52007DC0832

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.12.2007

COM(2007) 832 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izkušnjah, pridobljenih z uporabo Uredbe (ES) št. 91/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza

KAZALO

POVZETEK 3

1 UVOD 3

1.1 OZADJE IN CILJI 3

1.2 POLITIČNI OKVIR 4

1.3 IZVEDBENI PREDPISI 5

1.4 ZAJETJE DRŽAV ČLANIC IN DRUGIH DRŽAV 5

2 IZVAJANJE UREDBE 7

2.1 NEREŠENA VPRAŠANJA 7

2.1.1 Spoštovanje pravnih obveznosti 7

2.1.2 Obremenitev za države poročevalke zaradi izvajanja in rednega zagotavljanja podatkov 9

2.1.3 Proces zbiranja, urejanja in validacije podatkov 9

2.1.4 Metodološka vprašanja 10

2.2 REZULTATI 10

2.2.1 Pošiljanje in validacija podatkov 10

2.2.2 Metodološka navodila 11

2.2.3 Razširjanje podatkov 11

3 SKLEPNE UGOTOVITVE 13

3.1 KRATKOROČNI RAZVOJ 14

3.2 DOLGOROČNI RAZVOJ 14

POVZETEK

Uredba (ES) št. 91/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza[1] v členu 9 določa, da po triletnem zbiranju podatkov Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izkušnjah, ki jih je pridobila z uporabo te uredbe. Cilj tega poročila je zadostiti tej zahtevi po opravljenem prvem triletnem zbiranju podatkov (2003–2005).

Po splošnem opisu ozadja, ciljev in političnega okvira pravnega akta so obravnavana nekatera vprašanja v zvezi z izvajanjem. Poročilo podaja tudi informacije o glavnih doseženih rezultatih. V zadnjem delu so navedene sklepne ugotovitve in možnosti za prihodnji razvoj.

Zaradi izvajanja te uredbe so postale razpoložljive podrobne informacije o evropskem prevozu tovora in potnikov po železnici, kakor tudi podatki o železniških nesrečah, uredba pa je prav tako prinesla napredek na področju kakovosti in pravočasnosti podatkov. Države članice so si prizadevale izpolniti zahteve Uredbe in s temi prizadevanji je treba še naprej nadaljevati za izboljšanje pravočasnosti in popolnosti zagotavljanja podatkov.

1 UVOD

1.1 OZADJE IN CILJI

Uredba 91/2003 je bila pripravljena, da bi na tej podlagi Komisija, druge institucije EU, nacionalne vlade in širša javnost dobili primerljive, zanesljive, usklajene, redne in izčrpne statistične podatke o obsegu in razvoju prevoza tovora in potnikov po železnici v Evropski uniji.

To se dosega z razširitvijo nekaterih bistvenih vidikov podatkov, ki so se pred tem zbirali v skladu z Direktivo Sveta o statističnih poročilih glede železniškega prevoza blaga kot delu regionalnih statistik (80/1177/EGS), tako da bodo vključevali informacije o prevozu potnikov, prometnih tokovih in nesrečah na železniškem omrežju; informacije o vrsti nevarnega blaga; informacije o vrsti prevozne enote ter informacije o notranjem in mednarodnem prevozu blaga in potnikov na regionalni ravni (NUTS2).

Povzetek glavnih značilnosti Uredbe 91/2003:

- Zagotavljanje podatkov bi moralo zajemati vse železnice v Skupnosti.

- Zagotavljanje podatkov je opredeljeno za prevoz tovora in potnikov po železnici. Zbrani podatki vključujejo letno in četrtletno statistiko prevoza blaga in potnikov.

- Obvezno zagotavljanje podatkov o izvoru in cilju za tovor in potnike je geografsko opredeljeno na ravni NUTS2.

- Zbrane informacije vključujejo statistiko prometnih tokov v železniškem omrežju za tovorne in potniške vlake.

- Zagotavljanje podatkov zajema statistiko železniških nesreč.

1.2 POLITIČNI OKVIR

Razvoj skupne prometne politike zahteva najboljše možno poznavanje obsega in razvoja prevoza potnikov in tovora po železnici. Bela knjiga „Evropska prometna politika za leto 2010: čas odločitve“[2] je kot cilj prometne politike Skupnosti opredelila pomoč Evropejcem pri zagotavljanju uspešnih in učinkovitih prevoznih sistemov. Ta cilj se je ohranil v Vmesnem pregledu Bele knjige[3], čeprav je bil bolj usmerjen v zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Evropi. Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj[4] postavlja trajnostni razvoj kot ključni cilj za EU. Tako se statistika Skupnosti o železniškem prevozu uporablja za oblikovanje, spremljanje in vrednotenje prometne in drugih politik EU, na primer prenovljene strategije za trajnostni razvoj in delovanje notranjega trga.

Pomen teh podatkov za sprejemanje odločitev v EU se povečuje, na primer po podelitvi pristojnosti Komisiji zaradi drugega in tretjega železniškega paketa predlogov.

Drugi železniški paket sestavljajo tri direktive (direktive o varnosti, interoperabilnosti in odprtju trga) in ena uredba o Evropski agenciji za železniški promet.

Tretji paket pravnih ukrepov vključuje dve direktivi (direktivo o nadaljnjem odpiranju trga mednarodnega prevoza potnikov po železnici in direktivo o izdaji vozniških dovoljenj strojevodjem) in eno uredbo (o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu). Te informacije se uporabljajo tudi za merjenje potniških in tovornih tokov ter izračunavanje deležev različnih oblik prometa v EU.

Drugi primeri uporabe teh podatkov za potrebe politike so:

- Evropska agencija za železniški promet se prav tako zanima za uporabo teh podatkov pri svojem delu, npr. za razvoj skupnih varnostnih kazalnikov.

- Obstaja tudi možnost za uporabo teh podatkov za namene okoljske politike v primerjavi z drugimi načini prevoza. Potreba po podatkih se povečuje hkrati s politično voljo po okrepitvi železniškega prometa iz okoljskih razlogov. Ta statistika je pomembna tudi za mehanizem poročanja o prometu in okolju TERM, ki je bil zasnovan za informiranje oblikovalcev prometne politike EU in ga Evropska agencija za okolje razvija v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic in Evropsko komisijo.

1.3 IZVEDBENI PREDPISI

Uredba 91/2003 Komisiji podeljuje izvedbena pooblastila, ki se v skladu s členoma 10 in 11 izvajajo po postopku komitologije. Eurostat je ta postopek uporabil za sprejetje niza predpisov, ki zajemajo različne vidike izvajanja Uredbe. Ti predpisi se sprejemajo v obliki uredb Komisije po izdaji mnenja Odbora za statistični program.

Doslej sta bili sprejeti dve izvedbeni uredbi:

- Uredba Komisije (ES) št. 1192/2003[5] z dne 3. julija 2003 zagotavlja predvsem usklajene opredelitve, ki naj bi jih v železniški statistiki uporabljale vse države, ki zagotavljajo podatke, vendar tudi prilagaja vsebino priloge, povezane s statistiko o nesrečah;

- Uredba Komisije (ES) št. 332/2007[6] z dne 27. marca 2007, ki določa tehnično obliko za prenos podatkov (podatkovni nizi morajo imeti ustrezno strukturo in kodiranje).

Ustrezni odbori trenutno razpravljajo o še eni uredbi Komisije. Njen namen je uskladiti vrsto opredelitev in spremeniti Prilogo H k Uredbi 91/2003, tako da bo skladna s Prilogo 1 k Direktivi o varnosti na železnicah2004/49/ES.

1.4 ZAJETJE DRŽAV ČLANIC IN DRUGIH DRŽAV

Uredba 91/2003 se uporablja neposredno in v celoti v vseh državah članicah. Ni je treba prenesti v nacionalno zakonodajo. Vendar je bilo uvedeno postopno uvajanje prilog k Uredbi (za nekatere železniške družbe, podatkovne nize in spremenljivke) v skladu z določenimi pravili in za največ tri leta (do vključno leta 2005).

Romunija in Bolgarija sta izrazili pripravljenost, da bosta v celoti spoštovali zakonodajo EU na tem področju, z začetkom leta 2006, ki je referenčno leto za zagotavljanje podatkov. Romunija je v skladu z določbami Uredbe zagotovila skoraj vse podatke za leto 2005.

Kar zadeva države kandidatke, sta Hrvaška in Turčija zagotovili nekaj podatkov, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa ni poslala še nobenih informacij.

Leta 2003 je bila Uredba 91/2003 s Sklepom Skupnega odbora EGP[7] uradno vključena v Prilogo XXI (Statistika) k Sporazumu EGP. V skladu s tem sklepom mora Norveška poslati podatke, ki se zahtevajo v Uredbi. Uredba vsebuje določbo za poenostavljeno poročanje in to se uporablja za podatke iz Lihtenštajna[8].

Podatke na podlagi načel Uredbe bo pošiljala tudi Švica v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike[9]. Švica zbira podatke, ki jih zahteva ta uredba, najpozneje od začetka leta 2006[10].

2 IZVAJANJE UREDBE

2.1 NEREŠENA VPRAŠANJA

2.1.1 Spoštovanje pravnih obveznosti

Skladnost z obveznostmi zagotavljanja podatkov, opredeljenimi v Uredbi, se je v obravnavanem obdobju pozitivno razvila. Na razvojni trend je vplivalo predvsem dejstvo, da so se določbe iz prilog uvajale postopoma:

- podatki za leto 2003 – prvič so bile zahtevane razpredelnice A1, A2, A3 in Priloga I;

- podatki za leto 2004 – prvič so bile zahtevane razpredelnice A4, A5, A6, A7, A8 in A9, Priloga B, Priloga C, Priloga D, Priloga E in Priloga H;

- podatki za leto 2005 – prvič sta bili zahtevani Priloga F in Priloga G.

Razpredelnica 1 prikazuje status pošiljanja podatkov za referenčno leto 2005 po podatkovnih nizih in periodičnosti. V skladu z Uredbo 91/2003 so:

- podatkovni nizi, povezani s Prilogo E (Statistika prevoza blaga in potnikov), četrtletni;

- podatkovni nizi iz prilog A, B, C, D (Statistika prevoza blaga in potnikov) in H (Statistika nesreč) letni;

- podatkovni nizi iz prilog F (Regionalna statistika prevoza blaga in potnikov) in G (Statistika prometnih tokov v železniškem omrežju) pa petletni (in jih je treba zagotavljati z začetnim referenčnim letom 2005).

Razpredelnica 1: Skladnost z zahtevami Uredbe glede pravočasnosti in popolnosti v letu 2005 (referenčno leto)

Četrtletno pošiljanje podatkov | Letno pošiljanje podatkov | 5 let (začetek z letom 2005) |

P | težave s pravočasnostjo |

M | nekaj razpredelnic manjka |

K | težave s kakovostjo, nepopolni podatki |

– | se ne uporablja |

Kar zadeva zagotavljanje podatkov za leto 2003, je imelo nekaj držav poročevalk težave s pošiljanjem nekaterih podatkovnih nizov (zlasti o statistiki nesreč itd.) ali nekaterih elementov (gibanje vlakov itd.). Zagotavljanje podatkov v naslednjih dveh letih se je izboljšalo, čeprav si je treba še naprej prizadevati za izboljšanje periodičnosti in popolnosti podatkovnih nizov.

2.1.2 Obremenitev za države poročevalke zaradi izvajanja in rednega zagotavljanja podatkov

V večini držav poročevalk je ravnanje v skladu z Uredbo pomenilo, da preprosto uporabljajo obstoječe podatke, tako da niso bili sprejeti nobeni posebni ukrepi, saj obstoječi postopki dovolj dobro ustrezajo zahtevam. V nekaterih državah pa je bilo treba podaljšati zbiranje podatkov in uvesti je bilo treba dodatne postopke za urejanje. Treba je omeniti, da v Uredbi ni bila predvidena finančna podpora za pokritje stroškov njenega izvajanja.

Za večino držav poročevalk je delovna obremenitev rednega zagotavljanja podatkov sprejemljiva. Kljub temu v nekaterih državah to pomeni veliko obremenitev, zlasti za železniške družbe kot tiste, ki zagotavljajo originalne podatke, in za pristojne nacionalne organe držav, kjer se uporabljajo pravila EU o liberalizaciji in zato tam deluje veliko novih železniških družb.

Kar zadeva stroške, se je leta 2006 v imenu delovne skupine za načrtovanje in usklajevanje evropskega statističnega sistema začela izvajati pilotna študija, ki je pokazala, da je stanje zelo raznoliko, povprečni stroški priprave statistike železniškega prevoza so občutno nihali celo med državami članicami, ki so si podobne po velikosti in tržnih strukturah. Države članice so le z nekaj izjemami potrdile, da podatki iz raziskave stroškov in koristi[11] dejansko odražajo skupni letni strošek priprave statistike železniškega prevoza v skladu z Uredbo 91/2003.

2.1.3 Proces zbiranja, urejanja in validacije podatkov

Proces zbiranja in urejanja podatkov v državah poročevalkah sledi tradicionalnemu toku informacij od spodaj navzgor. Na splošno se ta tok začne pri železniški družbi, ki pošlje informacije pristojnemu nacionalnemu organu, ta pa nacionalne podatke uredi, validira in jih pošlje Eurostatu.

V nekaterih primerih pristojni nacionalni organi uporabijo informacije iz drugih virov, kot so ministrstvo za promet, upravljavci infrastrukture ali nacionalni organi za varnost, zlasti za statistiko o prometnih tokovih v železniškem omrežju in za statistiko nesreč.

Vsi pristojni nacionalni organi pred pošiljanjem informacij Eurostatu preverijo veljavnost podatkov z uporabo interno razvitih kontrolnih postopkov in/ali uporabo predvalidacijskega programskega orodja, ki ga zagotavlja Eurostat. Pravila validacije zajemajo veliko vidikov procesa, vključno s formatom podatkov, kodiranjem, interno skladnostjo vsakega podatkovnega niza, skladnost med podatkovnimi nizi in spremenljivkami itd., in kadar se odkrijejo napake, se jih odpravi ročno, preden se podatki pošljejo Eurostatu.

2.1.4 Metodološka vprašanja

Metodološke določbe izvedbene uredbe 91/2003 so zagotovile skupni okvir za zagotovitev usklajenega zbiranja podatkov in priprave primerljivih rezultatov. V zadevnem obdobju so se pojavila naslednja pomembnejša metodološka vprašanja:

- vprašanje vključitve/izključitve potniškega tranzita;

- metodološke težave z vzpostavitvijo razpredelnice ujemanja med oznakami postaj Mednarodne zveze železnic (Union Internationale des Chemins de Fer – UIC) in regijami NUTS2 ter enega skupnega pretvorbenega orodja za NST/R-NST2000 (PNA, KN) za namene statistike prevoza;

- potreba bo uskladitvi opredelitev v Direktivi o varnosti na železnicah 49/2004 in železniških uredbah (skupaj s spremembami razpona zbiranja podatkov), da bi se izboljšala kakovost statistike železniških nesreč;

- metodološka pomoč glede Priloge G – Statistika prometnih tokov v železniškem omrežju;

- težave z ujemanjem med Prilogo I in podatki, ki jih je treba zagotoviti.

2.2 REZULTATI

2.2.1 Pošiljanje in validacija podatkov

Vsaka priloga k Uredbi 91/2003 predvideva posebne roke, v katerih morajo države poročevalke poslati podatke. V obravnavanem obdobju se je skladnost s temi roki izboljšala.

Glede tehničnih ureditev za pošiljanje podatkov je bila dosežena visoka raven standardizacije. Podatki se elektronsko pošiljajo Eurostatu ob upoštevanju zahtevane strukture datotek in formata datotek s poročilom. To omogoča hitro vključevanje informacij v operativno podatkovno zbirko Eurostata in zgodnje odkrivanje osnovnih napak in neznanih oznak.

Po naložitvi podatkov v Eurostatovo podatkovno zbirko se uporabijo podrobni postopki validacije za zagotovitev kakovosti poslanih podatkov. Validacija vključuje notranjo skladnost podatkovnih nizov, doslednost v časovnem obdobju, skladnost med podatkovnimi nizi in primerjavo rezultatov za promet med dvema državama poročevalkama.

Raven kakovosti podatkov v tovornem prometu (ki temelji na prevoznih dokumentih) je mogoče oceniti kot visoko. Podatki o potnikih ne morejo doseči enake ravni kakovosti, ker posamezne države članice uporabljajo različne metodologije zbiranja podatkov. Podatki s področja statistike nesreč so včasih „onesnaženi“ s samomori in poskusi samomorov. Pri nekaterih delih podatkov o nesrečah se pozna, da države niso prilagodile skupnih opredelitev (najbrž zaradi petletnega prehodnega obdobja, ki ga dovoljuje Uredba 91/2003); zgoraj omenjene usklajene opredelitve bodo izboljšale kakovost. Ta izjava temelji na izvajanju trdnega skupnega metodološkega okvira, na prizadevanjih pri postopkih zbiranja in validacije na nacionalni ravni ter na nadaljnjih kontrolah kakovosti, opravljenih na Eurostatu pred razširjanjem podatkov.

Večina držav članic meni, da je raven skladnosti z Uredbo 91/2003 dobra. Večina težav se pojavlja pri zagotavljanju informacij na regionalni ravni, in sicer zaradi slabe kakovosti virov podatkov in zbirnih orodij, omejenega dostopa do podatkov in, v nekaterih primerih, težav z obdelavo podatkov. Vendar si veliko držav poročevalk stalno prizadeva za izboljšanje stanja, na primer z rednimi stiki s posredovalci podatkov, tako da je mogoče dopolniti pošiljanje podatkov, ali razvojem novih sistemov za obdelavo podatkov.

2.2.2 Metodološka navodila

Eurostat je pripravil Referenčni priročnik za izvajanje Uredbe 91/2003, s katerim je državam članicam in drugim državam poročevalkam zagotovil navodila glede izvajanja Uredbe. Referenčni priročnik se letno posodablja, tako da se vključijo najnovejše informacije, dokumentacija ali smernice, pomembne za zbiranje teh statističnih podatkov.

Poleg tega je Eurostat v sodelovanju z državami članicami in UIC pripravil razpredelnico ujemanja med oznakami postaj UIC in regijami NUTS2.

2.2.3 Razširjanje podatkov

V skladu s členom 7 Uredbe 91/2003 lahko Komisija razširja vse podatke, ki jih države članice niso razglasile za zaupne. V praksi je to klavzulo uporabilo zelo malo držav in je veliko večino podatkov, predloženih Eurostatu, mogoče razširjati. Podatki iz Priloge I (informacije o železniških družbah) so glede na določbe Uredbe zaupni.

Eurostat objavlja podatke, ki jih je zbral s svojo podatkovno bazo za razširjanje, zastonj in dostopni so z Eurostatove spletne strani. Obstaja že 19 razpredelnic, ki vsebujejo podatke iz prilog A–E in H. Letos (2007) se bo število razpredelnic povečalo zaradi razširjanja podatkov iz prilog F in G.

Eurostat razširja informacije tudi s posebnimi publikacijami, kot je zbirka „Statistics in Focus“, ali obvestili za javnost, ki usmerijo pozornost medijev in širše javnosti na te podatke.

Na podlagi podatkov, ki so bili poslani v skladu z določbami Uredbe, so bile objavljene tri številke publikacije „Statistics in Focus“ za podatke iz leta 2005:

- Nesreče v železniškem prometu v Evropski uniji v obdobju 2004–2005;

- Železniški tovorni promet 2005;

- Prevoz potnikov po železnici v obdobju 2004–2005.

Razpredelnica 2 vsebuje nekaj ključnih podatkov o evropskem železniškem prometu, zbranih na podlagi te uredbe.

Razpredelnica 2: Skupni[12] železniški promet potnikov in tovora ter osebe, ki so umrle v železniških nesrečah, po državah, leto 2005

Potniški promet (milijon pkm) | Sprememba v primerjavi z letom 2004 (%) | Tovorni promet (milijon tkm) | Sprememba v primerjavi z letom 2004 (%) | Število oseb, ki so umrle v železniških nesrečah[13] |

Belgija | 8 305 | -4,3 | :c[14] | 5,7 14 | 24 |

Češka republika | 6 667 | 1,3 | 14 866 | -1,5 | 249 |

Danska | 5 957 | 0,7 | 1 976 | -14,9 | 23 |

Nemčija | 78 244 | 7,4 | 95 421 | 3,8 | 157 |

Estonija | 248 | 28,6 | 10 639 | 1,4 | 21 |

Grčija | 1 854 | 11,1 | 613 | 3,6 | 26 |

Španija | 21 153 | 4,1 | 11 635 | -2,0 | 65 |

Francija | 76 886 | 3,4 | 40 701 | -9,8 | 79 |

Irska | 1 781 | 12,6 | 303 | -24,1 | 0 |

Italija | 50 088 | 1,7 | 22 761 | 2,6 | 99 |

Ciper | - | - | - | - | - |

Latvija | 894 | 10,3 | 19 779 | 6,2 | 5 |

Litva | 280 | -1,0 | 12 457 | 7,0 | 33 |

Luksemburg | 267 | 5,8 | 392 | -33,9 | 0 |

Madžarska | 9 851 | -3,1 | 9 090 | 3,9 | 91 |

Malta | - | - | - | - | - |

Nizozemska | 14 036 | -0,4 | 5 025 | -3,8 | 25 |

Avstrija | 9 236 | 5,0 | 18 957 | 1,1 | 44 |

Poljska | 17 882 | -3,0 | 49 972 | -4,5 | 291 |

Portugalska | 3 809 | 1,5 | 2 422 | 6,1 | 99 |

Slovenija | 716 | 3,0 | 3 245 | 3,0 | 5 |

Slovaška | 2 182 | -2,0 | 9 463 | -2,5 | 7 |

Finska | 3 478 | 3,8 | 9 706 | -4,0 | 22 |

Švedska | 8 910 | 3,2 | 21 675 | 3,9 | 21 |

Združeno kraljestvo | 44 415 | 2,5 | 22 322 | -1,0 | 74 |

Evropska unija 25 | : | : | : | : | 1 464 |

Bolgarija | : | : | : | : | : |

Hrvaška | 1 227 | 5,0 | 2 835 | 13,7 | 35 |

NJRM | : | : | : | : | : |

Islandija | - | - | - | - | - |

Lihtenštajn | 1 | 0,0 | 17 | -17,3 | 0 |

Norveška | 2 709 | 3,4 | 3 149 | 10,7 | 4 |

Romunija | 7 960 | -7,6 | 16 582 | -2,6 | 36 |

Švica[15] | : | : | : | : | : |

Turčija | 5 036 | -3,8 | 9 077 | -2,7 | 154 |

3 SKLEPNE UGOTOVITVE

Pridobljene izkušnje in rezultati o izvajanju Uredbe 91/2003 se lahko na splošno štejejo za zelo pozitivne. Sprejetje Uredbe, delo in sredstva, vloženi v oblikovanje pravnih zahtev na nacionalni ravni in na ravni Eurostata, so omogočili hitro pripravo primerljivih in zanesljivih rezultatov. To zlasti velja za deset držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004.

Več težav pri zbiranju podatkov o železnici je bilo v državah z razvitim železniškim trgom (tam je več železniških operaterjev).

Zagotavljanje podatkov v dveh naslednjih letih se je izboljšalo, čeprav še vedno obstajajo težave, zlasti v zvezi s periodičnostjo in popolnostjo podatkovnih nizov.

Zaradi stalnega učnega procesa (v zadnjih treh letih) so bili vsi četrtletni podatki za leto 2006 na voljo že maja 2007 (vse države članice so upoštevale rok za četrtletne podatke).

V nekaj državah je bil dosežen precejšen napredek pri odpravi ovir glede zaupnosti v nekaterih razpredelnicah. Na začetku je 7 držav razglasilo, da so nekatere razpredelnice zaupne, vendar bi podatke lahko objavili po navezavi stikov nacionalnih statističnih inštitutov z železniškimi družbami. Trenutno so dostop do podatkov nekoliko omejile samo tri države (AT[16], BE[17] in BG[18]). V teh državah še vedno poteka postopek o razkritju podatkov. Zaradi tega še vedno niso na volji zbirni podatki za EU (za nekatere spremenljivke). To resno ovira spremljanje železniškega trga na evropski ravni in s tem uporabnost podatkovnih nizov.

Večina vprašanj v zvezi z razlago Uredbe, zbiranjem, urejanjem, pošiljanjem in validacijo podatkov je bila obravnavana in ustrezno rešena. Izvajanje te uredbe je privedlo do večje razpoložljivosti informacij o sektorju ter izboljšanja kakovosti in pravočasnosti podatkov. Glede uporabe podatkov so rezultati takoj uporabni za oblikovanje politik, zlasti za razvoj, izvajanje in spremljanje politike sektorja železniškega prometa na nacionalni ravni in na ravni EU. Razširjanje podatkov po različnih kanalih je prispevalo k večji prepoznavnosti celotnega procesa in državljanom zagotovilo koristi od opravljenih naložb .

3.1 KRATKOROČNI RAZVOJ

Kratkoročno bi morala biti prizadevanja usmerjena na naslednja vprašanja:

- Dokončanje uvajanja usklajenih opredelitev za boljšo primerljivost podatkov iz različnih držav ter različnih načinov prometa.

- Vključitev in uskladitev nekaterih podatkov o železniških nesrečah (ki jih trenutno posebej zbirata Evropska agencija za železniški promet in Eurostat), da bi se v prihodnje izognili podvajanju dela in objavljanju različnih podatkov.

- Potrebno je dodatno izboljšanje kakovosti podatkov za nekatere elemente in pravočasnosti. Nekatere države poročevalke morajo vložiti dodatna prizadevanja v pošiljanje zanesljivih in primerljivih podatkov ter v izboljšanje pravočasnosti zagotavljanja podatkov.

- Razširjanje prometnih tokov v železniškem omrežju in regionalnih podatkov.

- Širitev EU na Bolgarijo in Romunijo. Eurostat bo posvetil posebno pozornost zagotavljanju, da bosta ti državi članici ravnali v skladu z zakonodajo EU o statistiki železniškega prometa.

- Popolna odprava omejitev o zaupnosti, da bi se omogočilo pravočasno razširjanje zbirnih podatkov za EU.

3.2 DOLGOROČNI RAZVOJ

Morda bo predvideno in obravnavano zbiranje novih spremenljivk, in sicer glede na potrebe, ki jih objavijo uporabniki podatkov (npr. opravljeni kilometri z vlakom, razdeljeni glede na dizelski in električni pogon, bi bili lahko koristni pri izračunavanju okoljskega vpliva). Lahko bi razmislili tudi o možnosti zbiranja podatkov o visokohitrostnih potniških vlakih (število potnikov, potniki na kilometer in vlaki na kilometer).

Vendar so države poročevalke jasno izrazile stališče, da imajo težave z zbiranjem več informacij, in potrebo, da je treba upravičiti vsako dodatno obremenitev, povezano z zbiranjem statistike na splošno, zlasti pa statistike železniškega prometa.

Predvideli bi lahko vsaj dva načina razvoja v prihodnje, ki nista povezana z novimi zahtevami po podatkih:

- Skrajšanje obdobja pošiljanja podatkov na pet mesecev po koncu obdobja opazovanja za letne podatke o železniških potnikih, v skladu z zbiranjem statističnih podatkov za druge vrste prometa.

- Razširitev geografske pokritosti bodisi zaradi prihodnjih širitev EU bodisi zaradi prostovoljne vključenosti tretjih držav s sporazumi o sodelovanju.

[1] Uredba (ES) št. 91/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza, UL L 14, 21.1.2003. str. 1.

[2] COM(2001) 370, 12.9.s2001.

[3] COM(2006) 314 z dne 22. junija 2006: „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino. Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001“.

[4] Evropski svet jo je sprejel 15.–16. junija 2006.

[5] Uredba Komisije (ES) št. 1192/2003 z dne 3. julija 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 91/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki železniškega prevoza, UL L 167, 4.7.2003, str.13.

[6] Uredba Komisije (ES) št. 332/2007 z dne 27. marca 2007 o tehničnih ureditvah za prenos statistike železniškega prevoza, UL 88, 29.3.2007, str. 16.

[7] Sklep Skupnega odbora EGP št. 12/2004 z dne 6. februarja 2004 o spremembi Priloge XXI (Statistika) k Sporazumu EGP, UL L 116, 22.4.2004, str. 63–64.

[8] Podatke za Lihtenštajn je zagotovila Avstrija, saj na ozemlju Lihtenštajna deluje le eno (avstrijsko) železniško podjetje.

[9] Podpisan 26. oktobra 2004 in sprejet s Sklepom Sveta z dne 27. februarja 2006 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike, UL L 90, 28. 3.2006, str. 1–21.

[10] Priloga A, Statistika transporta in turistična statistika, k zgoraj navedenemu sporazumu.

[11] Program je bil predstavljen državam članicam in skupaj z njimi obravnavan v Delovni skupini ESS za programiranje in usklajevanje 19. junija 2006 (Točka 2.1. na dnevnem redu Pregled prednostnih nalog – rezultati pilotnih študij o stroških in koristih ).

[12] Poenostavljeno in podrobno poročanje, vse vrste prometa (mednarodni, nacionalni, tranzitni samo za tovorni promet).

[13] Nekateri podatki lahko vključujejo samomore.

[14] Podatki so zaupni, ker je bila za poenostavljeno poročanje uvedena klavzula o zaupnosti (majhna podjetja); podatek za velika podjetja (podrobno poročanje) je bil 8 130 milijonov tkm leta 2005.

[15] Švica zagotovi železniške podatke z začetkom leta 2006 kot referenčnim letom (v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike, UL L 90, 28.3.2006, str. 1–21).

[16] Razpredelnice A3, F1 in F2 so zaupne, razpredelnice C1, C2, C3 C4, E2, F3, F4 so v skladu s postopkom razkritja.

[17] B1 za leti 2004 in 2005 so zaupni.

[18] Razpredelnici E1 in E2, poteka postopek za razkritje.