25.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 270/8

1.

Svetovna finančna kriza se je opazno okrepila in je močno prizadela bančni sektor EU. Ne glede na specifične težave, povezane zlasti z ameriškim hipotekarnim trgom in hipotekarno zavarovanim premoženjem ali pa z izgubami zaradi pretirano tveganih strategij posameznih bank, se je v preteklih tednih v bančnem sektorju zaupanje na splošno zmanjšalo. Vsesplošno razširjena negotovost glede kreditnega tveganja posameznih finančnih institucij je izsušila trg medbančnega posojanja, zaradi česar je postal dostop finančnih institucij do likvidnosti na splošno vse težji.

2.

Sedanji položaj ogroža obstoj posameznih finančnih institucij, ki se spopadajo s težavami zaradi svojih poslovnih modelov ali poslovnih praks, katerih pomanjkljivosti je kriza na finančnih trgih razkrila in še poslabšala. Za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja tovrstnih institucij in da bi se izognili njihovi likvidaciji, bo potrebno obsežno prestrukturiranje njihovega poslovanja. V trenutnih okoliščinah kriza prav tako vpliva na finančne institucije, ki so načeloma trdne in ki se srečujejo zlasti s težavami zaradi splošnih razmer na trgu, ki so znatno omejile dostop do likvidnosti. Dolgoročna sposobnost preživetja teh institucij lahko zahteva manj obsežno prestrukturiranje. V vsakem primeru pa bodo lahko ukrepi, ki jih bo država članica sprejela za pomoč (nekaterim) institucijam, ki poslujejo na svojem nacionalnem finančnem trgu, koristili tem institucijam v škodo drugim, ki poslujejo v tej državi članici ali v drugih državah članicah.

3.

Ekonomsko-finančni svet je 7. oktobra 2008 sprejel sklepe, v katerih se je zavezal, da bo sprejel vse potrebne ukrepe za okrepitev trdnosti in stabilnosti bančnega sistema, tako da se bo obnovilo zaupanje vanj in dobro delovanje finančnega sektorja. Dokapitalizacija ranljivih finančnih institucij sistemskega pomena je bila priznana kot eno od sredstev za ustrezno zaščito interesov vlagateljev in stabilnosti sistema. Poleg tega je bilo dogovorjeno, da je treba o javnem posredovanju odločati na nacionalni ravni, vendar znotraj usklajenega okvira, in na podlagi več skupnih načel EU (1). Ob isti priložnosti je Komisija ponudila, da bi v kratkem izdala navodila v zvezi s splošnim okvirom, v katerem bi bilo mogoče hitro oceniti skladnost državne pomoči v obliki dokapitalizacije in jamstvenih shem ter primere uporabe tovrstnih shem.

4.

Glede na obseg krize, ki zdaj ogroža tudi načeloma trdne banke, visoko stopnjo povezanosti in soodvisnosti evropskih finančnih trgov ter glede na hude posledice morebitnega bankrota finančne institucije sistemskega pomena, ki bi še poglobile krizo, Komisija ugotavlja, da lahko države članice ocenijo, da je nujno treba ustrezno ukrepati za zaščito stabilnosti finančnega sistema. Zaradi posebnega značaja sedanjih težav v finančnem sektorju je mogoče, da bodo morali tovrstni ukrepi presegati zgolj stabilizacijo posameznih finančnih institucij in bo treba uvesti splošne sheme.

5.

Medtem ko je treba pri uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe reševanja krize na finančnih trgih ustrezno upoštevati trenutne razmere, mora Komisija zagotoviti, da tovrstni ukrepi ne povzročajo nepotrebnega izkrivljanja konkurence med finančnimi institucijami, ki poslujejo na trgu, ali negativnih učinkov na druge države članice. Namen tega sporočila je zagotoviti navodila glede meril skladnosti splošnih shem, pa tudi posameznih primerov uporabe tovrstnih shem in ad hoc primerov sistemske pomembnosti, s Pogodbo. Pri uporabi navedenih meril za ukrepanje držav članic bo Komisija delovala tako hitro, kot je potrebno za zagotovitev pravne varnosti in za obnovo zaupanja v finančne trge.

6.

Državna pomoč posameznim podjetjem v težavah se navadno ocenjuje na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe in Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2) (v nadaljnjem besedilu „smernice za reševanje in prestrukturiranje“), v katerih je razčlenjeno, kako Komisija razume člen 87(3)(c) Pogodbe v zvezi s tovrstno pomočjo. Smernice za reševanje in prestrukturiranje so uporabne na splošno, vendar določajo tudi nekatera posebna merila za finančni sektor.

7.

Poleg tega lahko Komisija v skladu s členom 87(3)(b) Pogodbe dovoli dodelitev državne pomoči „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“.

8.

Komisija potrjuje, da člen 87(3)(b) Pogodbe v skladu s pravno prakso in njeno prakso odločanja (3) zahteva strožjo razlago resne motnje v gospodarstvu države članice.

9.

Ob upoštevanju ravni resnosti, ki jo je dosegla sedanja kriza na finančnih trgih, in njenih morebitnih posledic za celotno gospodarstvo držav članic Komisija meni, da je člen 87(3)(b) v trenutnih razmerah na voljo kot pravna podlaga za ukrepe pomoči, namenjene reševanju te sistemske krize. To velja zlasti za pomoč, ki se dodeli s splošno shemo, ki je na voljo več ali vsem finančnim institucijam v neki državi članici. Če bi organi države članice, odgovorni za finančno stabilnost, Komisiji prijavili obstoj tveganja take resne motnje, bi bilo to še posebej pomembno za oceno, ki jo bo opravila Komisija.

10.

Ad hoc posredovanje držav članic v razmerah, ki izpolnjujejo merila iz člena 87(3)(b), ni izključeno. Čeprav mora ocena pomoči slediti splošnim načelom iz smernic za reševanje in prestrukturiranje, sprejetih na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, lahko tako v primeru shem in ad hoc posredovanj trenutne razmere omogočajo odobritev izrednih ukrepov, kot so nujno strukturno posredovanje, varstvo pravic tretjih oseb, kot so upniki, ter reševalni ukrepi, ki lahko trajajo dlje kot 6 mesecev.

11.

Kljub temu pa je treba poudariti, da zgornje navedbe namigujejo, da uporabe člena 87(3)(b) načeloma ni mogoče predvideti v kriznih situacijah v drugih posameznih sektorjih ob odsotnosti primerljivega tveganja, da bi lahko imele neposreden učinek na gospodarstvo celotne države članice. V primeru finančnega sektorja se je mogoče na to določbo sklicevati samo v resnično izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo celotno delovanje finančnih trgov.

12.

Če je gospodarstvo države članice resno moteno v skladu z zgoraj navedenim, uporaba člena 87(3)(b) ni časovno neomejena, ampak lahko traja samo, dokler jo krizna situacija upravičuje.

13.

Torej je treba vse splošne sheme, oblikovane na tej podlagi, na primer v obliki jamstvenih ali dokapitalizacijskih shem, redno pregledovati in zaključiti, takoj ko gospodarski položaj države članice to omogoča. Medtem ko Komisija priznava, da trenutno ni mogoče predvideti trajanja sedanjih izrednih težav na finančnih trgih in da se lahko zgodi, da bo treba za obnovo zaupanja izdati sporočilo o podaljšanju ukrepa do konca krize, pa hkrati meni, da je nujni del skladnosti katere koli splošne sheme, da država članica vsaj na šest mesecev izvaja pregled sheme in Komisiji poroča o rezultatih tovrstnih pregledov.

14.

Komisija poleg tega meni, da je treba ločevati med obravnavanjem nelikvidnih finančnih institucij, ki bi bile v odsotnosti sedanjih izrednih razmer načeloma trdne, in obravnavanjem finančnih institucij, ki se spopadajo z notranjimi težavami. V prvem primeru so težave s sposobnostjo preživetja po naravi zunanje in so povezane s sedanjim izrednim položajem na finančnem trgu in ne z neučinkovitostjo institucije ali z njenim pretirano tveganim poslovanjem. Zaradi tega bo izkrivljanje konkurence, ki ga bo povzročila shema v podporo sposobnosti preživetja tovrstne institucije, navadno bolj omejena in bo zahtevala manj obsežno prestrukturiranje. Nasprotno pa bodo druge finančne institucije, za katere je verjetno, da jih bodo še posebej prizadele izgube med drugim zaradi neučinkovitosti, slabega upravljanja sredstev in obveznosti ali tveganih strategij, izpolnjevale običajne pogoje pomoči za reševanje in bodo zlasti potrebovale obsežno prestrukturiranje ter izravnalne ukrepe, da bo izkrivljanje konkurence čim bolj omejeno (4). V vseh primerih pa lahko odsotnost ustreznih varoval povzroči občutno izkrivljanje konkurence zaradi izvajanja jamstvenih in dokapitalizacijskih shem, saj lahko te dajo neupravičeno prednost prejemnikom v škodo njihovih konkurentov ali pa povečajo težave, ki jih imajo finančne institucije z likvidnostjo v drugih državah članicah.

15.

V skladu s splošnimi načeli, na katerih temeljijo pravila o državni pomoči v Pogodbi, ki zahtevajo, da dodeljena pomoč ne sme presegati tega, kar je nujno potrebno za dosego njenega upravičenega namena, in da ne privede do izkrivljanja konkurence ali da se izkrivljanje čim bolj omeji, ter ob upoštevanju sedanjih razmer morajo biti vsi ukrepi splošne pomoči tudi:

16.

Upoštevanje teh meril v skladu s pravili o državni pomoči in temeljnimi svoboščinami, zagotovljenimi v Pogodbi, vključno z načelom nediskriminacije, je nujno potrebno za ohranitev dobrega delovanja notranjega trga. Komisija bo pri odločanju o skladnosti spodaj naštetih ukrepov državne pomoči v svoji oceni upoštevala merila, opisana v nadaljevanju.

17.

Zgoraj navedena načela narekujejo naslednje glede jamstvenih shem za zaščito obveznosti, vzpostavljenih z izjavo, zakonodajo ali pogodbenim razmerjem, pri čemer se razume, da so te zahteve splošne narave in jih je treba prilagoditi posebnim okoliščinam vsakega posameznega primera.

18.

Izvzem nekaterih tržnih akterjev iz ugodnosti jamstva lahko povzroči znatno izkrivljanje konkurence. Merila upravičenosti finančnih institucij do kritja po takem jamstvu morajo biti nepristranska, ustrezno morajo upoštevati vlogo institucij v zadevnih bančnih sistemih ter celotnem gospodarstvu, ter biti nediskriminatorna, da ne povzročijo pretirano izkrivljajočih učinkov na sosednje trge ter na notranji trg kot celoto. Zaradi uporabe načela nediskriminacije na podlagi državljanstva morajo biti v shemo vključene vse institucije s sedežem v zadevni državi članici, vključno s podružnicami, pa tudi vse, ki v zadevni državi članici opravljajo velik delež svoje dejavnosti.

19.

V sedanjih izrednih okoliščinah se lahko zgodi, da je treba vlagatelje v finančne institucije pomiriti, da ne bodo utrpeli izgub, tako da se omeji tveganje izstopov iz banke in pretiranih negativnih učinkov na trdne banke. Tako so lahko načeloma v okviru sistemske krize splošna jamstva, ki ščitijo bančne vloge fizičnih oseb (in dolgove majhnih vlagateljev), upravičen element odziva javne politike.

20.

Kar zadeva jamstva, ki presegajo bančne vloge fizičnih oseb, mora biti izbira vrst zajetih dolgov in obveznosti usmerjena, kolikor je to izvedljivo, na posebne vire težav in omejena na to, kar lahko šteje za nujno pri spopadanju z ustreznimi vidiki trenutne finančne krize, saj bi sicer zadrževala potrebni postopek prilagajanja in ustvarila škodljivo moralno tveganje (5).

21.

Zaradi uporabe tega načela lahko izsušitev medbančnega posojanja zaradi zmanjšanja zaupanja med finančnimi institucijami tudi upraviči jamstvo za nekatere vrste bančnih vlog pravnih oseb ter celo kratkoročnih in srednjeročnih dolžniških instrumentov, kolikor tovrstne obveznosti še niso dovolj dobro zaščitene z obstoječo ureditvijo za vlagatelje ali na kakšen drug način (6).

22.

Upravičenost razširitve kritja kakršnega koli jamstva na nadaljnje vrste dolgov, ki bi presegale ta sorazmerno širok obseg, bi zahtevala natančen pregled.

23.

Tovrstna jamstva naj načeloma ne bi vključevala podrejenega dolga (sekundarnega kapitala) ali vsesplošnega kritja vseh obveznosti, saj bi tako zavarovala le interese delničarjev in drugih vlagateljev rizičnega kapitala. Če je tovrstni dolg pokrit, s čimer se omogoči povečanje kapitala in dejavnosti posojanja, potem je morda treba določiti posebne omejitve.

24.

Trajanje in področje uporabe vsake jamstvene sheme, ki presega sheme jamstva za bančne vloge fizičnih oseb, mora biti omejeno na nujno potrebno. V skladu s splošnimi načeli, opredeljenimi zgoraj, ter ob upoštevanju trenutnega nepredvidljivega trajanja bistvenih primanjkljajev v delovanju finančnih trgov, Komisija meni, da je nujni del skladnosti katere koli splošne sheme, da država članica vsaj na šest mesecev izvaja pregled sheme, ki zajema upravičenost nadaljnje uporabe sheme in možnosti prilagoditve, da se upošteva razvoj položaja na finančnih trgih. Rezultate tega pregleda je treba predložiti Komisiji. Če je tovrstni redni pregled zagotovljen, lahko odobritev sheme zajema obdobje, ki je daljše od šestih mesecev in lahko načeloma traja do dveh let. Trajanje sheme je mogoče še dodatno podaljšati, če Komisija to odobri, za toliko časa, kot to zahteva kriza na finančnih trgih. Če bi shema dovoljevala trajanje kritja jamstev za zadevne dolgove do datuma zapadlosti, ki je poznejši od zapadlosti obdobja trajanja sheme, bi bilo treba poskrbeti za dodatna varovala, da bi se preprečilo pretirano izkrivljanje konkurence. Tovrstna varovala lahko vključujejo krajše obdobje trajanja sheme kot to, ki je v skladu s tem sporočilom načeloma dovoljeno, odvračilne pogoje glede cen in ustrezne količinske omejitve glede kritega dolga.

25.

Zaradi uporabe splošnega načela glede državne pomoči, da morata biti količina in intenzivnost pomoči omejeni na najnižjo potrebno, morajo države članice ustrezno ukrepati za zagotovitev, da upravičenci in/ali sektor znatno prispevajo k stroškom jamstva in, kadar je potrebno, k stroškom državnega posredovanja, če se jamstvo uveljavlja.

26.

Natančni izračun in sestava tovrstnega prispevka sta odvisna od posameznih okoliščin. Komisija meni, da bi bilo mogoče z ustrezno kombinacijo nekaterih od naslednjih elementov (7) ali pa vseh teh elementov izpolniti zahtevo po najnižji potrebni ravni pomoči:

27.

Glede na to, da vedno obstaja tveganje negativnega vpliva jamstvene sheme na banke, ki niso upravičenke, vključno s tistimi v drugih državah članicah, mora sistem vsebovati ustrezne mehanizme za čim učinkovitejše zmanjševanje takega izkrivljanja in morebitnih zlorab ugodnejšega položaja upravičenk, ki jim ga zagotavlja državno jamstvo. Taka varovala, ki so pomembna tudi za preprečevanje moralnega tveganja, bi morala vključevati primerno kombinacijo nekaterih naslednjih elementov ali vse te elemente (9):

28.

Komisija meni, da je za čim učinkovitejše preprečevanje izkrivljanja konkurence nujno, da je splošna jamstvena shema začasen izreden ukrep za obravnavanje akutnih simptomov sedanje krize na finančnih trgih. Tovrstni ukrepi po definiciji ne morejo pomeniti popolnega odziva na temeljne razloge krize, ki so povezani s strukturnimi primanjkljaji v delovanju organizacije finančnih trgov ali s posebnimi težavami posameznih finančnih institucij ali s kombinacijo obeh.

29.

Zato morajo jamstveno shemo v ustreznem času dopolniti prilagoditveni ukrepi, ki zajemajo celotni sektor, in/ali prestrukturiranje ali likvidacija posameznih upravičencev, zlasti tistih, za katere je treba jamstvo uveljaviti.

30.

Kadar je treba jamstveno shemo uporabiti v korist posamezne finančne institucije, je nujno, da temu izrednemu reševalnemu ukrepu, katerega namen je ohranitev plačilno nesposobne institucije, kar povzroči še dodatno izkrivljanje konkurence poleg tistega, ki ga povzroči že sama uvedba sheme, takoj ko položaj na finančnih trgih to omogoča, nemudoma sledijo ustrezni ukrepi, ki privedejo do prestrukturiranja ali likvidacije upravičenca. To prejemnikom plačil iz jamstva nalaga obveznost priglasitve načrta prestrukturiranja ali likvidacije, ki ga Komisija posebej oceni glede njegove skladnosti s pravili o državni pomoči (12).

31.

Komisija bo v oceni načrta prestrukturiranja upoštevala naslednje zahteve:

32.

Komisija se lahko pri tej oceni zanaša na pretekle izkušnje pri uporabi pravil o državni pomoči za finančne institucije, pri tem pa upošteva posebne značilnosti krize, ki je dosegla tak obseg, da se lahko označi kot resna motnja gospodarstva držav članic.

33.

Komisija bo prav tako upoštevala razliko med ukrepi pomoči, ki so potrebni izključno zaradi trenutne blokade dostopa do likvidnosti v zvezi s sicer načeloma trdno finančno institucijo, v nasprotju s pomočjo upravičencem, ki se poleg tega spopadajo še s strukturnimi težavami plačilne nesposobnosti, povezanimi, na primer, z njihovim lastnim poslovnim modelom ali strategijo vlaganja. Načeloma je verjetno, da bo pomoč slednji kategoriji upravičencev vzbudila večjo zaskrbljenost.

34.

Drugi sistemski ukrep kot odziv na trenutno finančno krizo bo vzpostavitev sheme dokapitalizacije, ki se bo uporabljala za podporo načeloma trdnih finančnih institucij, ki pa se bodo lahko znašle v stiski zaradi skrajnih pogojev na finančnih trgih. Cilj je zagotovitev javnih sredstev za neposredno okrepitev lastnega kapitala finančnih institucij ali omogočanje zasebnih kapitalskih vložkov na druge načine, da bi se preprečili negativni sistemski vplivi.

35.

Načeloma se zgoraj navedene zahteve v zvezi s splošnimi jamstvenimi shemami z ustreznimi prilagoditvami uporabljajo tudi za sheme dokapitalizacije. To velja za:

36.

Zaradi posebnega značaja ukrepa dokapitalizacije je treba upoštevati naslednje zahteve.

37.

Upravičenost mora temeljiti na objektivnih merilih, kot je potreba po zagotovitvi zadostne ravni kapitalizacije v zvezi z zahtevami po plačilni sposobnosti, ki ne povzročajo neutemeljenega diskriminatornega obravnavanja. Ocena potrebe po podpori s strani finančnih nadzornih organov bi bil pozitiven element.

38.

Kapitalski vložek mora biti omejen na najnižji potrebni znesek in ne sme dovoljevati upravičencu, da sodeluje v nasilnih tržnih strategijah, širi svoje dejavnosti ali se udejstvuje na druge načine, ki bi pomenili nepotrebno izkrivljanje konkurence. V tem okviru bo ohranjanje povečanih zahtev po najnižjih ravneh plačilne sposobnosti in/ali omejitev skupnega bilančnega rezultata finančnih institucij ocenjeno pozitivno. Upravičenci morajo glede na trenutno krizo prispevati, kolikor je mogoče, s svojimi lastnimi sredstvi, vključno z zasebno udeležbo (14).

39.

Kapitalske intervencije v finančnih institucijah je treba opraviti pod pogoji, ki znižujejo znesek pomoči. Glede na izbrani instrument (npr. delnice, nakupni boni, podrejena sredstva itd.) mora zadevna država članica načeloma pridobiti pravice, katerih vrednost ustreza njenim prispevkom k dokapitalizaciji. Vrednost novih delnic ob izdaji je treba določiti na podlagi tržno usmerjene ocene. Za zagotovitev, da se javna podpora omogoči samo v zameno za ustrezno protivrednost, bodo instrumenti, kot so prednostne delnice z ustreznim nadomestilom, obravnavane pozitivno. V nasprotnem primeru bo treba upoštevati mehanizme za vračilo sredstev ali klavzulo o izboljšanju stanja.

40.

Podobne zahteve se bodo uporabljale za druge ukrepe in sheme, ki so namenjeni reševanju problema z vidika sredstev finančnih institucij, ki bi pripomogla h krepitvi kapitalskih zahtev institucij. Država članica bo zlasti morala kupiti ali zamenjati sredstva ob oceni, ki izraža s tem povezana tveganja, brez neupravičene diskriminacije prodajalcev.

41.

Odobritev sheme pomoči ne pomeni, da je država članica oproščena predložitve poročila Komisiji o uporabi sheme vsakih šest mesecev in individualnih načrtov za upravičena podjetja v šestih mesecih od datuma posredovanja (15).

42.

Kot v primeru jamstvenih shem, vendar z upoštevanjem trajnega značaja ukrepov dokapitalizacije, bo Komisija izvedla svojo oceno tovrstnih načrtov tako, da bo zagotovila skladnost skupnih rezultatov dokapitalizacije v okviru sheme z rezultati ukrepa dokapitalizacije, ki je bil izveden zunaj sheme v skladu z načeli smernic za reševanje in prestrukturiranje, ob upoštevanju posebnosti sistemske krize na finančnih trgih.

43.

V okviru trenutne finančne krize želijo države članice morda izpeljati tudi nadzorovano likvidacijo nekaterih finančnih institucij, ki spadajo v njihovo pristojnost. Takšna nadzorovana likvidacija, po možnosti izpeljana skupaj s prispevkom iz javnih sredstev, se lahko uporablja v posameznih primerih, bodisi kot drugi korak po dodeljeni pomoči za reševanje posamezni finančni instituciji, ko postane jasno, da te ni mogoče uspešno prestrukturirati, bodisi kot samostojen ukrep. Nadzorovana likvidacija je lahko prav tako tudi element splošne jamstvene sheme, ko se, na primer, država članica obveže, da bo začela likvidacijo finančne institucije, za katero je treba vzpostaviti jamstvo.

44.

Ocena tovrstne sheme in posameznih ukrepov likvidacije, sprejetih v okviru te sheme, z ustreznimi prilagoditvami sledi enakim smernicam, kot so bile navedene zgoraj za jamstvene sheme.

45.

Zaradi posebnega značaja ukrepa likvidacije je treba upoštevati naslednje zahteve.

46.

Pri likvidaciji se je treba posebej posvetiti zmanjšanju moralnega tveganja, zlasti tako, da se delničarjem in tudi nekaterim vrstam upnikov prepreči, da imajo koristi od kakršne koli pomoči v okviru postopka nadzorovane likvidacije.

47.

V izogib nepotrebnemu izkrivljanju konkurence se mora faza likvidacije omejiti na obdobje, ki je nujno potrebno za pravilno likvidacijo. Dokler upravičena finančna institucija deluje, ne sme začeti opravljati nobene nove dejavnosti, ampak le nadaljevati že obstoječe. Bančno dovoljenje ji je treba čim prej odvzeti.

48.

Za zagotovitev, da se znesek pomoči ohranja na najnižji možni ravni glede na zastavljeni cilj, je treba upoštevati, da zaščita finančne stabilnosti v okviru sedanjega finančnega kaosa lahko pomeni, da je treba določene upnike likvidirane banke izplačati v okviru ukrepa pomoči. Določitev meril za izbiro vrste obveznosti za ta namen mora slediti enakim pravilom, kot veljajo v zvezi z obveznostmi, ki jih zajema jamstvena shema.

49.

Za zagotovitev, da se pomoč ne zagotovi kupcem finančnih institucij oziroma njihovih delov ali prodanim subjektom, je pomembno, da se spoštujejo nekateri prodajni pogoji. Komisija bo upoštevala naslednja merila, ko bo določala morebitni obstoj pomoči:

50.

Če se na podlagi teh meril ugotovi pomoč kupcem ali prodanim subjektom, bo treba skladnost te pomoči oceniti ločeno.

51.

Države članice pri obravnavi akutnih likvidnostnih problemov nekaterih finančnih institucij morda želijo jamstvom ali shemam dokapitalizacije dodati dopolnjujoče oblike likvidnostne podpore z zagotovitvijo javnih sredstev (tudi sredstva centralne banke). Komisija je že pojasnila, da so v primeru, ko se država članica/centralna banka ne odzove na bančno krizo s selektivnimi ukrepi v prid posameznim bankam, ampak s splošnimi ukrepi, ki so odprti za vse primerljive akterje na trgu (npr. posojila celotnemu trgu pod enakimi pogoji), ti splošni ukrepi pogosto zunaj obsega pravil o državni pomoči in jih ni treba priglasiti Komisiji. Komisija, na primer, meni, da dejavnosti centralnih bank v zvezi z monetarno politiko, kot so operacije odprtega trga in odprte ponudbe, pravila o državni pomoči ne zajemajo. Za podporo, namenjeno posameznim finančnim institucijam, se prav tako lahko ugotovi, da v posebnih okoliščinah ne pomeni pomoči. Komisija meni (16), da se za zagotovitev sredstev centralnih bank finančnim institucijam v takem primeru lahko ugotovi, da ne pomeni pomoči, če so izpolnjeni nekateri pogoji:

52.

Komisija meni, da se v trenutnih izrednih razmerah shema likvidnostne podpore iz javnih virov (tudi centralne banke), kadar pomeni pomoč, glede na načela smernic za reševanje in prestrukturiranje lahko obravnava kot skladna. Če je redni pregled tovrstne likvidnostne sheme vsakih šest mesecev zagotovljen (17), lahko odobritev sheme zajema obdobje, ki je daljše od šestih mesecev in lahko načeloma traja do dveh let. Trajanje sheme je mogoče dodatno podaljšati, če Komisija to odobri in če to zahteva kriza na finančnih trgih.

53.

Ko se pravila o državni pomoči uporabljajo za ukrepe, ki jih obravnava to sporočilo tako, da se upoštevajo prevladujoči pogoji na finančnih trgih, mora Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotoviti, da dosežejo svoj cilj in se s tem povezano izkrivljanje konkurence tako v državah članicah kot med njimi ohranja na najnižji možni ravni. Da se to sodelovanje olajša ter zagotovi državam članicam in tretjim osebam potrebna pravna varnost glede skladnosti sprejetih ukrepov s Pogodbo (kar je pomemben sestavni del pri ponovnem vzpostavljanju zaupanja na trgih), je izredno pomembno, da države članice obvestijo Komisijo o svojih namenih in priglasijo načrte za uvedbo tovrstnih ukrepov čim hitreje in v čim popolnejši obliki ter v vsakem primeru, preden se ukrep začne izvajati. Komisija je že primerno ukrepala za zagotovitev, da se odločitve po popolni priglasitvi hitro sprejemajo, če je treba v 24 urah in ob koncu tedna.

—

posredovanje bi moralo biti pravočasno, pomoč pa načeloma začasna,

—

države članice bi morale upoštevati interese davkoplačevalcev,

—

obstoječi delničarji bi morali nositi pričakovane posledice posredovanja,

—

države članice bi morale imeti možnost, da uvedejo spremembe v upravi,

—

uprava ne bi smela obdržati neupravičenih koristi – vlade imajo lahko med drugim pravico do poseganja v njihove plače,

—

upravičeni interes konkurentov se mora zaščititi, zlasti s pomočjo pravil o državni pomoči,

—

izogniti bi se bilo treba negativnim učinkom na druga področja.