3.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 294/42

A.

ker so urbana središča (mesta in okolica) v mnogih pogledih velikega pomena za življenje ljudi v Evropi; ker se urbana središča kljub svoji različni zgradbi soočajo s podobnimi težavami in izzivi glede onesnaženja, prometnih zastojev, hrupa in varnosti v cestnem prometu, ki so posledica mestne mobilnosti;

B.

ker so nujno potrebni novi načini razmišljanja in novi koncepti o mobilnosti v mestih, saj mestni promet pomembno prispeva k podnebnim spremembam, onesnaževanju in drugim okoljskim problemom ter s tem povezanim negativnim posledicam na kakovost življenja in zdravja prebivalcev mest; ker je treba te težave rešiti, če naj bo katera koli splošna strategija EU za boj proti podnebnim spremembam in drugim okoljskim težavam uspešna;

C.

ker je treba določiti uravnotežen način delitve nalog med EU in mesti, pri čemer bi morala EU imeti jasno določeno vlogo; ker mora v skladu z načelom boljših predpisov in načeloma subsidiarnosti in sorazmernost, Skupnost v zvezi z mobilnostjo v mestih ukrepati le, ko gre za jasno dodano vrednost EU,

D.

ker bi bilo treba upoštevati tudi načela notranjega trga EU na področju mobilnosti v mestih,

E.

ker morajo imeti evropska mesta na izbiro široko paleto prožnih instrumentov, da izoblikujejo mešanico politik po svoji meri, da se poiščejo celostne, trajnostne, družbeno učinkovite in gospodarsko ustrezne rešitve za posebne težave v zvezi z mobilnostjo; ker si je treba prizadevati za boljše logistične rešitve in se usmeriti k bolj trajnostnim načinom prevoza pri vseh načinih in področjih prometa (hoja, kolesarjenje, javni in zasebni prevoz potnikov, tovorni promet in storitve), da se zagotovi dobra dostopnost mestnih središč in nemoteni prometni tokovi v mestih, kar je zelo pomembno za prebivalce, obiskovalce, dnevne migrante, proizvajalce in dobavitelje blaga ter izvajalce storitev v mestih – zlasti MSP; ker je treba posebno pozornost nameniti interoperabilnosti izbranih instrumentov, da se oblastem na kasnejši stopnji omogoči pregon cestnoprometnih prekrškov v zvezi z mestnimi območji na čezmejni podlagi,

F.

ker mora evropska politika urbanega prometa upoštevati vidike gospodarske, družbene, ozemeljske in okoljske kohezije; ker je treba posebno pozornost nameniti posebnim problemom in razmeram v „novih“ državah članicah,

G.

ker je treba upoštevati posebne potrebe delavcev (dnevnih migrantov), oseb z zmanjšano možnostjo gibanja, otrok (otroški vozički), najrevnejših in starejših oseb; ker je treba upoštevati, da hitro staranje evropskega prebivalstva vodi k demografskim premikom in novim potrebam v zvezi z mobilnostjo v družbi,

H.

ker je nujno treba sprejeti nov pristop k strateškem načrtovanju mestnih območij, da bi lahko predvideli okoljske in energetske izzive in izzive mobilnosti za naslednjih nekaj desetletij,

I.

ker je internalizacija zunanjih stroškov pomemben korak na poti k doseganju dejanskih stroškov v prometnem sektorju; ker je treba oceniti možnost navzkrižnega subvencioniranja v korist trajnostnih konceptov prometa, da se zagotovi pravična obravnava med prevozom blaga in potnikov ter med različnimi načini prevoza; ker bi bilo treba vložiti velike napore v razvoj novih instrumentov financiranja in boljšo ter pogostejšo uporabo obstoječih finančnih instrumentov, kot so strukturni in kohezijski skladi za trajnostne rešitve mobilnosti v mestih,

1.

pozdravlja zgoraj navedeno zeleno knjigo kot primerno podlago za razpravo; odobrava tudi celovito vključitev udeležencev v procesu oblikovanja mnenja in formuliranja prihodnje politike EU o urbanem prometu;

2.

meni, da je treba jasno opredeliti področja odgovornosti EU ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti iz pogodb; priznava načelo, da so lokalne oblasti svobodne pri sprejemanju svojih lastnih politik mobilnosti, če ne kršijo ustrezne nacionalne in evropske zakonodaje; hkrati pričakuje, da se države članice in mesta ob uporabi zgoraj omenjenih načel zavedajo svoje odgovornosti do boljšega organiziranja in načrtovanja mobilnosti v mestih; priznava pa, da skupna dejanja v zvezi z mobilnostjo v mestih v Skupnosti na nekaterih področjih lahko prinesejo dodano vrednost;

3.

meni, da bi morala EU opredeliti celostno strategijo za mobilnost v mestih, ki bi vodila v smotrnejšo rabo zasebnih avtomobilov in spodbujala prehod na trajnostne načine prevoza, podpirala obveznosti EU na področju varstva okolja in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov;

4.

meni, da je na naslednjih področjih nujno delovanje na evropski ravni in zahteva

5.

poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi premagale nacionalne ovire za mestne sheme, ne da bi predlagala zakonodajo na ravni EU, ki bil lahko omejila lokalno prožnost, ki je potrebna za reševanje težav z mobilnostjo;

6.

meni, da mora Evropska unija na področjih politike, kjer lahko ima zakonodajna pooblastila (npr. proračunska politika, okoljska politika, socialna politika in politika zaposlovanja, konkurenčna politika, industrijska politika, regionalna in kohezijska politika, prometna politika ter politika varnosti v cestnem prometu in energetska politika), upoštevati posebne zahteve urbanega prometa;

7.

zahteva specifično evropsko ureditev in/ali smernice za standardizacijo in usklajevanje

8.

poleg tega zahteva ustrezne ukrepe za spodbujanje izmenjave najboljših praks, zlasti na področju:

9.

poziva h kar največjemu možnemu širjenju podatkov o vprašanjih, ki so pomembna za mobilnost v mestih, kot so na primer statistični podatki Eurostata in iz baze podatkov Skupnosti o nesrečah na cestah v Evropi (CARE); zahteva, da se sprosti dostop do baze CARE, kar bi bilo močno orodje za izmenjavo informacij in strokovnega znanja med strokovnjaki s področja prometa;

10.

poziva Komisijo, naj podpre lokalne oblasti s spodbujanjem pilotnih in poskusnih projektov, zlasti v zvezi z uporabo celovitega pristopa glede mobilnosti v mestu in zagotavljanjem pomoči za raziskave na področju urbanističnega načrtovanja;

11.

poudarja, da so potrebne raziskave in razvoj na področju trajnostnega prometa, zlasti pa je treba spodbujati tehnološki napredek pri razvijanju čistejših tehnologij vozil; poziva Komisijo in Svet, naj vlagata v čiste, učinkovitejše in varne sisteme mesnega prometa, ki bodo namenjeni potrošnikom, ter naj sprejmeta ukrepe za oblikovanje trga za takšne sisteme;

12.

poudarja, da lahko EU odigra vlogo pri razvoju in spodbujanju inteligentnih prevoznih sistemov in pri financiranju inovativnih tehnologij, saj te lahko pomembno prispevajo med drugim k večji prometni varnosti in k izboljšanju prometnih tokov ter logistične učinkovitosti; zato meni, da bi bilo treba spodbujati njihov nadaljnji razvoj in še zlasti njihovo večjo uporabo v EU;

13.

poziva Komisijo, naj oblikuje dostopne in skladne sezname raziskovalnih in razvojnih projektov s področja mobilnosti v mestih v različnih okvirnih programih EU in pri tem navede morebitne primere, ki se uporabljajo v praksi;

14.

poudarja, da je izmenjava najboljših praks, ki zadeva upravljanje z mobilnostjo in boljše usklajevanje, bistvenega pomena za izboljšanje mestnega prometa in mobilnosti, saj se pokažejo takšne pomanjkljivosti, kot je pomanjkanje ustrezne dodelitve odgovornosti, pomanjkljivo usklajevanje med različnimi lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi ter nezadostno usklajevanje pri načrtovanju mestnih, primestnih in podeželskih prometnih sistemov; poudarja, da slabo usklajevanje med lokalnimi oblastmi vodi k višjim stroškom dostav, gostejšemu prometu in večjemu onesnaženju okolja;

15.

izrecno poziva k boljši usklajenosti med sosednjimi lokalnimi oblastmi, da se zagotovi določena stopnja doslednosti in trajnosten ter usklajen razvoj lokalnih in regionalnih prometnih infrastruktur na čezmejnih območjih in drugod;

16.

meni, da je treba razvoj mest in njihovo načrtovanje izvajati na celostni osnovi, ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih potreb mestnega prometa; uvedba hitrih železniških povezav med mestnimi središči in rečnimi, železniškimi in letališkimi terminali, zlasti pa odročnimi regijami bi morala biti prednostna naloga pri projektih obsežnega razvoja in modernizacije mest;

17.

opozarja, da bi bilo zaradi čedalje hitrejše rasti mest treba večjo pozornost posvetiti predmestjem in somestjem;

18.

poudarja individualno odgovornost državljanov in meni, da jih je treba spodbujati, naj kot udeleženci v prometu kritično ocenijo svoje ravnanje in, če je mogoče, dejavno sodelujejo v lokalnih forumih za mobilnost v mestih; meni, da lahko skoraj vsak državljan spremeni svoje navade, na primer glede uporabe osebnih motornih vozil in uporabe alternativnih prevoznih sredstev (hoje, kolesarjenja ali javnega prometa), ter s tem kot posameznik pripomore k čistejšemu mestnemu okolju in boljši kakovosti življenja; poziva, naj nacionalne, regionalne in lokalne oblasti zagotovijo alternativne možnosti mobilnosti, da se omogoči take spremembe; poleg tega poziva evropske, nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj stopnjujejo izobraževalne in obveščevalne kampanje, da se bodo državljani bolje zavedali svojega obnašanja v prometu; poudarja, kako pomembne so izobraževalne kampanje zlasti za mlajše generacije;

19.

v zvezi s tem opozarja na pomen in čedalje večji uspeh „dneva brez avtomobilov“ v okviru tedna mobilnosti v EU; ugotavlja, da je v letu 2007 pri tej pobudi sodelovalo 1909 mest iz 23 držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo to pobudo in si prizadevajo za njeno splošno sprejetje;

20.

meni, da je treba pripraviti študijo, ki bo prikazala vse vidike izbire in možnosti državljanov v zvezi z mobilnostjo v mestih ter vsebovala podatke o tem (zasebni promet v primerjavi z javnim prometom); poziva k novemu in standardiziranemu zbiranju podatkov o vprašanjih, ki se jih manj preučuje, kot so na primer vedenje pešcev in kolesarjev ter razlogi, zaradi katerih meščani uporabljajo določene vrste prevoza in ne drugih;

21.

meni, da lahko Evropska unija pomembno prispeva pri financiranju ukrepov na področju mestnega potniškega in tovornega prometa, na primer s sredstvi iz strukturnih in kohezijskih skladov, ter zahteva, naj Komisija ravna v skladu s svojo odgovornostjo na tem področju; opozarja na odgovornost držav članic na podlagi zakonodaje Skupnosti glede financiranja ukrepov, ki so pomembni za okolje in za promet;

22.

poziva Komisijo, naj pripravi specifične instrumente, usmerjene v tržno gospodarstvo, da se bo oblikoval uravnotežen in ugoden okvir za trajnostno mobilnost v mestnih središčih;

23.

zahteva, naj bo v okviru bližajočega pregleda proračuna EU financiranje projektov iz sredstev EU v prihodnosti tesneje povezano s pogoji in zahtevami v zvezi s trajnostnim razvojem in varstvom okolja, ter vidi v tem primeren instrument za spodbujanje okolju prijaznih in široko dostopnih prometnih konceptov;

24.

poziva Komisijo, naj sama ali na primer skupaj z Evropsko investicijsko banko, začne z delom v zvezi s pregledovanjem sedanjih in prihodnih možnosti za financiranje mestnega prometa; predlaga pripravo izčrpnih navodil, ki bodo sistematično urejala vsa sredstva, ki so na voljo za mestni promet; nadalje poziva Komisijo, naj preuči navzkrižno subvencioniranje na področju prometa, da se zagotovi enakopravna obravnava vseh načinov prevoza ter prevoza potnikov in blaga; poleg tega bi bilo treba oceniti vse vidike javno-zasebnih partnerstev in njihov morebiten prispevek k konceptom trajnostne mobilnosti v mestih;

25.

poziva predsedstvo Evropskega parlamenta in njegove službe, naj bodo za zgled z izvrševanjem svojih sklepov in spodbujanjem ukrepov za upravljanje mobilnosti za poslance, osebje in obiskovalce Evropskega parlamenta s ciljem vključevanja trajnostne mobilnosti v področje uporabe uredbe EMAS (Eco-Management and Audit Scheme);

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.