27.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/53

1.1

Po mnenju EESO lahko cilji reforme v celoti zagotavljajo koherentno politiko za razvoj te pomembne panoge kmetijskega, industrijskega in živilskega gospodarstva Evropske unije.

1.2

EESO pozdravlja potrditev osrednje vloge organizacij proizvajalcev pri skupni ureditvi trga za sektor sadja in zelenjave.

1.3

EESO meni, da so finančna sredstva zelo pomemben sestavni del koherentne politike, ki je sposobna zagotavljati konkurenčnost evropskega sektorja sadja in zelenjave; zato poziva Komisijo, da temeljiteje razmisli o finančnih vplivih novosti, ki jih uvaja, ne glede na to kako pozitivni in pohvalni bi lahko bili.

1.4

EESO ugotavlja, da uvedba novih in zelo pomembnih ukrepov v operativne programe vodi k zmanjšanju sredstev, ki so na voljo za naložbe in zaposlovanje.

1.5

EESO podpira strategijo Komisije, da celotni prvi steber do leta 2013 spremeni v enotno in uravnoteženo celoto; v ta namen poziva Komisijo, da tudi v sektorju sadja in zelenjave določi ustrezne načine za prehod, da bi vse akterje v tem sektorju seznanili z novim sistemom in hkrati evropskim potrošnikom zagotovili varnost ponudbe glede kakovosti in količine.

1.6

EESO pozdravlja politiko Komisije, ki je usmerjena k aktivnemu varstvu okolja; pri tem priporoča prilagodljive ukrepe, s katerimi bi bila nagrajena ravnanja in pristopi različnih akterjev. Glede spodbujanja različnih skupin potrošnikov k uživanju sadnih in zelenjavnih proizvodov priporoča uporabo učinkovitejše strategije v okviru horizontalne podporne politike.

1.7

EESO priporoča, da se ohranijo tržni standardi za varstvo potrošnikov, zlasti v zvezi z higieno živil in izvorom proizvodov.

2.1

Komisija navaja naslednje cilje:

2.2

Struktura reforme temelji na treh bistvenih elementih:

2.2.1

Komisija poudarja, da so bili navedeni cilji reforme opredeljeni ob upoštevanju potrebe po skladnosti s Svetovno trgovinsko organizacijo, združljivosti s spremenjeno skupno kmetijsko politiko ter usklajenosti z veljavnimi finančnimi perspektivami.

2.2.2

Komisija ugotavlja, da proizvodnja sadja in zelenjave v EU-27 pomeni 3,1 % proračuna Skupnosti in 17 % celotne kmetijske proizvodnje v EU.

2.2.3

Na podlagi predloga reforme se za sveže sadje in zelenjavo še naprej zagotavljajo finančna sredstva v višini 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje za vsako organizacijo proizvajalcev, medtem ko so nacionalne zgornje meje za predelane proizvode prenesene v shemo enotnega plačila v skladu s preteklo ravnjo izdatkov vsake države, in za nove države članice, v skladu z zneski, določenimi v pristopnih pogodbah.

2.2.4

V regijah, kjer je organizacija proizvodnje slaba, je treba dovoliti dodeljevanje dodatne državne finančne pomoči.

2.2.5

Sofinanciranje za operativne programe še naprej znaša 50 %, v nekaterih posebnih primerih izjemoma 60 % (nadnacionalni projekti, projekti na medpanožni osnovi, ekološka proizvodnja, proizvajalci v novih državah članicah, združenja organizacij proizvajalcev, najbolj oddaljene regije, regije, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje).

2.2.6

Za umike s trga, ki ne presegajo 5 % proizvodnje, lahko Komisija financira do 100 % pri razdelitvi dobrodelnim organizacijam, kazenskim institucijam, šolam, otroškim počitniškim domovom, bolnišnicam in domovom za ostarele.

2.2.7

Predvidena je razveljavitev člena 51 Uredbe 1782/2003 in tako vključitev sadja in zelenjave v shemo enotnega plačila.

2.2.8

Države članice morajo določiti referenčne zneske in upravičene hektare v okviru sheme enotnega plačila na podlagi reprezentativnega obdobja, ki ustreza trgu posameznega proizvoda sadja in zelenjave, ter primernih objektivnih in nediskriminacijskih meril.

2.2.9

Komisija predvideva, da se vsaj 20 % skupnih izdatkov vsakega operativnega programa nameni za kmetijsko-okoljske ukrepe.

2.2.10

Predlog ne vpliva na veljavne predpise na področju zunanje trgovine; vendar pa predlaga odpravo izvoznih nadomestil.

2.2.11

Del predpisov za sektor sadja in zelenjave, ki jih predvideva obravnavani predlog uredbe, vsebuje že predlog uredbe o „enotni SUT (skupni ureditvi trga)“, (ki ga trenutno obravnava Svet).

2.2.12

V predlagani reformi Komisija predvideva tudi, da je treba preveriti tržne standarde, predvsem glede kakovosti, razvrščanja, teže, velikosti, pakiranja, zavijanja, skladiščenja, prevoza, predstavitve, trženja in označevanja. Predlog Komisije potrjuje ključno vlogo organizacij proizvajalcev za sektor sadja in zelenjave, tako da:

2.2.13

Predlog priznava medpanožne organizacije in predvideva razširitev pravil za člane organizacij proizvajalcev na proizvajalce, ki niso člani organizacij proizvajalcev, če pokrivajo vsaj 60 % ponudbe na ustreznem gospodarskem območju.

2.2.14

Komisija predlaga, da države članice oblikujejo nacionalno strategijo, ki bo organizacijam proizvajalcev omogočala oceniti operativne programe.

2.2.15

Vsak operativni program mora obvezno vsebovati ukrepe spodbujanja, usmerjene k otrokom in mladim, mlajšim od 18 let.

3.1

Po mnenju EESO lahko cilji reforme v celoti zagotavljajo koherentno politiko za razvoj te pomembne panoge kmetijskega, industrijskega in živilskega gospodarstva Evropske unije. Komisija je v „Razlogih za reformo“ sama poudarila: „Od 9,7 milijona kmetijskih gospodarstev v 25 državah članicah Evropske unije (EU) jih 1,4 milijona proizvaja sadje in zelenjavo. Ta sektor obdeluje 3 % obdelovalnih površin in proizvaja 17 % vrednosti kmetijske proizvodnje v EU. Sektor se spopada s pritiskom visoko koncentriranih verig trgovcev na drobno in vedno večjo konkurenco proizvodov iz tretjih držav. […] Sektor sadja in zelenjave prejme okrog 3,1 % skupnega kmetijskega proračuna […].“ (1) EESO pa poudarja, da sektor sadja in zelenjave zagotavlja najvišjo stopnjo zaposlenosti glede na uporabljeno obdelovalno površino. Poleg tega se sektor sadja in zelenjave sooča z mednarodno konkurenco (pogajanja STO, evro-mediteransko območje proste trgovine od leta 2010), ki bo vedno bolj vplivala na razvoj evropske proizvodnje sadja in zelenjave.

3.2

Poleg tega Evropsko računsko sodišče v Posebnem poročilu št. 8/2006 z naslovom Uspešna rast? Uspešnost podpore Evropske unije za operativne programe proizvajalcev sadja in zelenjave, v katerem kritično ocenjuje tudi delovanje organizacij proizvajalcev in opaža „pomemben napredek v primerjavi z začetnim stanjem organizacij proizvajalcev“, poziva k boljšemu spremljanju učinkovitosti pomoči in bolje usmerjeni politiki za krepitev organizacij proizvajalcev.

3.3

EESO opozarja na razhajanja med navedenimi cilji in višino finančnih sredstev, ki so na voljo za njihovo uresničenje in predstavljajo zelo pomemben element vsake koherentne politike; to utrjuje tudi neravnovesje v skupni kmetijski politiki glede na proizvodnjo na sredozemskem območju.

EESO ugotavlja, da predlogi Komisije ne vplivajo na višino proračuna. Poleg tega opaža, da bo Komisija z ukinitvijo umikov s trga in izvoznih nadomestil dosegla povečanje sredstev, ki bodo verjetno na voljo prihodnjim operativnim programom, vendar pa zanje obstaja nevarnost, da bodo ostali neporabljeni in jih učinkovitejša združenja proizvajalcev ne bodo mogla porabiti za naložbe.

3.4

EESO prav tako ugotavlja, da predlog v operativne programe uvaja nove ukrepe, ki so zelo pomembni s političnega in gospodarskega stališča (obvladovanje tržnih kriz, okoljska politika, spodbujanje potrošništva), in zato povečuje sofinanciranje (do 60 %) nekaterih ukrepov, ki so opredeljeni kot strateško pomembni.

Ta inovativna politika v povezavi z ohranjanjem zgornje meje finančne pomoči Skupnosti za operativne programe, ki znaša največ 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje za vsako organizacijo proizvajalcev, vodi do zmanjšanja finančnih sredstev, namenjenih naložbam.

3.5

Poleg tega EESO opozarja, da bo uvedba popolnega ločevanja pomoči za predelane proizvode zelo verjetno povzročila znižanje vrednosti tržne proizvodnje in s tem zmanjšanje vseh razpoložljivih finančnih sredstev glede na sedanje stanje.

3.6

Iz zgoraj navedenih razlogov EESO meni, da so potrebni vsaj trije popravki, pri čemer je treba ohraniti načelo prave proračunske nevtralnosti:

3.7

EESO se, med drugim, seznanja s predlogom Komisije, da bi obvladovanje kriz zaupali organizacijam proizvajalcev in Komisijo poziva, da oblikuje pregledna merila za obvladovanje kriz ter omogoči, da instrumente, ki so za to na voljo, lahko uporabljajo vsi proizvajalci, zato da bi bilo morebitno posredovanje v kriznih situacijah učinkovito in bi dejansko omogočilo ponovno vzpostavitev trgov.

3.8

EESO se zaveda, da je Komisija večkrat opozorila na svojo dolgoročno strategijo s ciljem do leta 2013 vključiti vse skupne tržne ureditve v shemo enotnega plačila. EESO meni, da bi bilo primerno – tudi v skladu z doslej sprejetimi reformami – predvideti ustrezno prehodno obdobje, da bi upoštevali posebnosti posameznih držav članic in različnih proizvodov. EESO se zaveda, da bi prenagljeno ravnanje lahko negativno vplivalo na zaposlovanje in predelovalno industrijo, ki se sooča z zapleteno strategijo prestrukturiranja – in bo morda vključevala zapiranje obratov –, za katero predlog reforme ne predvideva posebnih podpornih ukrepov.

3.9

EESO opaža, da Komisija zaradi združljivosti s STO meni, da je treba člen 51 Uredbe 1782/2003 nadomestiti. Znotraj sektorja bi to povzročilo dodatno konkurenco med uveljavljenimi pridelovalci sadja in zelenjave ter morebitnimi novimi proizvajalci. Da bi preprečili umetna izkrivljanja donosnosti sektorja, EESO meni, da je nujno v prehodnem obdobju dovoliti državam članicam, da za določene občutljive proizvode še naprej selektivno uporabljajo člen 51 ali uvedejo nove pravice za tiste proizvajalce sadja in zelenjave, ki s svojo dotedanjo proizvodnjo teh niso potrebovali.

3.10

EESO opaža, da Komisija na področju trgovine s tretjimi državami predlaga ukinitev izvoznih nadomestil za ta sektor, in ugotavlja, da to na splošno prispeva k neenotni politiki EU za različne sektorje kmetijstva. Komisijo poziva, naj se izogiba trgovinskim koncesijam, ki niso v skladu z načelom posebnih ugodnosti Skupnosti, in ji priporoča, naj skrbi za dosledno uporabo tarifnih kvot in ohranjanje posebne zaščitne klavzule, zlasti ker je EU največja svetovna uvoznica sadja in zelenjave, 70 % njenih uvozov izvira iz držav, ki so upravičene do prednostnih trgovinskih sporazumov, in ker nekateri proizvodi sektorja sodijo med t. i. „občutljive proizvode“.

3.11

EESO sicer podpira cilj, usmerjen k poenostavitvi, vendar meni, da je ohranjanje tržnih standardov pomemben instrument za varstvo potrošnikov glede na varnost in izvor proizvoda, pa tudi zaradi ključne vloge, ki jo imajo ti standardi pri urejanju trga. Zato EESO poudarja, kako pomembno je, da EU uspe v mednarodnih trgovinskih določbah uveljaviti načelo sledljivosti kot temeljni ukrep za obvladovanje sanitarnih in fitosanitarnih tveganj.

3.12

Prav tako EESO poudarja potrebo, da Evropska unija na mednarodni ravni spodbuja uvedbo in priznavanje okoljskih in socialnih standardov glede delavcev, zaposlenih v proizvodnih procesih.

3.13

EESO pozdravlja politiko Komisije, ki je usmerjena k aktivnemu varstvu okolja. V zvezi s tem EESO meni, da bi bilo bolj učinkovito uporabiti progresivni sistem sofinanciranja z obvezno minimalno osnovo, ki bi koristil operativnim programom, usmerjenim k uresničevanju teh ciljev, kot pa določiti zgornje meje in nespremenljive deleže.

3.14

Na področju spodbujanja določenih skupin potrošnikov k uživanju proizvodov sadja in zelenjave pripisuje EESO temu cilju enak pomen kot Komisija in jo zato poziva, da v okviru horizontalne podporne politike pripravi posebno strategijo; vendar pa EESO dvomi, da so obvezni ukrepi spodbujanja v okviru operativnih programov smiselni, saj bo njihova razsežnost neizogibno omejena.

4.1

Odbor opozarja na dejstvo, da sedanji predlog Komisije ne odpravlja težav proizvajalcev rdečega sadja, namenjenega predelavi. Po mnenju EESO bi bilo koristno vzpostaviti sistem neposredne podpore proizvajalcem rdečega sadja, namenjenega predelavi, kot je to pri drugih vrstah sadja in zelenjave za predelavo (npr. suho sadje).

4.2

EESO pozdravlja vključitev kuharskih zelišč v seznam proizvodov, za katere se lahko ustanovi organizacija proizvajalcev in poziva Komisijo, da preveri, če seznam, ki ga vključuje njen predlog, ustreza zahtevam vseh območij EU.

4.3

Glede na pretekle izkušnje z razdelitvijo dobrodelnim organizacijam EESO opozarja Komisijo na potrebo po pripravi hitrih in učinkovitih izvedbenih ukrepov.

4.4

EESO poziva Komisijo, da v okviru ukrepov proste razdelitve razmisli tudi o uporabi, ki ni namenjena prehranjevanju.

4.5

EESO poziva Komisijo, da razmisli o posebnih težavah, s katerimi se soočajo proizvajalci iz novih držav članic pri sofinanciranju obvladovanja kriz.

4.6

Po mnenju EESO je določitev najnižjega deleža za neposredno prodajo proizvajalca v nasprotju s cilji reforme, zato predlaga, da se ohrani besedilo iz predhodne uredbe.

4.7

EESO ne nasprotuje temu, da države članice pripravijo nacionalne strategije za operativne programe – med drugim za boljše izkoriščanje obstoječih javnih organov – vendar meni, da morajo biti te strukture prostovoljne za ustrezne države članice in ne smejo voditi k objavi seznamov pozitivnih ukrepov na nacionalni ravni.

4.8

EESO opaža tudi, da v nekaterih primerih lahko pride do neskladja med politiko Skupnosti, katere cilje je spodbujati koncentracijo ponudbe, tudi s pomočjo združitev organizacij proizvajalcev, ter ukrepanjem organov Skupnosti ali nacionalnih organov na področju zaščite konkurence. Zato zahteva, da uporaba pravil konkurence upošteva evropske razsežnosti trga sadja in zelenjave.

4.9

EESO predlaga Komisiji, da ustanovi center Skupnosti za spremljanje cen in trgovinskih praks, kar lahko poveča preglednost trga v korist vseh akterjev.

4.10

EESO meni, da predlagana reforma uveljavlja neodvisno skupno ureditev trga za ta sektor, in poziva Komisijo, da v uredbo o t. i. „enotni SUT“ ne vključi posebnih dodatnih določb za sadje in zelenjavo.