31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/48

—

priporoča, naj bodo tudi države iz skupine potencialnih kandidatk, v kolikor izpolnjujejo zahtevane pogoje Evropske komisije, upravičene do podpore iz ostalih treh komponent, da bodo tudi zanje veljali enaki pogoji kot za države kandidatke;

—

priporoča, da se to mnenje uporabi kot izhodišče za obsežnejšo in temeljitejšo oceno dosedanjih izkušenj, saj bi lahko ocena poudarila in zabeležila obsežno in temeljno delo, ki so ga opravile lokalne in regionalne oblasti v okviru prejšnjih širitev. V zvezi s tem poziva, naj Odbor regij s pomočjo sredstev za raziskave izdela podrobno analizo lokalne in regionalne vključenosti v IPA v obdobju 2007–2009;

—

priporoča, da Odbor regij v začetku leta 2009 poda pobudo za obsežno okroglo mizo, h kateri bodo vabljeni predstavniki Komisije, Evropskega parlamenta, lokalnih in regionalnih oblasti držav kandidatk in potencialnih kandidatk ter drugi pomembni akterji, ki bodo podrobneje razpravljali o tej temi; to bi bil ustrezen uvod v proces ocenjevanja;

—

poziva, naj se v okviru ocenjevanja izdela politični referenčni okvir Odbora regij in Komisije o vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti v proces širitve. Politični referenčni okvir naj bi sprejel OR, saj bi bila njegova priprava odlična priložnost za preverjanje sedanjih struktur in oblik sodelovanja, da bi nadalje okrepili čezmejno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti držav članic, kandidatk in potencialnih kandidatk.

Poročevalka

:

ga. LUND (DK/PES), svetnica, občinski svet Furesø

1.

pozdravlja uspešen zaključek petega kroga širitve. Lokalne in regionalne oblasti v Bolgariji in Romuniji so v tem procesu pomembno prispevale k usmerjanju razvoja v trajnostno demokracijo na lokalni in regionalni ravni;

2.

poudarja, da je v zvezi s čezmejnim sodelovanjem nujno treba upoštevati izkušnje s prejšnjimi širitvami, da se optimizirajo in izboljšajo prizadevanja glede sedanjih pristopnih pogajanj z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami;

3.

zato priporoča še večji poudarek na sodelovanju med lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav članic, kandidatk in potencialnih kandidatk;

4.

pozdravlja instrument za predpristopno pomoč (IPA), vzpostavljen s sporočilom Komisije (COM(2004) 627 konč.) in Uredbo Sveta št. 1085/2006, ter opozarja na svoje mnenje o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (CdR 498/2004 fin). Odbor regij podpira strukturo IPA, ki je sestavljena iz petih komponent: a) prehodna pomoč in vzpostavitev institucij, b) čezmejno sodelovanje, c) regionalni razvoj, d) razvoj človeških virov in e) razvoj podeželja;

5.

ugotavlja, da je IPA, ki velja za obdobje 2007–2013, pomembno orodje za vzpostavitev trajnih političnih in upravnih struktur v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, saj je od 1. januarja 2007 skupni instrument za različne komponente predpristopne pomoči, ki so bile prej na voljo za Turčijo in države Zahodnega Balkana, in sicer PHARE, ISPA, SAPARD, CARDS in finančni instrument za Turčijo;

6.

pozdravlja triletni orientacijski finančni okvir IPA za dodeljevanje sredstev za vsako državo prejemnico, saj to kaže na prožnost pristopa. Odbor opozarja, da ni mogoče najti rešitve, ki bo pravična za vse. Zato so potrebni prožni instrumenti, s katerimi je mogoče reševati izzive in probleme, ki so značilni za posamezno državo;

7.

hkrati ugotavlja, da je mogoče države prejemnice razdeliti v dve skupini: skupino držav kandidatk sestavljajo Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Hrvaška in Turčija. V drugo skupino potencialnih držav kandidatk spadajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Kosovo. V zvezi s to razdelitvijo Odbor ugotavlja, da je skupini držav kandidatk na voljo podpora iz vseh petih komponent, medtem ko države iz skupine potencialnih kandidatk lahko zaprosijo le za podporo iz prvih dveh komponent (prehodna pomoč in vzpostavitev institucij ter čezmejno sodelovanje);

8.

priporoča, naj bodo tudi države iz skupine potencialnih kandidatk, v kolikor izpolnjujejo zahtevane pogoje Evropske komisije, upravičene do podpore iz ostalih treh komponent, da bodo tudi zanje veljali enaki pogoji kot za države kandidatke;

9.

poudarja, da so odločilnega pomena stroge zahteve za naknadno dokumentacijo o rezultatih, doseženih s pomočjo IPA;

10.

opozarja na dejstvo, da se velik del zakonodaje pogosto izvaja na lokalni in regionalni ravni (na področju okolja se kar 70 % zakonodaje EU izvaja na lokalni in regionalni ravni), zato je pomembno, da imajo lokalne in regionalne oblasti resnično možnost za prejemanje podpore IPA, da lahko nadaljujejo s svojim pozitivnim in pomembnim delom ter še naprej konstruktivno prispevajo k razvoju trdnih upravnih struktur in trajnostne demokracije na lokalni in regionalni ravni v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah.

11.

poudarja, da morajo države kandidatke in potencialne kandidatke nujno vzpostaviti trajne decentralizirane politične in upravne strukture, da bodo lahko izpolnile zahteve, ki jih nalagajo pravni red EU, köbenhavnska merila in sklepi iz Madrida iz decembra 1995;

12.

opozarja, da lokalne in regionalne oblasti pogosto predstavljajo osnovni stik državljanov z upravo, zato je pomembno, da lahko zagotavljajo storitve, ki jih želijo državljani. Izkušnje kažejo, da so odločilnega pomena prizadevanja za izgradnjo močnih decentraliziranih političnih in upravnih struktur, saj so te v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah pogosto šibke. Gre za področje, na katerem imajo lokalne in regionalne oblasti EU veliko izkušenj, saj se le-te v vseh državah članicah soočajo s podobnimi izzivi. Odbor poleg tega meni, da je pomembno, da državljani med pristopnim procesom ne občutijo trajnega poslabšanja v ponudbi storitev, saj bi to lahko ustvarilo negativno mnenje o članstvu v EU;

13.

poudarja, da bi se bilo treba osredotočiti na vzpostavitev močnih decentraliziranih struktur, saj se velik del pravnega reda EU izvaja na lokalni in regionalni ravni. Zato Odbor meni, da je treba lokalno in regionalno raven priznati kot enakovrednega partnerja centralni oblasti: trdne lokalne in regionalne upravne zmogljivosti lahko zagotavljajo potrebne storitve za državljane in premagujejo nastajajoče izzive ter tako razbremenijo centralno oblast;

14.

opozarja, da je za uspešen politični in upravni temelj političnih in upravnih struktur na lokalni in regionalni ravni pomembno, da se v sodelovanju s civilno družbo razvije lokalna demokracija, ki ji državljani lahko zaupajo in imajo občutek, da so v njej udeleženi. Lokalne in regionalne oblasti imajo dolgoletne izkušnje s čezmejnim delovanjem, npr. v okviru pobratenih mest, ki pri razvoju demokracije in uprave upoštevajo tudi vidike kulture in identitete. To prinaša dodano vrednost za Skupnost;

15.

poleg tega opozarja, da lokalna in regionalna raven dobro pozna medkulturno sodelovanje, saj ima praviloma ravno ta raven neposreden stik z državljani različnega kulturnega porekla. S tem lokalne in regionalne oblasti lahko pridobivajo praktične izkušnje pri delu z različnimi kulturami, te pa bi lahko koristno uporabili v medkulturnih dejavnostih med državami članicami, kandidatkami in potencialnimi kandidatkami v okviru širitvenega procesa.

16.

meni, da je pomembno, da se v predpristopnem procesu razvije usklajen pristop k čezmejnemu sodelovanju;

17.

poudarja, da je ena najpomembnejših prednostnih nalog OR na področju zunanjih odnosov pojasniti državljanom proces širitve (CdR 322/2006 fin). Odbor poudarja, da bi za lažje in boljše komuniciranje svojih prizadevanj moral prejemati sistematične informacije o praktičnih, konstruktivnih in trajnih dosežkih dela lokalnih in regionalnih oblasti v procesu širitve;

18.

se zahvaljuje vsem lokalnim in regionalnim oblastem v državah članicah, kandidatkah in potencialnih kandidatkah, ki so sodelovale pri raziskavi, na podlagi katere je bilo pripravljeno to mnenje. S svojimi izkušnjami iz medsebojnega sodelovanja so lokalne in regionalne oblasti v državah članicah in kandidatkah ter potencialnih kandidatkah izjemno prispevale k pripravi tega mnenja. Zlasti izjemen je bil prispevek hrvaških mest in regij, kar priča o njihovi močni zavzetosti. Odgovori vseh sodelujočih držav so zelo dobro praktično izhodišče za oceno dosedanjih prizadevanj in podlaga za pripravo političnih smernic za prihodnje delo.

19.

priporoča, da se to mnenje uporabi kot izhodišče za obsežnejšo in temeljitejšo oceno dosedanjih izkušenj, saj bi lahko ocena poudarila in zabeležila obsežno in temeljno delo, ki so ga opravile lokalne in regionalne oblasti v okviru prejšnjih širitev. V zvezi s tem poziva, naj Odbor regij s pomočjo sredstev za raziskave izdela podrobno analizo lokalne in regionalne vključenosti v IPA v obdobju 2007–2009. Študije naj bi izvedli v sodelovanju z univerzami in organizacijami različnih držav članic in kandidatk. Poleg tega se priporoča ustanovitev skupine za spremljanje, katere člani bi bili predstavniki političnih skupin, Komisije ter lokalnih in regionalnih oblasti držav kandidatk in potencialnih kandidatk. Skupina bi spremljala študije in poročala Odboru ter delovnim skupinam, kar bi zagotovilo zavezanost procesu ocenjevanja;

20.

priporoča, da Odbor regij v začetku leta 2009 poda pobudo za obsežno okroglo mizo, h kateri bodo vabljeni predstavniki Komisije, Evropskega parlamenta, lokalnih in regionalnih oblasti držav kandidatk in potencialnih kandidatk ter drugi pomembni akterji, ki bodo podrobneje razpravljali o tej temi; to bi bil ustrezen uvod v proces ocenjevanja;

21.

priporoča, da se v ocenjevanje vključijo sekretariat Odbora regij in delovne skupine za Zahodni Balkan, Turčijo in Hrvaško, ki so v določeni meri že obravnavale pomembne vidike širitve, ter skupni posvetovalni odbor EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, saj lahko prispevajo pomembno znanje o izzivih, pred katerimi so države kandidatke in potencialne kandidatke;

22.

poziva, naj se v okviru ocenjevanja izdela politični referenčni okvir Odbora regij in Komisije o vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti v proces širitve. Politični referenčni okvir naj bi sprejel OR, saj bi bila njegova priprava odlična priložnost za preverjanje sedanjih struktur in oblik sodelovanja, da bi nadalje okrepili čezmejno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti držav članic, kandidatk in potencialnih kandidatk. Politični referenčni okvir bi služil kot skupni referenčni dokument Komisije in Odbora regij za nadaljnji razvoj IPA z opredelitvijo vrste priporočil za sodelovanje pri širitvi, tako da bi ta instrument bolje ustrezal posebnim potrebam lokalnih in regionalnih oblasti;

23.

priporoča, da se lokalne in regionalne oblasti kot enakovredni partnerji vključijo v proces širitve, saj imajo veliko izkušenj in znanja na področju podpore pri krepitvi držav kandidatk in potencialnih kandidatk prek čezmejnega sodelovanja na lokalni in regionalni ravni. To je treba obravnavati kot skupni vir, ki koristi tudi preostali Uniji in njenim institucijam. Zato Odbor poziva Komisijo, države kandidatke in potencialne kandidatke, naj v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi pripravijo potreben pravni in finančni okvir za to vključitev; politični referenčni okvir o vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti bi bil lahko prvi korak v to smer.

24.

opozarja, da manjši projekti čezmejnega sodelovanja, ki jih izvajajo lokalne in regionalne oblasti, prispevajo pomembno dodano vrednost. Izkušnje številnih držav članic namreč kažejo, da odprtost, preglednost in neposredni stiki med partnerji, ki so zlasti značilni za manjše projekte, ustvarijo medsebojno zaupanje in konkretne rešitve za praktične probleme;

25.

opozarja, da izkušnje, med drugim v Romuniji, kažejo, da so sredstva iz instrumentov za predpristopno pomoč, ki so na voljo za decentralizirane projekte, zelo pomembna za krepitev upravnih zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah;

26.

priporoča, da se vse komponente v okviru IPA prilagodi tako, da se upošteva lokalne in regionalne oblasti ter nevladne organizacije, ki pomembno prispevajo v okviru procesa širitve. Izkušnje številnih držav članic, med drugim Velike Britanije in Danske, kažejo, da imajo lokalne in regionalne oblasti težave pri doseganju spodnje meje za podporo, ki velja za čezmejne projekte v okviru IPA;

27.

opozarja, da je v okviru IPA pomembna močnejša usmeritev na krepitev lokalnih in regionalnih upravnih zmogljivosti namesto izrecne krepitve centralne uprave. Če lokalne in regionalne oblasti nimajo upravnih zmogljivosti, imajo lahko težave pri trajnem izvajanju pravnega reda EU;

28.

opozarja, da je temeljna ovira pri črpanju sredstev za projekte premajhna sposobnost držav kandidatk in potencialnih kandidatk za izkoriščanje podpore. To se nanaša na celoten proces od vložitve prošnje do izvajanja in poročanja, ki ga lahko precej ovira pomanjkanje izkušenj. Pri tem je treba opozoriti na jezikovne ovire ter pomanjkljivo tehnično znanje o postopkih vlaganja prošenj in upravljanju projektov, ki predstavljajo velike ovire za uvajanje in izvajanje projektov. To znova ponazarja, da bi morale biti v okviru IPA na voljo resnične možnosti pridobivanja podpore za lokalne in regionalne oblasti za krepitev upravnih zmogljivosti;

29.

se zavzema za to, da se pri oblikovanju IPA predvidi več faz in tako zagotovi možnost, da se začne z manjšimi projekti in se v teku pridobivanja izkušenj ter povečanja upravne zmogljivosti lahko preide tudi na večje projekte;

30.

priporoča, da se v okviru IPA vzpostavi posebno proračunsko postavko za male projekte, kot je bila v prejšnjih programih, npr. Phare Baltic Project Facility (program Phare za baltske projekte) in Tacis Small Project Facility (program Tacis za male projekte). OR opozarja, da je bilo v obdobju 1998–2001 v okviru teh programov izvedenih 259 projektov v sodelovanju z Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Rusijo, Belorusijo, Ukrajino, Moldavijo in državami članicami ter da je Evropsko računsko sodišče leta 2000 v oceni programov Tacis in drugih priporočilo, da se zaradi uspešnosti poveča financiranje programa Tacis za male projekte;

31.

hkrati opozarja, da so v Turčiji ravno pri manjših projektih, pri katerih je šlo pogosto za konkretne pobude, ugotovili pomembno dodano vrednost za celotno Evropsko unijo, saj je mogoče tudi prek teh projektov na lokalni in regionalni ravni ustvariti pozitivno podobo EU in konkretno posredovati znanje o EU;

32.

opozarja, da izkušnje s preteklimi programi podpore nedvomno kažejo, da je pomembno, da je možnost pridobivanja podpore IPA povezana s čim manj birokracije. Ne sme biti preveč faz s posebno odobritvijo sredstev, zato Odbor opozarja, da morajo biti okviri projektov fleksibilni in omogočati prenos sredstev med proračunskimi postavkami – tako je mogoče upoštevati nove informacije in izboljšati projekte v času njihovega izvajanja. V zvezi s tem opozarja, da okorni birokratski postopki zlasti škodijo malim projektom. Odbor opozarja, kot kažejo izkušnje Srbije, da imajo lahko npr. zamude pri nakazovanju sredstev za projekte odgovornim oblastem nezaželene posledice;

33.

opozarja, da lahko nacionalna združenja pomagajo olajšati postopke upravljanja projektov, tako da npr. delujejo kot kontaktne točke in zagotavljajo informacije, saj razpolagajo s pomembnim znanjem in lahko prispevajo k širjenju najboljših praks pri upravljanju projektov;

34.

opozarja na uspešno sodelovanje med državami članicami in Turčijo, Hrvaško in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo v okviru kulturnega programa EU. Poleg tega je pozitivno potekalo tudi sodelovanje med državami članicami in Turčijo v okviru programa EU za vseživljenjsko učenje. Pozitivne izkušnje je pokazalo tudi sodelovanje v sedmem okvirnem programu za raziskave, v katerem so sodelovale Turčija, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Srbija. Odbor opozarja, da je treba ta pristop in možnost izmenjave vključiti tudi v okvir IPA, da bi na lokalni in regionalni ravni še povečali obseg izmenjave strokovnjakov za določeno področje med državami članicami, kandidatkami in potencialnimi kandidatkami;

35.

opozarja na velik pomen usmeritve na strokovno znanje s področja posameznih sektorjev. Danske in poljske izkušnje kažejo, da sodelovanje lokalnih in regionalnih strokovnjakov, ki se v praksi ukvarjajo z določenimi problemi, omogoča strokovni dialog, ki pozitivno vpliva na sodelovanje in učni proces. Britanske izkušnje pa kažejo, da je treba izmenjavo strokovnjakov obravnavati kot obojestransko pozitiven proces, kjer se obe strani učita, saj imajo tudi nacionalni strokovnjaki držav članic z določenega področja korist od sodelovanja. Izkušnje iz Italije in Hrvaške kažejo, da projekti, ki so bili obojestransko pozitivni, lahko odpirajo pot naknadnim projektom in sodelovanju;

36.

opozarja, da so programi vseživljenjskega učenja in usposabljanja izredno pomembni zato, da se proces učenja ne konča pri enem samem projektu, ampak se zagotovita stalen razvoj in dinamika. Odbor opozarja na izkušnje zlasti Romunije, ki kažejo, da je sodelovanje na tem področju bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitega in delujočega javnega sektorja;

37.

meni, da je treba predvideti proračunska sredstva za tolmačenje. Izkušnje iz Estonije in Hrvaške ter od drugod na primer kažejo, da je načrtovanje in izvajanje čezmejnih projektov oteženo, če ni na voljo profesionalnega tolmačenja. Posledica tega je namreč, da se partnerji ne morejo sporazumevati, kar je ravno odločilnega pomena za uspeh projekta in medsebojno razumevanje;

38.

opozarja, da je treba več pozornosti nameniti podatkom o projektih. V nekaterih primerih so bili podatki težko dostopni in različne kakovosti, kar lahko negativno vpliva na kakovost projektov;

39.

meni, da je velika upravna zmogljivost na vseh upravnih ravneh odločilnega pomena za izvajanje institucionalnih reform, in opozarja, da te reforme lahko ovirajo šibke točke v upravni strukturi. Izkušnje na Hrvaškem in Bosni na primer kažejo, da zapoznelo izvajanje nacionalne zakonodaje negativno vpliva na izvajanje projektov na lokalni in regionalni ravni;

40.

ugotavlja, da je treba premisliti o problemih, ki lahko nastanejo pri usklajevanju predpisov EU in nacionalne zakonodaje. Tako srbske izkušnje na primer kažejo, da pomanjkljiva usklajenost predpisov o javnih naročilih lahko povzroči nesporazume in zamude pri izvajanju projektov;

41.

opozarja, da mora biti podpora posameznih področij trajnostno uravnotežena. Pri prejšnjih širitvah je prišlo do velikih razlik v razvoju posameznih področij. Na področjih, ki so povezana s pravnim redom EU, je sicer prišlo do napredka, ker je bila to jasna politična prednostna naloga, na drugih področjih pa je bilo narejeno zelo malo. Posledica je bila osredotočenost le na nekatera področja, zaradi česar druga pomembna področja javnega sektorja niso bila deležna sredstev in pozornosti. Tako so se mnoge pobude na teh področjih izvajale prenagljeno in pod velikim pritiskom glede časa in sredstev, kar je zmanjšalo možnosti za dosego učinkovitih rezultatov;

42.

v zvezi z omenjenimi izkušnjami poudarja, da je treba zgodaj dati pobudo za projekte EU, da njihovo izvajanje in posledično tudi rezultati nepotrebno ne trpijo zaradi časovnega pritiska;

43.

meni, da je treba politična merila obravnavati s širšega zornega kota, da se zagotovi potrebno ravnotežje in povezanost med političnimi merili, ki so jih sprejele EU ali nacionalne ravni. Glede PHARE se je izkazalo, da je bil del podpore, predviden za izpolnjevanje političnih meril, zaradi preozko opredeljenega cilja neučinkovit. Podpora ni zadosti izhajala iz potrebe po razumevanju medsebojnega delovanja med osrednjimi področji, kot so reforme javnega sektorja, razvoj civilne družbe, dobro upravljanje in boj proti korupciji. Poleg tega je bilo pri podpori spregledano najpomembnejše, namreč da mnogih vidikov političnih meril ni mogoče izvajati, ne da bi to vplivalo na gospodarska merila. Zato mora pri določanju prednostnih nalog IPA sodelovati lokalna in regionalna raven, da se podpora IPA določi na podlagi dejanskih potreb. OR opozarja na težave, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkljive usklajenosti med nacionalnimi razvojnimi strategijami in strategijami zunanjih virov podpore, kar so med drugim pokazale izkušnje s Hrvaške;

44.

meni, da je treba glede potrebe po usklajevanju lokalne, regionalne in centralne ravni lokalno in regionalno raven bolj zgodaj vključiti v proces. Izkazalo se je, da v primerih premajhne usklajenosti centralna raven sicer sproži številne dejavnosti, toda pozneje ni na voljo koncepta za lokalno in regionalno reševanje nalog. Posledica tega je, da se ne izpolni v celoti potenciala začetih pobud;

45.

zato priporoča večje usklajevanje med centralno ravnijo ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter opozarja med drugim na hrvaške regije Sisak-Moslavina, Slavonija, Osječko-Baranjska in Lika-Senj ter mesti Varaždin in Karlovac, ki so izrazili željo po večji vključitvi v pripravo operativnih programov v okviru IPA. To bi tudi prispevalo k zagotavljanju skladnosti med obstoječimi potrebami in začetimi dejavnostmi;

46.

zato priporoča, da se pri načrtovanju operativnih programov IPA poskrbi za večjo vključitev lokalnih in regionalnih organov, kot v komponenti IPA II v zvezi s čezmejnim sodelovanjem na Hrvaškem. Odbor regij opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti tiste, ki imajo izkušnje, saj imajo natančno predstavo o lokalnih in regionalnih potrebah in zato lahko opredelijo probleme in prispevajo k njihovemu reševanju. Zato priporoča, da se ta pristop razširi tudi na druge države kandidatke in vključi tudi druge programske prednostne naloge.