežen uspeh na vseh treh področjih, ki jih zajemajo kmetijska pogajanja; to so dostop do trga, domače subvencije in izvozna konkurenčnost. Nič ne bo odločeno, dokler ne bo odločeno vse.

3.3

EESO meni, da je izredno pomembno, da druge države prevzamejo enake obveznosti kot jih je že EU. Natančneje, EESO meni, da morajo države, ki imajo državna trgovinska podjetja in uporabljajo izvozne kredite ter izrabljajo pomoč v hrani v komercialne namene, predlagati pobude, ki lahko prispevajo k uspešnemu izidu pogajanj.

3.4

Skupna kmetijska politika EU (SKP) je bila reformirana, da bi med drugim omogočili prihodnji sporazum STO. EESO meni, da je treba upoštevati vse vidike teh reform. Nekatere države članice so načele vprašanje o še bolj radikalnem pristopu k SKP, o vrnitvi na nacionalno raven oziroma preprosto kar o ukinitvi. Pogajanja STO in potrebe držav v razvoju se pogosto obravnavajo kot pretveza za tak pristop. Odbor ne verjame, da je to združljivo z enotnim trgom EU. Poleg tega reforme niso bile izvedene v polni meri in zato še ni mogoče oceniti njihovega vpliva. Tako glede tega rezultati kroga pogajanj iz Dohe ne morejo preseči tistih, pridobljenih z izvajanjem reform SKP.

3.5

Pomembno vprašanje je tudi, kako naj pogajanja obravnavajo vprašanja, ki niso neposredno povezana s trgovino: multifunkcionalnost, zaščita živali ter kakovost živil in varnost hrane. V skladu s kmetijskim sporazumom je treba ta netrgovinska vprašanja upoštevati, toda ni jasno, kako. Težava je v tem, kako zadostno upoštevati ta pomembna vprašanja, tudi fitosanitarna in podobna, ne da bi uporabili protekcionistični pristop kot oviro konkurenčnosti. Toda če želi STO sebi in svojim sporazumom zagotoviti javno podporo in legitimnost, je treba ta vprašanja resno upoštevati v sedanjih in prihodnjih pogajanjih o prosti trgovini.

3.6

Ne smemo prezreti dejstva, da različni akterji na trgu podpirajo lastne programe in standarde. Na konferenci, na kateri so na primer sodelovali udeleženci s skoraj vseh celin sveta, se je evropska organizacija za trgovino na drobno EUREPGAP odločila, da razširi svoje standarde o dobrih kmetijskih praksah. Čeprav je standard določen in je delno na nizki ravni in pod pravnimi zahtevami nekaterih držav, po mnenju EESO to kaže, da akterji na trgu morajo in želijo slediti svetovnemu trendu, po katerem se pričakuje, da bodo potrošniki lahko bolj zaupali izdelkom, s katerimi se trguje.

3.7

Maja 2005 je bil prvič mednarodno priznan standard Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali (OIE), ki utegne biti prvi korak k mednarodnim pravilom v okviru STO.

4.1

EU spada med tiste države, ki imajo najnižje carinske stopnje na industrijske izdelke. Poleg tega se uvoženo blago iz mnogih držav vnaša na trge EU na podlagi dvostranskih ali drugih sporazumov, pa tudi enostranskih obveznosti, ki nekaterim državam omogočajo prednostno obravnavo in tudi prednostni položaj po sistemu splošnih preferencialov (SSP) in pobudi „Vse, razen orožja“. EESO je že prej izrazil svojo podporo nadaljnjim, večstransko dogovorjenim znižanjem, zlasti za okolju prijazne izdelke ter izdelke, ki so še posebej zanimivi za države v razvoju.

4.2

Nižje stopnje lahko revnim državam v razvoju in najmanj razvitim državam omogočijo boljši dostop do trgov razvitih držav in kar je morda še bolj pomembno, večjo trgovinsko menjavo Jug-Jug. Najbolj napredne države v razvoju si morajo še posebej prizadevati, da bolj odprejo svoje trge. EESO meni, da so države, kot so Argentina, Brazilija in Indija, dosegle pomembno stopnjo gospodarskega razvoja. Zato bi morale sodelovati pri pogajanjih s predložitvijo ponudb, ki ustrezajo njihovi stopnji gospodarskega razvoja, in jim zato ne bi smeli zagotavljati enake prožnosti kot se jo običajno odobrava državam v razvoju. Glede na julijski paket se od najmanj razvitih držav ne zahteva znižanja carinskih tarif.

4.3

EESO meni, da je pomembno, da pogajanja zajamejo vse pogodbene (STO) carinske stopnje, kot pri kmetijskih pogajanjih, da se tako poveča preglednost in varnost trgovine in poslovanja. Zaradi carinskih stopenj, ki niso pogodbeno določene, bi se lahko države v razvoju in najmanj razvite države, ki uporabljajo pogodbeno (STO) carinsko stopnjo, znašle v neugodnem položaju.

4.4

EESO meni, da morajo biti netrgovinske ovire, kot so tehnični standardi, upravni predpisi in neusklajeni postopki, jasno opredeljene in omejene, kjer je to mogoče. V okviru prizadevanj za razvoj skupnih predpisov o označevanju in certificiranju je treba oblikovati sporazume o zmanjševanju tehničnih ovir v trgovini. Upoštevanje sedanjih mednarodnih standardov bi moralo biti v večji meri vključeno v okvir pogajanj STO.

4.5

Sporazum GATT in pravila STO dovoljujejo trgovinske ovire, če gre za zaščito zdravja ljudi, živali ali rastlin oziroma za ohranitev neobnovljivih naravnih virov, pod pogojem, da te ukrepe spremljajo omejitve nacionalne proizvodnje ali porabe. Če bi na primer prišlo do spora med Sporazumom o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS) in Sporazumom GATT, ima prvi prednost. EESO meni, da je treba to zaščito upoštevati v polni meri tudi v prihodnjih sporazumih.

4.6

EESO odobrava predlog Komisije za preprosto „švicarsko“ formulo, z enim koeficientom za vse razvite države in različnimi koeficienti za države v razvoju, odvisno on njihove uporabe ukrepov prilagodljivosti iz člena 8 (manjša uporaba teh ukrepov bi imela za posledico višji koeficient in posledično manjša znižanja formule). Pomembno je, da države članice STO v tednih pred začetkom ministrske konference v Hongkongu dosežejo sporazum o strukturi, ki mora zajemati znižanja carinskih stopenj in druge pomembne elemente paketa NAMA.

4.7

EESO podpira sporazum pogajalske skupine, da morajo pogajanja v okviru NAMA zajeti vse proizvode, ki niso vključeni v Prilogo I Sporazuma o kmetijstvu. EESO nadalje odobrava dejavno vključevanje EU v pogajanja v okviru NAMA o sektorskih tarifnih delih na osnovi pristopa kritične mase. EESO ugotavlja, da bo treba druga pomembna vprašanja, kot sta pretvorba ekvivalentov ad valorem in obravnava tarifnih oznak, za katere stopnje niso pogodbeno določene, pospešeno obravnavati do decembra.

4.8

Ker je bilo do sedaj le malo napredka v pogajanjih, bi bilo nerealno pričakovati, da bo rezultat dosežen na konferenci v Hongkongu decembra 2005.

5.1

Sporazum o trgovini s storitvami GATS predstavlja velik potencial na področju pogajanj, kjer je bilo najmanj napredka. Države članice so predlagale premalo in neustrezne ukrepe. To področje je še posebno pomembno za EU. Opravljanje storitev v bogatih državah predstavlja 65 % celotne proizvodnje, vendar je tudi v najbolj revnih državah opravljanje storitev relativno visoko, približno 40 % celotne proizvodnje. Nasprotno pa mednarodna trgovina s storitvami znaša le okrog 20 % svetovne trgovine.

5.2

Učinkoviti sektorji storitev so pomembni za rast vsakega gospodarstva. Težko si je zamisliti državo, ki ima visoko, trajnostno gospodarsko rast in obsežno mednarodno blagovno menjavo, nima pa sodobne infrastrukture storitev na področjih, kot so finančne storitve, pravne in druge strokovne storitve, telekomunikacije in transport. In da ne pozabimo, storitve (komunikacije, distribucija, bančništvo itd.) so tudi zelo pomemben dejavnik v proizvodnji blaga.

5.3

EESO obžaluje slabo kakovost začetnih in revidiranih ponudb, ki ne ustvarjajo dodatne liberalizacije na področju storitev. Večja gospodarstva v razvoju (na primer Južna Afrika, Brazilija, Venezuela) in nekatere razvite države (ZDA) morajo preseči obstoječe ravni dostopa do trga, da se zagotovi nova trgovina, naložbe in zaposlitvene priložnosti za ponudnike storitev po vsem svetu. Konstruktivno vlogo Indije v pogajanjih o storitvah je treba navesti kot spodbuden primer.

5.4

EESO podpira upoštevanje stopnje razvoja revnih držav v razvoju in da se najmanj razvitim državam postavlja le malo zahtev. Vendar je pomembno, da so najmanj razvite države še naprej zavezane k udeležbi pri pogajanjih, predvsem zaradi lastne gospodarske koristi.

5.5

V svojem mnenju o 4. načinu GATS EESO odobrava omogočanje začasnega opravljanja storitev, ki ga je predlagala EU. EESO poudarja pomen ukrepanja za krepitev zaščite začasnih delavcev in zagotovitev nediskriminacije ter uvedbe ustreznih mehanizmov za nadzor. EESO načeloma odobrava predlog Evropskega foruma storitev za oblikovanje dovoljenja GATS, ki bo omogočil bolj tekoče gibanje ponudnikov storitev iz Evrope in v Evropo ter preglednejši nadzor uporabe 4. načina. EESO poziva tudi EU, da trenutno ne sprejme širitve 4. načina na polkvalificirane ali nekvalificirane delavce.

5.6

EESO opozarja na potrebo po ohranitvi sposobnosti držav za urejanje javnih storitev pri doseganju socialnih in razvojnih ciljev, in podpira izjeme pri pogajanjih o javnih storitvah, kot so izobraževanje, voda, zdravje in energija.

5.7

EESO ugotavlja, da so imela pogajanja o storitvah, ki temeljijo na pristopu zahteva-ponudba že več kot pet let, le malo pozitivnih rezultatov v liberalizaciji trga storitev. Kar nekaj pogajalskih strani je postavilo pod vprašaj učinkovitost tega pristopa. EESO podpira iskanje dopolnilnih pogajalskih metod in načinov v mesecih pred ministrsko konferenco v Hongkongu, ki bi prinesli strožje obveznosti za članice STO (npr. pristopi s „formulo“ na večstranski ravni, sektorski pristop itd.).

5.8

EESO je pripravljen preučiti predlog EU za „skupno izhodišče obveznosti“ za trgovino s storitvami in pristop na osnovi „formule“. Ta predlog pa kljub vsemu lahko ogrozi načelo, ki je podlaga za GATS in ki določa, da mora obstajati določena prožnost glede izbire in obsega liberalizacijskih obveznosti. Nekatere države v razvoju so že izrazile nasprotovanje predlogu.

5.9

EESO podpira vzpostavitev povezav med razširjenim dostopom prek 4. načina in odpravo omejitev o tujem lastništvu ponudnikov storitev v 3. načinu (na primer s tržno prisotnostjo) — ta kompromisni pristop bo verjetno več držav v razvoju prepričal, da se vključijo v pogajanja o storitvah.

6.1

Trgovinske olajšave, edino preostalo singapursko vprašanje, so zelo pomembne za gospodarsko rast vsake države, še zlasti pa za revne in najmanj razvite države, ki bi lahko zmanjšale stopnjo revščine s pomočjo večje udeležbe v mednarodni trgovini. Posodobljen in poenostavljen uvoz/izvoz, mednarodni plačilni promet, transport, logistika in carinski postopki ter večja uporaba informacijske tehnologije in boljši dostop do distribucijskih poti lahko znatno zmanjšajo stroške prenosa blaga od proizvajalcev do potrošnikov, povečajo mednarodne blagovne tokove in prinesejo nove naložbe v države v razvoju. EESO je večkrat izrazil podporo večstransko dogovorjenim pravilom v zvezi s temi vprašanji.

6.2

Posodobitev postopkov carinjenja in transporta ter infrastrukture utegne biti zelo draga za revne države, zato sta potrebni tehnična pomoč in podpora za usposabljanje s strani razvitih držav. Države prejemnice pomoči morajo kljub temu sprejeti potrebne preventivne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo ti načini pomoči uporabljeni pregledno in učinkovito. Čeprav so najmanj razvite države načeloma izvzete iz zahtev za trgovinske olajšave, EESO ugotavlja, da bi bila hitrejša posodobitev trgovinskih postopkov bolj koristna kot počasno in postopno izpolnjevanje obveznosti.

6.3

V tednih pred ministrskim srečanjem bo pogajalska skupina za trgovinske olajšave ocenila več kot 30 predlogov za ukrepe trgovinskih olajšav in zahtevano tehnično pomoč, ki jih bodo predložile različne članice STO. EESO upa, da bodo države v razvoju sčasoma imele koristi od trgovinskih olajšav in da bo obseg obveznosti povezan z njihovo zmožnostjo izvajanja.

7.1

Povsem jasno je, da morajo glavne koristi za razvoj izvirati iz boljšega dostopa do industrijskih izdelkov, storitev in kmetijskih trgov, enostavnejših carinskih postopkov, preglednejših standardov SPS, strožjih pravil STO itd. Kot pojasnilo, Svetovna banka ocenjuje, da lahko uresničitev izida pogajanj iz Dohe dvigne svetovni prihodek za 100 milijard dolarjev letno, velik del te vsote pa bi se stekal v revne države in države v razvoju.

7.2

EESO poziva Svet, da v pogajanjih pred ministrsko konferenco v Hongkongu in po njej pripiše velik pomen naslednjim vidikom:

7.3

Druge industrijske države morajo prav tako omogočiti dostop do trga brez carin in kvot za blago iz najmanj razvitih držav, kot je to storila EU s pobudo Vse, razen orožja. Do sedaj se ZDA, Japonska in Kanada niso odzvale na to pobudo, kljub obljubam, ki so jih dale na konferenci leta 2001.

7.4

Odpiranje trgov za izdelke iz najrevnejših držav morajo dopolniti ogromna denarna sredstva za pomoč za usposabljanje in razvoju infrastrukture, da se tem državam pomaga proizvajati in prevažati blago na svetovne trge. EESO zelo odobrava zavezanost EU, izraženo na vrhu G8 v Gleneaglesu, da poveča stopnjo pomoči za trgovinski razvoj na 1 milijardo EUR letno. ZDA in mednarodne finančne institucije, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (MDS), morajo slediti evropskemu zgledu in dodeliti več sredstev za potrebe razvoja zmogljivosti trgovine.

8.1

Od urugvajskega kroga naprej se je število protidampinških primerov drastično povečalo v mnogih državah v razvoju in vzponu. Ker so se carinske stopnje občutno znižane, se dampinška pravila vedno bolj uporabljajo v protekcionistične namene, kot kažejo nekateri protidampinški primeri v ZDA in drugje. Metodološki rezultati in prakse protidampinških preiskav (ocena škode) se pogosto zlorabljajo za preprečevanje vstopa na trge tujim podjetjem. To je ponavadi v interesu nekaj izbranih podjetij na račun širšega javnega interesa.

8.2

EESO podpira revizijo določb protidampinškega sporazuma STO za omejitev uporabe protidampinških ukrepov v protekcionistične in politične namene. Nekaj predlaganih ukrepov, kot so prepoved verižnih pritožb, „pravilo nižje dajatve“, test javnega interesa, omejitev obdobij preiskave in trajanje protidampinških ukrepov, bi moralo otežiti uporabo protidampinških pravil v protekcionistične namene.

8.3

EESO se strinja s kritično oceno Komisije o napredku pogajanj v zvezi s protidampinškimi pravili. Glede na to, da se bliža ministrska konferenca v Hongkongu, bi morali doseči vsaj splošni sporazum o teh vprašanjih; ministri bi se morali sporazumeti o začetku pogajanj na pravni osnovi.

9.1

Treba je opozoriti, da člen 8 ministrske deklaracije iz Dohe določa: „Ponovno potrjujemo deklaracijo z ministrske konference v Singapurju o mednarodno priznanih temeljnih delovnih standardih. Upoštevamo delo Mednarodne organizacije dela (ILO) glede socialne razsežnosti globalizacije.“

9.2

EESO meni, da je pomembno vključiti temeljne delovne standarde ILO v mednarodni trgovinski sistem. Tudi če ta vprašanja ostanejo zunaj pogajanj Razvojne agende iz Dohe, Odbor podpira pobude ILO na tem področju, podpira pa tudi to, da se ILO podeli status stalne opazovalke STO. Težko bo doseči legitimnost svetovnega trgovinskega sistema v očeh javnosti, če bodo delavci izgubljali delo zaradi podjetij, v katerih delavci delajo v nečloveških pogojih in nimajo nobenih sindikalnih pravic. Zaradi tega bi moral mednarodni trgovinski sistem STO vključevati osem temeljnih konvencij ILO. Morda bo na socialnem področju treba predvideti dodatne ukrepe za zaščito socialnih pravic v zvezi s Splošnim sporazumom o trgovini s storitvami (GATS), ki ureja svobodo fizičnih oseb za občasno opravljanje čezmejnih storitev (4. način).

9.3

EESO pozdravlja priporočila Evropske komisije o izvedbi poročila Svetovne komisije ILO o socialni razsežnosti globalizacije. Prav tako pozdravlja strategijo Evropske komisije, da bi v dvostranske in regionalne trgovinske sporazume vključili temeljne delovne standarde in jih tako uvedli v mednarodni trgovinski in investicijski sistem. EESO se zavzema tudi za to, da bi v pogajanja med EU in Mercosurjem, ki trenutno potekajo, vključili poglavje o socialnih zadevah.

9.4

EESO poudarja, da mora Evropska komisija vztrajati pri politiki ustanovitve institucionaliziranega rednega foruma, ki bi ga sestavljali STO, ILO, UNCTAD, Svetovna banka, MDS in druge mednarodne organizacije, s čimer bi spodbudili politično skladnost na mednarodni ravni.

10.1

Beseda „okolje“ v prejšnjem sporazumu GATT sploh ni bila omenjena. Čeprav so pristojnosti STO omejene na trgovino, so okoljska vprašanja eden izmed ciljev sporazuma STO. Deklaracija iz Dohe je dala mandat za pogajanja na področju okolja in trgovine, da bi se razjasnila vsa neskladja med trgovinskimi obveznostmi v mednarodnih okoljskih konvencijah in pravili STO.

10.2

EESO meni, da mora Odbor za trgovino in okolje nadaljevati s pogajanji o vprašanju razmerja med pravili STO in večstranskimi okoljskimi sporazumi, kljub temu, da do zdaj ni bilo vidnejšega napredka. EESO prav tako poziva, da se sekretariatom ministrstev za gospodarske dejavnosti in programu ZN za okolje (UNEP) podeli status opazovalcev STO.

10.3

EESO meni, da je v trgovini z okolju prijaznim blagom (zdravstvo, ravnanje z odpadno vodo, obnovljiva energija) in storitvami treba čim prej odpraviti ovire. EESO upa, da bo seznam okolju prijaznega blaga in storitev končan do ministrske konference v Hongkongu.

11.1

EESO poziva različne akterje civilne družbe (podjetnike, socialne in poklicne organizacije, socialne partnerje, nevladne organizacije) da:

11.2

Poleg institucionaliziranega dialoga med STO in civilno družbo bi morali nujno razmišljati o tem, kako bi se lahko organizirana civilna družba in ostali socialni partnerji po kategorijah 1 in 2 OZN, ki urejata vključitev nevladnih organizacij in socialnih partnerjev, udeležili postopka za reševanje sporov.

11.3

EESO bo sodeloval v teh pobudah. Pred ministrsko konferenco v Hongkongu bo pripravil konferenco, kot leta 2004, namenjeno razpravam o predlogih za izboljšanje participativne demokracije s pomočjo vključitve organizirane civilne družbe v dejavnosti STO.

11.4

EESO načrtuje, da bo s predstavniki drugih ekonomskih in socialnih svetov iz držav članic Evropske unije ter tretjih držav, kot denimo iz držav AKP, najmanj razvitih držav in regionalnih trgovinskih blokov ameriške celine (Mercosur, Andska skupina) ter v Aziji (ASEAN, SAARC) in Afriki (ECOWAS in SADC) kot tudi v drugih držav v razvoju, okrepil dialog o mednarodni trgovini.

11.5

Mnenje iz leta 2003 Za STO s človeškim obrazom vsebuje tudi posebne predloge za spodbujanje večjega sodelovanja držav v razvoju in civilne družbe v dejavnostih STO. Mnenje EESO predlaga uvedbo parlamentarne razsežnosti STO z določitvijo formalnega dialoga med STO in zainteresiranimi stranmi organizirane civilne družbe, omogočanjem stalne pomoči državam v razvoju s prenosom sredstev in tehničnega strokovnega znanja, ter vzpostavitvijo formalnega dialoga med STO in drugimi mednarodnimi organizacijami (ZN, Svetovna banka, MDS, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj — OECD, ILO itd.).

11.6

EESO meni, da je treba še pred začetkom veljavnosti novega trgovinskega sporazuma pričeti izvajati natančne ocene učinka v zvezi z varnostjo hrane, zaposlovanjem, socialnimi normami in enakostjo spolov, še posebej za države v razvoju. Zato EESO odobrava različne študije trajnostnega učinka (Sustainability Impact Assessment — SIA), ki jih je predlagala Komisija in ki že sedaj nakazujejo, kaj je treba storiti, da bodo trgovinska pogajanja privedla do zaželenih rezultatov. Poleg tega EESO želi, da se glede izvajanja teh študij posvetuje z akterji civilne družbe.