52009DC0699

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 23.12.2009

COM(2009)699 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

LETNO POROČILO 2008 O IZVAJANJU INSTRUMENTA ZA PREDPRISTOPNO POMOČ (IPA)

SEC(2009)1719

Uvod

Od 1. januarja 2007 se predpristopno financiranje EU izvaja s skupnim, enotnim instrumentom – instrumentom za predpristopno pomoč (IPA) – ki je bil vzpostavljen za namenjanje usmerjene podpore državam kandidatkam[1] in potencialnim državam kandidatkam[2]. IPA (Uredba Sveta št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006) nadomešča prejšnje predpristopne instrumente Phare[3], ISPA[4], SAPARD[5] in predpristopni instrument za Turčijo[6] ter finančni instrument za Zahodni Balkan CARDS[7].

Namen IPA je zagotoviti usmerjeno pomoč državam, ki so kandidatke ali potencialne kandidatke za članstvo v EU. Da bi se cilji vsake države dosegli na najučinkovitejši način, zajema IPA pet različnih komponent:

I. Pomoč pri prehodu in vzpostavljanje institucij, ki je namenjena financiranju ukrepov za vzpostavitev institucij in s tem povezanih naložb.

II. Čezmejno sodelovanje, ki podpira čezmejno sodelovanje med državami kandidatkami oziroma potencialnimi državami kandidatkami ter med njimi in državami EU. Financira lahko tudi zadevno udeležbo v nadnacionalnih programih sodelovanja (strukturna sklada) in v programih za morske bazene (evropski sosedski in partnerski instrument – ENPI).

III. Regionalni razvoj, ki financira naložbe in ustrezno tehnično pomoč na področjih, kot so promet, okolje in gospodarska kohezija.

IV. Razvoj človeških virov, ki je namenjena krepitvi človeškega kapitala in pomoči pri boju proti izključenosti.

V. Razvoj podeželja, ki financira ukrepe, podobne ukrepom za razvoj podeželja, in prispeva k trajnostnemu razvoju podeželja. Poleg tega zagotavlja pomoč pri prestrukturiranju kmetijstva in njegovem prilagajanju standardom Skupnosti na področjih varstva okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, dobrega počutja živali ter varnosti pri delu.

Komponenti I in II sta na voljo vsem državam upravičenkam. Komponente III, IV in V so na voljo samo državam kandidatkam in so oblikovane tako, da so podobne strukturnima skladoma, Kohezijskemu skladu in Skladu za razvoj podeželja, ter države pripravijo na upravljanje tovrstnih sredstev po pristopu. Zato mora imeti država upravne zmogljivosti in strukture, ki ji omogočijo prevzeti odgovornost za upravljanje pomoči. Za potencialne države kandidatke bodo ukrepi na področjih regionalnega razvoja, razvoja človeških virov in razvoja podeželja izvedeni v okviru komponente I.

Predmet tega poročila je izvajanje IPA v letu 2008 do 31. decembra 2008. Glede na to, da se je izvajanje programov IPA za leti 2007 in 2008 začelo šele pred kratkim, so informacije o spremljanju in ocenah rezultatov teh programov precej omejene.

PREGLED LETA

Glavne točke razvoja v procesu širitve

Rezultati v zvezi z državami kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami, doseženi v letu 2008, so bili predstavljeni v širitvenem paketu iz novembra 2008. V sporočilu o strategiji širitve in glavnih izzivih 2008–2009 je razvit sedanji pristop Evropske unije na podlagi obnovljenega soglasja glede širitve, o katerem se je Evropski svet dogovoril decembra 2006.

Strateški dokument opisuje pristop Komisije k izzivom prihodnje širitve in opredeljuje ukrepe za pomoč državam na njihovi poti v članstvo. Spremljajo ga poročila o napredku držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, ki v katerih je ocenjen napredek posameznih držav pri izpolnjevanju københavnskih meril za članstvo. Zlasti je strateški dokument za leto 2008 za Hrvaško začrtal okvirni časovni načrt s pogoji za dosego zadnje faze tehničnih pogajanj ob koncu leta 2009. Svet[8] je pozdravil širitveni paket, ki so ga države širitve dobro sprejele.

Strateški pomen Turčije za EU se je dodatno povečal na ključnih področjih, kot so varnost preskrbe z energijo, preprečevanje in reševanje konfliktov ter regionalna varnost na južnem Kavkazu in Bližnjem vzhodu. S sodelovanjem z EU v obliki pogajanj in z njim povezanih reform, ki potekajo, Turčija postaja vse močnejši dejavnik za stabilnost v regiji, ki se sooča s številnimi izzivi. Pristopna pogajanja s Turčijo so še naprej odražala hitrost reform. Komisija je v oceni za leto 2008 Turčijo prvič označila za delujoče tržno gospodarstvo v smislu københavnskih gospodarskih meril.

V zvezi z vprašanjem Cipra so voditelji grške in turške skupnosti na Cipru pod pokroviteljstvom Združenih narodov začeli obsežna pogajanja o celovitem dogovoru. Komisija je še naprej podpirala njihova prizadevanja in bila pripravljena zagotoviti tehnično svetovanje o vprašanjih v okviru pristojnosti EU.

Nadaljevalo se je izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega procesa za Zahodni Balkan. Vse zadevne države so podpisale stabilizacijsko-pridružitvene sporazume. Za večino teh držav so začeli veljati začasni sporazumi in je stekel ratifikacijski postopek za stabilizacijsko-pridružitvene sporazume. Pogoj za ratifikacijo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo in začetek veljavnosti začasnega sporazuma z njo je polno sodelovanje Srbije z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ). Dejavnosti GD za širitev v državah Zahodnega Balkana so prispevale k dodatnemu izboljšanju stabilnosti v regiji, tudi na Kosovu[9], ki je 17. februarja 2008 enostransko razglasilo svojo neodvisnost. Kosovo je medtem sprejelo načrt za evropsko vključevanje 2008–2010, s katerim namerava olajšati svojo trdno umestitev v stabilizacijsko-pridružitveni proces. Čezmejno sodelovanje v tej regiji se je nadalje razvijalo in vse zadevne države so prejele časovne načrte, ki določajo pogoje za potovanje v EU brez vizumov.

Pomembna prizadevanja so podprla pobude za regionalno sodelovanje v skladu z agendo iz Soluna. Nekaj novih pobud v zvezi s tem je bilo opredeljenih v sporočilu Komisije o Zahodnem Balkanu iz marca 2008. Novoustanovljeni Svet za regionalno sodelovanje (RCC) je začel delovati leta 2008.

Črna gora je decembra 2008 zaprosila za članstvo v EU. Komisija je dobro pripravljena, da se reševanja zaradi tega nastalih izzivov loti takoj, ko jo Svet pooblasti za sestavo s tem povezanega mnenja.

NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE IPA: SPLOŠNI PREGLED

Strateško načrtovanje in oblikovanje programov

Večletni orientacijski finančni okvir

Večletni orientacijski finančni okvir je del letnega širitvenega paketa in je oblikovan tako, da zagotavlja podatke o okvirni razčlenitvi skupnih sredstev IPA, ki jih predlaga Komisija, po državah in po komponentah za triletno sprotno obdobje. Deluje kot vez med političnim okvirom znotraj širitvenega paketa in proračunskim postopkom. Večletni orientacijski finančni okvir je vsako leto določen ter predstavljen Svetu in Evropskemu parlamentu, v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi IPA.

Naslednja razpredelnica vsebuje dodelitve v okviru IPA za leto 2008 v milijonih EUR po državah in po komponentah ter za regionalne in večdržavne programe, kakor so bile te dodelitve posodobljene v Večletnem orientacijskem finančnem okviru za obdobje 2010–2012 (COM(2008) 705, sprejet 5. novembra 2008). V zneskih so zato upoštevani prenosi med komponentama I in II[10] v letu 2009 in dodatna sredstva, dodeljena Kosovu.

Preglednica 1: Dodelitve za leto 2008 po državah in komponentah (v milijonih EUR, zaokroženo na najbližjih 100 000 EUR)

Komponenta IPA |Albanija |Bosna in Hercegovina |Hrvaška |Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija |Črna gora |Srbija |Kosovo* |Turčija |Program za več upravičenk | | Komponenta I |62,1 |69,9 |45,4 |41,1 |28,1 |179,4 |184,7 |256,1 |135,7 | | Komponenta II |8,6 |4,9 |14,7 |4,1 |4,5 |11,5 |0,0 |2,9 | | | Komponenta III | | |47,6 |12,3 | | | |173,8 | | | Komponenta IV | | |12,7 |6,0 | | | |52,9 | | | Komponenta V | | |25,6 |6,7 | | | |53,0 | | | SKUPAJ | 70,7 |74,8 |146 |70,2 |32,6 |190,9 |184,7 |538,7 |135,7 | | Dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja

Na podlagi dodelitev iz večletnega orientacijskega finančnega okvira in na podlagi prednostnih nalog, opredeljenih v političnem okviru, se za vsako državo in programe za več upravičenk pripravijo dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja. V teh dokumentih je predstavljeno stališče Komisije o pomembnejših področjih ukrepanja in glavnih prednostnih nalogah, ki naj bi jih država upravičenka podrobno razvila v dokumentih načrtovanja programov.

Dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja po državah in dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja za več upravičenk, ki zajemajo obdobje 2008–2010, so bili pripravljeni leta 2007 v pristojnosti zadevnih operativnih enot GD za širitev. Pri oblikovanju osnutka dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja so se posvetovali z nacionalnimi organi in z njimi tesno sodelovali pri pripravi dokumentov, da se je zagotovil prevzem odgovornosti za postopek. Kar zadeva dokumente večletnega orientacijskega načrtovanja za države kandidatke, so v zvezi s komponentami II, IV in V prispevali svoje GD za regionalno politiko (GD REGIO), GD za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti (GD EMPL) oziroma GD za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI). Poleg tega so se posvetovali z državami članicami, mednarodnimi finančnimi institucijami in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi (civilno družbo).

Vsi dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja za obdobje 2008–2010 so bili predloženi v sprejetje odboru za upravljanje IPA[11] v prvi polovici leta 2008: dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro, Kosovo, Turčijo in dokument večletnega orientacijskega načrtovanja za več upravičenk so bili predloženi maja 2008, dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja za Albanijo, Srbijo in Hrvaško so bili predloženi junija, za Bosno in Hercegovino pa julija 2008. Komisija je vse sprejela v drugi polovici leta 2008.

Programi IPA v letu 2008

Oblikovanje letnih ali večletnih programov poteka v skladu z ustreznimi dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja. Komponenta I se izvaja z letnimi programi, druge komponente pa se izvajajo z večletnimi programi. Programe sprejme Komisija na podlagi predlogov držav upravičenk, v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi in donatorji po tem, ko Odbor za upravljanje IPA da pozitivno mnenje o komponentah I in II. Programe v zvezi s komponento III prouči Odbor za koordinacijo skladov (COCOF). Tiste v zvezi s komponento IV pregleda Odbor Evropskega socialnega sklada, glede komponente V pa Odbor za razvoj podeželja.

Komponenta I

Pomoč v okviru komponente I načrtuje Komisija v obliki letnih nacionalnih programov in programov, namenjenih več upravičenkam, ki jih upravlja Komisija ali država upravičenka ali pa se upravljajo skupaj z drugimi donatorji, kakor je primerno. Nacionalni programi zajemajo finančne predloge, ki jih pripravi Komisija na podlagi projektnih pol, ki jih predložijo države upravičenke, v primeru regionalnih in horizontalnih programov pa jih pripravi Komisija.

Projekti na področjih jedrske varnosti, varstva pred sevanjem in izobraževanja so se financirali iz nacionalnih dodelitev, sprejetih v večletnem orientacijskem finančnem okviru, izvajajo pa se centralno na horizontalni osnovi; financiranje za te projekte torej ni vključeno v nacionalne programe v okviru komponente I. Več podrobnosti je na voljo v razdelku tehnične priloge za posamezne države.

Nacionalni program v okviru IPA 2008 za Albanijo je Komisija sprejela 19. decembra 2008. IPA za leto 2008 obravnava ključna vprašanja, kot sta reforma javne uprave in uresničevanje pravne države, zlasti na področjih dobrega upravljanja in boja proti korupciji. To odraža povečanje sredstev, dodeljenih področju političnih zahtev v skladu z dokumentom večletnega orientacijskega načrtovanja za obdobje 2008–2010. Program poleg tega podpira albanske organe pri izpolnjevanju zahtev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in sicer s financiranjem projektov, namenjenih krepitvi upravne zmogljivosti albanskih institucij. Program tudi odraža potrebo po nadaljnji podpori strukturnim reformam v državi z naložbami v regionalni razvoj in infrastrukturo, povezano s pravnim redom Skupnosti.

Nacionalni program v okviru IPA 2008 za Bosno in Hercegovino , razdeljen na dva dela, je Komisija sprejela 9. oktobra oziroma 5. decembra 2008. Program zagotavlja podporo reformam policije in sodstva s projekti, namenjenimi krepitvi zmogljivosti državnega sodišča in državnega tožilstva ter izgradnji strogo varovanega državnega zapora. Namenjen je tudi spodbujanju približevanja države članstvu v EU z ozaveščanjem javnosti o procesu integracije EU ter podporo nacionalnim organom pri načrtovanju, oblikovanju programov in izvajanju IPA. Program za leto 2008 poleg tega zagotavlja podporo reformam sistema vzgoje in izobraževanja ter zdravstvenega sistema kot načinu za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja v državi. IPA 2008 pomaga Bosni in Hercegovini pri odzivanju na zahteve po približevanju evropskemu pravnemu redu na področjih, kot so okolje, trgovina in meroslovje, kmetijstvo in razvoj podeželja ter integrirano upravljanje meja.

Nacionalni program v okviru IPA 2008 za Hrvaško je bil sprejet 5. novembra 2008. V okviru političnih meril ta program obravnava reformo sodstva z več projekti na tem področju. Poleg tega prispeva k napredku na področju človekovih pravic in zaščite manjšin s krepitvijo zmogljivosti civilne družbe ter spodbujanjem dejavnega in polnega sodelovanja romske manjšine v hrvaški družbi. Kar zadeva pripravljenost na prevzem obveznosti članstva, se pomoč v okviru IPA 2008 osredotoča na področja ukrepanja, pri katerih je treba prenesti in izvajati veliko količino zakonodaje, pripravo Strukturnega sklada in Sklada za razvoj podeželja, ter na zahteve glede naložb iz pravnega reda Skupnosti. To se nanaša na različne sektorje, kot so varnost hrane, veterinarska in fitosanitarna politika, ribištvo, promet, energetika, socialna politika in zaposlovanje ali okolje.

Nacionalni program 2008 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo je Komisija sprejela 11. decembra 2008. Program je namenjen krepitvi upravne zmogljivosti zadevnih institucij za zagotovitev dobrega in učinkovitega upravljanja sredstev EU ter okrepitev upravne zmogljivosti na centralni in lokalni ravni za izvajanje procesa decentralizacije. Poleg tega podpira razvoj neodvisnega in učinkovitega pravosodnega sistema ter spodbuja dejaven sektor civilne družbe. V okviru socialno-ekonomskih zahtev namerava program okrepiti upravno zmogljivost za urejanje in nadzorovanje polno financiranih institucij pokojninskega sistema ter spodbuditi prehod na tržno gospodarstvo. Kar zadeva pripravljenost na prevzem obveznosti članstva, program 2008 financira projekte, ki prispevajo k prostemu pretoku blaga, izboljšanju carinskih postopkov in razvoju kmetijskega sektorja.

Nacionalni program za leto 2008 za Črno goro je Komisija sprejela 2. decembra 2008. V okviru političnih meril se program osredotoča na reformo javne uprave, zlasti na decentralizacijo in lokalno upravo, vzdržno podporo za begunce in razseljene osebe ter na medije. Zagotovljena je tudi pomoč za izboljšanje poslovnega okolja in ustvarjanje delovnih mest, da bi prispevali k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju, povečanju zaposlovanja in zmanjšanju revščine. V letu 2008 je podpora namenjena tudi drugim ukrepom, na primer posodobitvi okoljske infrastrukture. IPA 2008 pomaga Črni gori pri izpolnjevanju zahteve po uvajanju in izvajanju evropskega pravnega reda na nekaterih področjih, kot so finančni trgi, razvoj podeželja, varnost hrane, veterinarske storitve, carinska uprava, integrirano upravljanje meja in migracije.

Nacionalni program 2008 za Srbijo je Komisija sprejela 19. decembra 2008. Prednostne naloge v okviru političnih meril so krepitev demokratičnih institucij, nadaljnje izvajanje reforme javne uprave ter ločitev oblasti in medijev. Financirajo se tudi drugi pomembni vidiki, med drugim boj proti korupciji, krepitev načela pravne države, varstvo človekovih pravic ter spoštovanje in zaščita manjšin. V okviru gospodarskih meril bo program financiral projekte za ustvarjanje delovnih mest, razvoj MSP in krepitev zmogljivosti nacionalnih služb za zaposlovanje. Poleg tega so bile v okviru programa 2008 posebne pozornosti deležne zdravstvene in izobraževalne reforme. Kar zadeva pripravljenost na prevzem obveznosti članstva, je posebna pozornost namenjena razvoju in izvajanju sektorskih politik ter regulativnega okvira, skladnega z evropskimi standardi, v ključnih sektorjih, kot so kmetijstvo, okolje, promet ali integrirano upravljanje meja.

Nacionalni program za leto 2008 za Turčijo je Komisija sprejela 15. decembra 2008. Prednostne naloge v okviru političnih meril so reforma sodstva, reforma javne uprave in krepitev civilne družbe. Kar zadeva sprejetje in izvajanje pravnega reda Skupnosti ter skladno z dokumentom večletnega orientacijskega načrtovanja so bili projekti izbrani glede na njihovo prednostno razvrstitev v pristopnih pogajanjih in pripravah, ob upoštevanju potrebe po obsežnih naložbah za usklajevanje ter glede na to, na katerem področju je obseg zakonodaje, ki jo je treba uskladiti, zelo velik. Zato so dobili prednost projekti na področju kmetijstva / veterinarskih vprašanj, pravice, svobode in varnosti, carinske unije in okolja. Vendar pa program 2008 zajema tudi projekte na novih področjih, kot sta zdravstvo ter raziskave in razvoj. Poleg tega so bili štirje projekti izbrani zaradi njihovega pomena za nadaljevanje učinkovitega in uspešnega dialoga civilne družbe med EU in Turčijo ter z namenom razvijanja novih inovativnih področij znotraj tega dialoga.

Nacionalni letni program v okviru IPA za Kosovo je Komisija sprejela v dveh delih in sicer prvi del 6. oktobra 2008, drugi del pa 19. decembra 2008. Med prednostnimi nalogami programa sta izpolnitev političnih meril EU ter utrditev institucionalne, upravne in pravosodne strukture Kosova, vključno z bojem proti korupciji, zaščito človekovih pravic, pravicami Srbov in manjšin ter spodbujanjem dejavnosti civilne družbe. V okviru gospodarskih meril je zagotovljena podpora razvoju kosovskega gospodarstva in izboljšanju socialno-ekonomskega okolja za vse skupnosti na trajnosten način. IPA 2008 pomaga Kosovu pri izpolnjevanju zahteve po uvajanju in izvajanju evropskega pravnega reda na nekaterih področjih, vključno z vprašanji svobode, varnosti in pravice, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike ter statistike.

Program, namenjen več upravičenkam , je oblikovan tako, da dopolnjuje nacionalne programe ter krepi večstranske izkušnje na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. Zagotavlja podporo na podlagi regionalnih in horizontalnih projektov. Med dejavnosti posebnega pomena v okviru programa 2008 spadajo podpora Svetu za regionalno sodelovanje (RCC) in Uradu visokega predstavnika (OHR) ter ustanovitev Regionalne šole za javno upravo. Program 2008 zajema tudi zmanjševanje tveganja nesreč, vračanje beguncev na Zahodni Balkan in nadaljnji razvoj civilne družbe z mehanizmom za spodbujanje razvoja civilne družbe. Poleg tega je zagotovljena podpora za izobraževalne in mladinske programe (Tempus, Erasmus Mundus in Mladi v akciji), mednarodne finančne institucije, carine in obdavčenje, statistiko ter jedrsko varnost in varstvo pred sevanjem.

Komponenta II

Čezmejno sodelovanje pomaga pri spravi in dobrih medsosedskih odnosih, hkrati pa spodbuja vključevanje držav upravičenk v EU. To je zlasti pomembno v regiji, kjer so bili še nedavno prisotni konflikti.

Komponenta za čezmejno sodelovanje je namenjena okrepitvi čezmejnega sodelovanja na podlagi skupnih lokalnih in regionalnih pobud ob združevanju zunanje pomoči ter gospodarskih ciljev in ciljev v zvezi s socialno kohezijo. Sodelovanje bo zlasti usmerjeno v spodbujanje trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja v obmejnih območjih, skupno ukrepanje za reševanje izzivov na področjih, kot so okolje, naravna in kulturna dediščina, javno zdravje in preprečevanje organiziranega kriminala, zagotavljanje učinkovitih in varnih meja ter spodbujanje skupnih dejavnosti manjšega obsega, ki vključujejo lokalne akterje iz obmejnih regij.

Komponenta IPA II, čezmejno sodelovanje, obsega dva dela: čezmejno sodelovanje med državami kandidatkami oziroma potencialnimi državami kandidatkami ter čezmejno sodelovanje med njimi in sosednjimi državami članicami. Poleg tega se lahko v okviru komponente IPA II finančno podpira tudi sodelovanje držav kandidatk oziroma potencialnih držav kandidatk v programih nadnacionalnega sodelovanja strukturnih skladov (ki jih financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja) ter v programih sodelovanja evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ENPI) za morske bazene.

Pomoč za čezmejno sodelovanje iz komponente II poteka v okviru večletnih čezmejnih programov, ki trenutno zajemajo obdobje 2007–2009 in jih skupaj pripravijo države udeleženke. Pomoč IPA se odobri z letnimi finančnimi odločitvami.

Kar zadeva sodelovanje v nadnacionalnih programih ESRR ali v programih sodelovanja za morske bazene ENPI, se pomoč IPA odobri z letnimi finančnimi odločitvami za vsako državo posebej.

Komponenta IPA II podpira sodelovanje Albanije v dveh dvostranskih čezmejnih programih s sosednjimi državami kandidatkami oziroma potencialnimi državami kandidatkami: Črno goro in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Kar zadeva čezmejno sodelovanje z državami članicami, se v okviru komponente IPA II financira dvostranski program med Albanijo in Grčijo ter sodelovanje Albanije v večstranskem čezmejnem programu „Jadran“, pri katerem Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Črna gora ter Srbija sodelujejo z Grčijo, Italijo in Slovenijo na območju Jadranskega morja. Poleg tega se v okviru komponente IPA II financira tudi program v zvezi z razvojem regije Kukës v Albaniji, ki meji na Kosovo, ter sodelovanje Albanije v nadnacionalnem programu ESRR „Jugovzhodna Evropa“.

Kar zadeva Bosno in Hercegovino , komponenta IPA II podpira sodelovanje države v treh dvostranskih čezmejnih programih, in sicer s Hrvaško, Črno goro ter Srbijo. Kar zadeva čezmejno sodelovanje z državami članicami, komponenta IPA II financira sodelovanje Bosne in Hercegovine v programu IPA za čezmejno sodelovanje „Jadran“. Nazadnje se v letu 2008 v okviru komponente IPA II financira sodelovanje Bosne in Hercegovine v nadnacionalnem programu ESRR „Jugovzhodna Evropa“.

V okviru komponente IPA II Hrvaška sodeluje v treh dvostranskih čezmejnih programih s sosednjimi potencialnimi državami kandidatkami: Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo. Hrvaška je udeležena tudi v treh programih IPA za čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami članicami: dveh dvostranskih programih s Slovenijo oziroma Madžarsko ter sodelovanju v večstranskem programu IPA za čezmejno sodelovanje „Jadran“. Nazadnje se v okviru komponente IPA II financira sodelovanje Hrvaške v dveh nadnacionalnih programih ESRR „Jugovzhodna Evropa“ in „Sredozemlje“.

S podporo komponente IPA II Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija v letu 2008 sodeluje v dvostranskem programu z Albanijo in dveh dvostranskih programih s sosednjima državama članicama, Bolgarijo in Grčijo. V okviru komponente IPA II se financira tudi sodelovanje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v nadnacionalnem programu ESRR „Jugovzhodna Evropa“ za evropsko teritorialno sodelovanje.

V letu 2007 pogoji za programe v okviru komponente II na Kosovu v letu 2008 niso bili izpolnjeni. Sredstva za komponento II so bila zato prenesena na komponento I.

Komponento IPA II v Črni gori sestavljajo štirje dvostranski čezmejni programi z njenimi sosedami, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Albanijo, in udeležba v programu IPA za čezmejno sodelovanje „Jadran“ z državami članicami. Kar zadeva sodelovanje v nadnacionalnih programih ESRR, se v okviru komponente IPA II financira sodelovanje Črne gore v programih, in sicer „Jugovzhodna Evropa“ in „Sredozemlje“.

Programi čezmejnega sodelovanja v Srbiji vključujejo tri dvostranske programe s Črno goro, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, tri dvostranske programe s sosednjimi državami članicami, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, ter sodelovanje Srbije v večstranskem čezmejnem programu IPA „Jadran“. Poleg tega se v okviru komponente IPA II financira udeležba Srbije v nadnacionalnem programu ESRR „Jugovzhodna Evropa“ za evropsko teritorialno sodelovanje.

V letu 2008 je komponenta IPA II podpirala čezmejni program med Turčijo in Bolgarijo. Poleg tega so bila Turčiji dodeljena sredstva v okviru komponente IPA II za udeležbo v programu ENPI za morske bazene.

Komponenti III in IV

Programi za komponenti III in IV se načrtujejo za več let, in sicer so sprva pripravljeni za tri leta, lahko pa se podaljšajo in tako zajamejo nadaljnja leta. Na podlagi strateških okvirov skladnosti države kandidatke upravičenke v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi oblikujejo osnutke večletnih operativnih programov za posamezno komponento (komponento IV) ali posamezno temo (komponenta III) in se nato o njih dogovorijo s Komisijo, ki jih uradno sprejme po posvetovanju z ustreznim odborom držav članic: Odborom za koordinacijo skladov (COCOF) za komponento III ter COCOF in Odborom Evropskega socialnega sklada za komponento IV.

Podobno kot strukturna sklada tudi večletni programi v okviru komponent III in IV zagotavljajo stabilen finančni okvir za triletno obdobje. To je bistvenega pomena za izvajanje srednjeročnih naložbenih strategij v prometu, okolju, regionalni konkurenčnosti in razvoju človeških virov. Podobno kot pri strukturnih skladih ta dolgoročnejši finančni okvir spremlja strogo finančno poslovodenje za zagotovitev polne absorpcije sredstev.

2.1.3.3.1. Komponenta III

Komponenta III zajema tri ločena področja pomoči: promet, okolje in regionalno konkurenčnost, ki so podobna ukrepom kohezijskega sklada v državah članicah. Zato se komponenta III izvaja z ločenimi operativnimi programi, od katerih vsak zajema eno od teh tem (v primeru Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije se bo za obdobje 2007–2009 izvajal samo en program za okolje in promet).

Za Hrvaško so bili sprejeti trije večletni operativni programi za obdobje 2007–2009. Operativni program za regionalno konkurenčnost je sestavljen iz treh prednostnih osi: izboljšanje razvojnega potenciala regij, ki zaostajajo v razvoju, krepitev konkurenčnosti hrvaškega gospodarstva in tehnična pomoč. Tudi operativni program za promet je sestavljen iz treh prednostnih osi: posodobitev hrvaškega sistema železniškega prometa, posodobitev hrvaškega sistema notranjih plovnih poti in tehnična pomoč. Operativni program za okolje je prav tako sestavljen iz treh prednostnih osi: razvoj infrastrukture za ravnanje z odpadki za vzpostavitev sistema celostnega ravnanja z odpadnimi vodami, zaščita hrvaških vodnih virov z izboljšanimi sistemi za vodno preskrbo in celostno ravnanje z odpadki ter tehnična pomoč.

Operativni program za regionalni razvoj za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo za obdobje 2007–2009 je Komisija sprejela 29. novembra 2007. Njegov splošni cilj je podpora trajnostnemu razvoju države z izboljšanjem prometne in okoljske infrastrukture. Pomoč v prometnem sektorju bi morala biti usmerjena v nadaljevanje razvoja ključnega regionalnega prometnega omrežja v jugovzhodni Evropi (VIII. in X. koridor). Prednostne naloge bodo postopoma prešle z X. na VIII. koridor in s cest na železnice. Kar zadeva pomoč v okoljskem sektorju, bi morale biti jasno usmerjene naložbe osredotočene na čiščenje odpadnih voda in ravnanje s trdnimi odpadki, ki imata največji vpliv na prebivalstvo in naravno okolje.

Komisija je operativne programe za Turčijo sprejela 29. novembra 2007 (operativna programa za regionalno konkurenčnost in okolje) oziroma 7. decembra 2007 (operativni program za promet). Operativni program za regionalno konkurenčnost zajema tri prednostne naloge: izboljšanje poslovnega okolja, krepitev podjetniške zmogljivosti in spodbujanje podjetništva ter tehnična pomoč. Operativni program za promet je sestavljen iz dveh prednostnih osi: izboljšanje železniške infrastrukture in izboljšanje pristaniške infrastrukture. Operativni program za okolje pa zajema tri prednostne naloge: izboljšanje sistemov vodne oskrbe, kanalizacije in komunalnih čistilnih naprav, izboljšano celostno ravnanje s trdnimi odpadki ter tehnična pomoč.

2.1.3.3.2 Komponenta IV

Večletni operativni program v okviru komponente IV za razvoj človeških virov za Hrvaško je bil sprejet 7. decembra 2007. Sestavljen je iz štirih prednostnih osi: izboljšanje dostopa do zaposlitve in trajnostne vključenosti na trg dela, krepitev socialne vključenosti prikrajšanih oseb, izboljšanje človeškega kapitala in zaposljivosti ter tehnična pomoč.

V Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je bil operativni program za razvoj človeških virov sprejet decembra 2007. Sestavljen je iz treh prednostnih osi: zaposlovanje – kako pritegniti in obdržati več oseb v aktivni zaposlitvi, izobraževanje in usposabljanje – naložbe v človeški kapital z boljšim izobraževanjem in kvalifikacijami ter socialna vključenost – spodbujanje vključujočega trga dela.

Večletni operativni program za razvoj človeških virov za Turčijo je Komisija sprejela 7. decembra 2007. Zajema štiri prednostne osi: zaposlovanje, izobraževanje, prilagodljivost s spodbujanjem vseživljenjskega učenja ter socialna vključenost.

2.1.3.4 Komponenta V

Na podlagi pristopa, uporabljenega pri pripravi programov za razvoj podeželja za države članice, se pomoč v okviru komponente V načrtuje na večletni osnovi za obdobje 2007–2013. Glede na to, da je bil skladno z dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja finančni okvir določen samo za obdobje 2007–2009 in se vsako leto posodablja, tako da vključuje naslednja leta, pa se programi komponente V spreminjajo enkrat letno ob upoštevanju novih dodelitev finančnih sredstev in vseh potrebnih tehničnih sprememb. Po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi Komisija sprejme programe skupaj s spremembami po tem, ko se z državami članicami posvetuje v Odboru za razvoj podeželja.

Glede na čas, ki je potreben za vzpostavitev popolnoma decentraliziranega izvajalskega sistema in s tem povezane izkušnje v zvezi s programom SAPARD[12] se finančna sredstva za komponento V dodeljujejo po pristopu postopnega uvajanja in s koncentracijo sredstev za razvoj podeželja IPA na koncu programskega obdobja. Financiranje v prvih štirih letih obdobja izvajanja, tj. 2007, 2008, 2009 in 2010, zato dosega manjši delež vseh dodelitev za komponento V in se bo v letih, ki jim bodo sledila, krepko povečalo. Edina izjema pri tem pravilu je Hrvaška, ki je bila edina država kandidatka, ki je vzpostavila sistem SAPARD, da bi lahko uporabljala njegova sredstva pred izvajanjem komponente IPA za razvoj podeželja.

Večletni operativni program za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 za Hrvaško je Komisija sprejela 25. februarja 2008[13]. Sestavljen je iz treh prednostnih osi: izboljšanje učinkovitosti trga in izvajanja standardov Skupnosti, pripravljalne dejavnosti za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov in strategij lokalnega razvoja podeželja ter razvoj lokalnega podeželskega gospodarstva.

V Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je bil večletni program za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 sprejet v letu 2008[14]. Program je sestavljen iz treh prednostnih osi: izboljšanje učinkovitosti trga in izvajanja standardov Skupnosti, pripravljalne dejavnosti za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov in strategij lokalnega razvoja podeželja ter razvoj podeželskega gospodarstva.

Turčija je večletni operativni program za kmetijstvo in razvoj podeželja pripravila leta 2007 in Komisija ga je sprejela 25. februarja 2008[15]. Sestavljen je iz treh prednostnih osi: izboljšanje učinkovitosti trga in izvajanja standardov Skupnosti, pripravljalne dejavnosti za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov in programa Leader ter razvoj podeželskega gospodarstva.

Načini in strukture izvajanja

Cilj instrumenta IPA je prenos znanja in izkušenj državam upravičenkam, da okrepijo lastno odgovornost za izvajanje pomoči. V obdobju izvajanja instrumenta se zato pričakuje, da mora decentralizirano upravljanje, tj. ko nacionalni organi države upravičenke prevzamejo polno lastno odgovornost nad načrtovanjem in izvajanjem, postati norma za upravljanje IPA. Hitro doseganje tega cilja bo odvisno od upravnih zmogljivosti posameznih držav prejemnic in od njihove zmogljivosti zagotavljanja ustreznih sistemov upravljanja in nadzora. Vsaka država mora zato imeti pripravljene posebne strategije, akcijske načrte in časovne načrte za približevanje temu cilju, hkrati pa nacionalne organe pripravljati, da bodo imeli ustrezne zmogljivosti za povečano odgovornost, ki je s tem povezana.

Letni programi držav potencialnih kandidatk v okviru komponent I in II (razen programov čezmejnega sodelovanja z državami članicami, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja) se upravljajo večinoma centralno, velik poudarek pa se namenja pomoči državam pri postopnem prevzemanju več odgovornosti in prehodu na decentralizirano upravljanje.

Glede priprav na prenos pooblastil za upravljanje so potencialne države kandidatke na različnih stopnjah in nekatere so že začele vzpostavljati potrebne strukture za upravljanje ter so pripravile svoje časovne načrte za prehod na decentralizirano upravljanje. Albanija ter Bosna in Hercegovina sta v letu 2008 nadaljevali priprave na decentralizirano upravljanje sredstev IPA, Kosovo pa je bilo pri oblikovanju časovnega načrta decentralizacije na začetni stopnji. V Črni gori so se nadaljevale priprave decentraliziranega sistema upravljanja s predhodnimi kontrolami. Vlada je vzpostavila institucije za decentralizirano upravljanje ter imenovala vodje njihovih funkcij in struktur. Srbija je januarja 2008 zastavila časovni načrt decentraliziranega sistema upravljanja in aprila 2008 še strategijo za pripravo pooblastila za decentralizirano upravljanje IPA. Imenovani so bili vsi ključni akterji v zvezi s pripravo sistema v srbski upravi.

Za vse države kandidatke je srednjeročni cilj popolnoma decentralizirano upravljanje, tj. samo z naknadnimi kontrolami Komisije. Treba je opozoriti, da se pomoč v okviru komponente V lahko izvaja le na popolnoma decentraliziran način že od samega začetka, kar pomeni brez predhodnih kontrol.

Hrvaške oblasti so aprila 2008 obvestile Evropsko komisijo o svojih nacionalnih pooblastilih za operativne strukture, ki so odgovorne za upravljanje in izvajanje komponent IPA od I do IV. Na tej podlagi je bilo sprejetih šest sklepov o prenosu pooblastil za decentralizirano upravljanje komponent IPA od I do IV na Hrvaško . Hrvaška za leto 2010 načrtuje prehod na popolnoma decentraliziran sistem, tj. brez predhodnih kontrol. Ob koncu leta se pričakujejo zadnji pričakovani sklepi o prenosu pooblastil za upravljanje komponente V (kmetijstvo in razvoj podeželja).

Komisija je v letu 2008 prek programa CARDS podprla nacionalne organe Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri pripravah na decentralizirano upravljanje. Zagotovila je pomoč za strukture in organe, kot je določeno v členu 21 izvedbene uredbe IPA, za pripravo na pridobitev pooblastila za decentraliziran sistem upravljanja. Letni program IPA za leto 2008 se je medtem izvajal centralizirano.

Turčija se je v letu 2008 večinoma osredotočala na dokončanje internih procesov za pridobitev pooblastila za decentralizirano upravljanje. Glede komponent IPA I in II je pri teh procesih pomagalo, da so decentralizirane strukture in sistemi obstajali že v okviru pomoči pred uvedbo pomoči IPA. Komisija je pooblastila za decentralizirano upravljanje v zvezi s komponento I prenesla na Turčijo 29. oktobra 2008, v zvezi s komponento II za udeležbo Turčije v programu ENPI za morske bazene pa 1. decembra 2008. Program razvoja podeželja se bo izvajal tako, da se bodo na Turško republiko prenesla pooblastila za decentralizirano upravljanje brez predhodnih kontrol. Na misiji Komisije za ugotavljanje dejstev oktobra 2008 so bile ugotovljene resne zamude pri pripravi procesov za pridobitev pooblastil, tako da je bila v novem časovnem načrtu pridobitev pooblastil predvidena šele za drugo polovico leta 2009, pri čemer je malo verjetno, da bo prenos upravljanja dosežen pred letom 2010. Komisija se je zavezala, da bo pri tem procesu pomagala z dodatnimi svetovalnimi misijami in priložnostnim usmerjanjem, kadar koli bo to potrebno.

Programi za več upravičenk se upravljajo s centraliziranim in skupnim upravljanjem. Centralizirano upravljanje v glavnem pomeni izvajanje s strani služb Komisije na njenem sedežu. Skupno upravljanje dopolnjuje centralizirano upravljanje v tem, da Komisija sredstva upravlja skupaj z mednarodno organizacijo.

Pregled izvedenih programov IPA

V Albaniji so bile pogodbe za prve projekte v okviru IPA 2007 sklenjene leta 2008, program 2008 pa se ni izvajal. Ob koncu leta 2008 je delež sklenjenih pogodb za IPA 2007 dosegel 15 %. V okviru komponente I so bile sklenjene pogodbe za tri projekte IPA 2007, v okviru komponente II pa ni bila sklenjena pogodba za noben projekt IPA 2007. Razpis za zbiranje predlogov za program ESRR „Jugovzhodna Evropa“ v okviru IPA 2007 za čezmejno sodelovanje je bil sicer opravljen, vendar pogodbe še niso sklenjene.

V Bosni in Hercegovini je bil okvirni sporazum IPA podpisan 20. februarja 2008 in je začel veljati 30. julija 2008, ko ga je ratificiralo predsedstvo Bosne in Hercegovine. Vendar pa njegove določbe o davčni oprostitvi niso bile izvedene do decembra 2008, ko je dom narodov Bosne in Hercegovine sprejel spremembe zakona v zvezi z oprostitvijo plačila DDV za sredstva IPA ter s tem omogočil izvajanje programov IPA. V okviru komponente II so bile finančne odločitve za programe čezmejnega sodelovanja v letu 2008 sprejete kljub temu, da z njimi povezani sporazumi o financiranju teh programov niso bili podpisani istega leta. To pomeni, da se v letu 2008 ni izvajala nobena komponenta IPA.

Prenos upravljavskih pooblastil za decentralizirano upravljanje komponent IPA od I do IV na Hrvaško je bil odobren z zadevnimi sklepi Komisije ob koncu leta 2008. Ti sklepi omogočajo črpanje pomoči v okviru komponent IPA od I do IV. Sporazumi o financiranju zadevnih programov za leto 2007, za katere velja decentralizirano upravljanje, zato ni bilo mogoče podpisati do sprejetja teh sklepov. To v praksi pomeni, da Hrvaška v letu 2008 ni začela črpati pomoči IPA.

V Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji so bile v letu 2008 sklenjene pogodbe za prve projekte IPA 2007 v okviru komponente I, tako da je država do konca leta dosegla stopnjo 25 %. V okviru komponente II je zamujalo izvajanje vseh programov IPA za čezmejno sodelovanje. Proti koncu leta 2007 so bili sprejeti štirje programi in vsi zadevni sporazumi o financiranju so bili podpisani leta 2008, vendar niso bile vzpostavljene strukture skupnega upravljanja, zato ni bilo mogoče objaviti nobenega razpisa za oddajo predlogov. V okviru komponent III in IV se v letu 2008 ni izvajal noben projekt IPA. Vseeno so se začele nekatere pripravljalne dejavnosti za dva velika projekta v okviru operativnega programa za regionalni razvoj v okviru komponente III. V okviru komponente V za razvoj podeželja je bilo leto 2008 namenjeno pripravi pooblastil za operativne strukture, zato se programi niso izvajali.

V okviru komponente I je Urad Evropske komisije za zvezo (ECLO) ustrezno ukrepal, da je zagotovil učinkovito izvajanje IPA 2007 na Kosovu , tako da je bil zelo ambiciozni cilj za leto 2008 izpolnjen. ECLO je v letu 2008 prevzel obveznosti za 50 % sredstev IPA 2007 v svoji pristojnosti.

V letu 2008 se je v Črni gori začel izvajati program IPA 2007. Do konca leta so bile sklenjene pogodbe za obsežen cestni projekt, reformo pravosodja in pomoč pri razvijanju zmogljivosti. Poleg tega so se v letu 2008 začele pripravljalne dejavnosti za izvajanje IPA 2008 ter načrtovanje in priprava IPA 2009. Glede na to, da je bil sporazum o financiranju za nacionalni program v okviru IPA 2007 podpisan šele aprila 2008 in so se naročila v okviru projektov IPA zato začela oddajati šele v drugi polovici leta, se dejansko izvajanje programa IPA še ni začelo.

V Turčiji v letu 2008 ni bil izveden noben program IPA, ker njen parlament ni ratificiral okvirnega sporazuma, ki je tako začel veljati šele 24. decembra 2008. V okviru komponente I je bil sporazum o financiranju 2007 podpisan in je začel veljati 24. decembra 2008, s čimer se je ta program začel izvajati. V okviru komponente II je bil sporazum o financiranju 2007 za udeležbo Turčije v programu ENPI za morske bazene podpisan in je začel veljati 31. decembra 2008. Izvajanje je vezano na pogoje, določene s sklepom Komisije o prenosu pooblastil za upravljanje na enakovreden način kot pri komponenti I. Kar se tiče ostalih komponent, se dejansko izvajanje ni začelo, ker niso bili zaključeni potrebni procesi za prenos pooblastil za decentralizirano upravljanje.

NADZOR IN REZULTATI

Nadzor

Splošen cilj nadzora je okrepiti pomen, učinkovitost, uspešnost, učinek in trajnost pomoči Zahodnemu Balkanu in Turčiji. Nadzor Komisiji zagotavlja redne analitične ocene izvajanja projektov in programov.

V primeru decentraliziranega upravljanja država upravičenka ustanovi nadzorni odbor IPA, da se zagotovi skladnost in usklajenost izvajanja komponent IPA. Sestane se vsaj enkrat letno. Nadzornemu odboru IPA pomagajo sektorski nadzorni odbori, vzpostavljeni v okviru komponent ali programov IPA. Sektorski nadzorni odbori odgovarjajo nadzornemu odboru IPA. Prvi sestanki nadzornih odborov so bili v letu 2008 na Hrvaškem (sestanek 2. julija 2008 je sledil prvim sestankom sektorskih nadzornih odborov IPA v maju in juniju), v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (21. novembra 2008) in Turčiji (1. julija 2008).

V primeru programov v okviru centraliziranega ali skupnega upravljanja izvedbena uredba IPA določa, da lahko Komisija sprejme vse ukrepe, za katere meni, da so potrebni za nadzor zadevnih programov. Leta 2008 ni bilo nadzora nad projekti IPA, saj se je izvajanje programov IPA za leti 2007 in 2008 začelo šele pred kratkim.

Rezultati vrednotenja

Namen vrednotenj je izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in skladnosti pomoči iz sredstev Skupnosti ter strategije in izvajanja programov. Dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja so predmet rednega predhodnega vrednotenja, ki ga izvaja Komisija.

V letu 2008 je bilo opravljeno notranje predhodno vrednotenje IPA, osredotočeno na dokumente večletnega orientacijskega načrtovanja. Zajemalo je primerjavo dokumentov večletnega orientacijskega načrtovanja za obdobji 2007–2009 in 2008–2010, analizo izboljšanja kakovosti, ustreznosti in usklajenosti druge generacije dokumentov načrtovanja programov ter priporočila, kako izboljšati kakovost in uporabnost teh dokumentov.

Programi so predmet predhodnih vrednotenj, pa tudi vmesnih in, kadar je primerno, naknadnih vrednotenj v skladu s posebnimi določbami, določenimi za vsako komponento IPA v Uredbi Komisije (ES) št. 718/2007. V obdobju izvajanja programa se izvede vsaj eno vmesno vrednotenje, zlasti takrat, ko nadzor programa razkrije znatno odstopanje od prvotno zastavljenih ciljev. Naknadno vrednotenje izvajanja pomoči vključuje opredeljive rezultate, povezane s posamezno komponento IPA. V primeru skupnega upravljanja se lahko naknadno vrednotenje izvede skupaj z drugimi donatorji.

Leta 2008 ni bilo ocenjevanja ravni programov, saj se je izvajanje programov IPA za prvo in drugo leto začelo šele v letu 2008, tako da ni mogoče opredeliti pridobljenih izkušenj.

Poročanje

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 718/2007 mora nacionalni koordinator IPA Komisiji in nacionalnemu odredbodajalcu poslati letna in končna poročila o izvajanju pomoči v okviru Uredbe IPA, potem ko jih prouči nadzorni odbor IPA.

V zvezi s Hrvaško je bilo prvo letno poročilo IPA oblikovano avgusta 2008 po sestanku nadzornega odbora IPA z dne 2. julija 2008. Kar se tiče sektorskih letnih poročil, je bilo prvo letno poročilo odbora za pomoč pri prehodu in vzpostavljanje institucij oblikovano junija 2008, po sestanku sektorskega odbora za tehnično pomoč in vzpostavljanje institucij z dne 26. maja 2008. Komisija je v letu 2008 prejela prva sektorska letna poročila o izvajanju za dejavnosti vseh treh operativnih programov v okviru komponente III v letu 2007. Kar se tiče Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije , osnutek letnega poročila IPA še ni bil nared, da bi ga lahko poslali v pregled članom nadzornega odbora IPA.

Kar se tiče Turčije , sicer ni bilo mogoče poročati o napredku pri izvajanju pomoči Skupnosti, vendar je Komisija svojo oceno IPA kot celote opravila na podlagi sektorskih letnih poročil v kombinaciji s stanjem, o katerem se je poročalo na sestanku nadzornega odbora IPA. Sektorsko letno poročilo o izvajanju komponente IPA I je bilo Komisiji predloženo ob upoštevanju sestanka sektorskega odbora za komponento I dne 12. junija 2008. Dogovorjeno je bilo, da za komponento II ni bilo treba oddati nobenega sektorskega letnega poročila o izvajanju za leto 2007. Po obravnavi in potrditvi v zadevnih sektorskih nadzornih odborih so bila v zvezi s komponento III Komisiji do 30. junija 2008 predložena tri sektorska letna poročila o operativnih programih za regionalno konkurenčnost, promet in okolje. Sektorsko letno poročilo o izvajanju komponente IV za leto 2007 v zvezi z izvajanjem operativnega programa za razvoj človeških virov v Turčiji je bilo Komisiji poslano 26. junija 2008 po obravnavi v sektorskem nadzornem odboru za razvoj človeških virov na sestanku 17. junija 2008.

V letu 2008 ni bilo oddano nobeno poročilo o izvajanju programov v okviru komponente V, ker se to še ni začelo.

USKLAJEVANJE DONATORJEV Z DRŽAVAMI ČLANICAMI IN DVOSTRANSKIMI DONATORJI

V Bruslju se je 23. in 24. oktobra 2008 odvijala konferenca o uskladitvi donatorjev. Organizirala jo je Evropska komisija s pooblastilom, da skupaj z državami članicami spodbuja koordinacijo donatorjev, ki ga je dobila na podlagi Uredbe IPA.

Cilj konference je bil doseči vrsto dogovorov o izboljšanju učinkovitosti pomoči s skupnimi ukrepi donatorjev in držav upravičenk ter o načinu spodbujanja lastne odgovornosti držav. Poskrbljeno je bilo za to, da ni prišlo do ustvarjanja novih struktur, ampak do nadgradnje obstoječih struktur in usklajevalnih mehanizmov ter izboljšanja njihove funkcionalnosti.

Glavni sklepi konference o uskladitvi donatorjev so bili ponovna potrditev potrebe po skupnem strateškem cilju pomoči na Zahodnem Balkanu in v Turčiji, soglasje glede tega, da bi moralo usklajevanje donatorjev potekati v duhu Pariške deklaracije in v skladu z njenimi načeli o učinkovitosti pomoči (vseh pet načel je sicer že vključenih v načrtovanje programov IPA in izvedbene mehanizme, vendar je nekaj področij treba okrepiti), in potreba, da države upravičenke razvijejo lastno odgovornost s krepitvijo svoje upravne zmogljivosti ter javnih finančnih sistemov in sistemov javnega naročanja, da bi lahko vodile proces usklajevanja donatorjev. Konferenca je tudi poudarila doseženo sodelovanje in sinergije med donatorji za Zahodni Balkan in Turčijo na podlagi jasnega in zanesljivega pregleda dejavnosti donatorjev v državah IPA ter potrebe po uporabi izkušenj držav, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007. Poleg tega je bilo sklenjeno, naj dokumenti večletnega orientacijskega načrtovanja IPA postanejo strateški dokument za usklajevanje donatorjev za Zahodni Balkan in Turčijo na ravni EU, regionalni in nacionalni ravni.

USKLAJEVANJE Z EIB IN MEDNARODNIMI FINANČNIMI INSTITUCIJAMI

Mednarodne finančne institucije so dejavno sodelovale pri zagotavljanju dostopa držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk do financiranja ter jim omogočile, da začnejo izvajati potrebne naložbe. Hkrati so se morale upravičenke zavezati, da bodo sprejele preudarno fiskalno in monetarno politiko, da bi ohranile gospodarsko rast. Danes to pomeni razmere, ko so potrebe po naložbah še vedno velike, upravičenke pa s stalno naraščajočim zunanjim dolgom počasi dosegajo zgornjo mejo svojih zmogljivosti. Nepovratna sredstva donatorjev iz EU in drugih donatorjev, vključno z državami članicami, skupaj s posojili mednarodnih finančnih institucij, so postala bistven vir za razvoj zasebnega sektorja, naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti ter izboljšanje in posodobitev infrastrukture, ne da bi si upravičenke nakopale čezmerne dolgove.

Komisija je zavezana tesnejšemu usklajevanju z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) ter Razvojno banko Sveta Evrope (CEB) in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, ki podpirajo posodobitev in razvoj Zahodnega Balkana, zlasti prek svetovalne skupine mednarodnih finančnih institucij, ki je bila ustanovljena marca 2007, predseduje pa ji Evropska komisija (GD za širitev).

Namen svetovalne skupine mednarodnih finančnih institucij je podpreti in izboljšati splošno sodelovanje mednarodnih finančnih institucij in Evropske komisije v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, vključno s sodelovanjem v okviru IPA. Svetovalno skupino sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Skupine Svetovne banke (Mednarodne banke za obnovo in razvoj / Mednarodne finančne korporacije), Evropske investicijske banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), Nordijske investicijske banke, Nordijske okoljske finančne korporacije, Črnomorske banke za trgovino in razvoj ter Sveta za regionalno sodelovanje. Njeno delo je del širših prizadevanj, da bi povezovanje med državami jugovzhodne Evrope in z EU olajšali z uporabo regionalnega namesto nacionalnega pristopa k razvoju infrastrukture.

V letu 2008 je bil delovni program izveden po načrtih. Prvo plenarno zasedanje je potekalo junija 2008, opravljene pa so bile tudi že priprave na drugo, ki bo osredotočeno na mednarodno finančno krizo in se načrtuje za januar 2009. Vse štiri tehnične delovne skupine (za promet, energetiko, okolje in socialna vprašanja) so v letu 2008 nadaljevale svoje delo. Komisija je ob koncu leta 2008 prevzela vodenje sekretariata svetovalne skupine mednarodnih finančnih institucij, kot je bilo predvideno po zaprtju skupnega urada Komisije in Svetovne banke.

V skladu s sklepi Sveta z dne 14. maja 2008 so si Komisija, EIB, EBRD in CEB skupaj z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in donatorji prizadevale vzpostaviti naložbeni okvir za Zahodni Balkan, da bi še okrepili usklajevanje in sodelovanje na področju naložb v socialno-ekonomski razvoj ter podprli rast in stabilnost v regiji.

V letu 2008 so bila vložena znatna prizadevanja v nadaljnje delo na treh področjih sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami: mikro-, mala in srednje velika podjetja, energetsko učinkovitost ter infrastrukturo. Razvoj zasebnega sektorja – Na strani donatorjev je bila pomoč EU za spodbujanje dostopa do financiranja za mikro- in mala podjetja v preteklosti usmerjena v regijo na podlagi številnih posameznih sporazumov z različnimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Evropski sklad za jugovzhodno Evropo, ustanovljen leta 2005, je vodil do uskladitve številnih sporazumov o mikrokreditih po vsej regiji v en sam instrument, zagotovil je vzdržnost predhodnega financiranja in prinesel večjo učinkovitost upravljanja. Najočitnejša značilnost EFSE je dejstvo, da je kritje tveganja za prispevke EU in držav članic določeno tako, da privablja zasebni kapital za naložbe v mikroposojila. Do konca leta 2008 je uvajanje EFSE potekalo uspešno. Energetska učinkovitost – Namen tega dela je spodbujanje naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive energije v sektorju MSP in javnem sektorju, s pomočjo ukrepov, ki jih podpirajo nacionalni programi, katerih cilja sta (i) povečanje osveščenosti javnosti v zvezi z energetsko učinkovitostjo in možnostmi za varčevanje z energijo; (ii) izvajanje zakonodaje v zvezi z Direktivo o energetski učinkovitosti stavb ter Direktivo o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah (vključno z obnovljivo energijo). Poleg tega spodbujanje naložb za izboljšanje energetske učinkovitosti izpolnjuje priporočila iz Zelene knjige Evropske komisije o energetski učinkovitosti, ki spodbuja mednarodne finančne institucije, naj zagotovijo dolgoročno financiranje za naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti. Spodbujanje naložb v infrastrukturo – Primerna infrastrukturna omrežja in storitve na področju prometa, energetike, okolja in socialnih zadev so bistvenega pomena za zagotovitev trajnostnega socialno-ekonomskega razvoja in stabilnosti v regiji. Nezadostna finančna sredstva in pomanjkanje izkušenj držav upravičenk pri pripravi projektov, primernih za morebitno financiranje s strani mednarodnih finančnih institucij in drugih donatorjev, so ključni dejavniki, ki ovirajo izboljšanje infrastrukture. Ustrezne naložbe v infrastrukturo so bistvene pri zagotavljanju, da se vzpostavijo številne nujne storitve, kot so voda in kanalizacija, ogrevanje, oskrba z energijo, promet, zdravje in izobraževanje, ter tako izboljšajo življenjske razmere za ljudi. Za vse to je dostop do financiranja bistvenega pomena. Izvajanje tega dela je zato vključevalo vzpostavitev večsektorskega mehanizma za infrastrukturne projekte za več upravičenk, ki bo spodbujal institucije upravičenk na nacionalni, regionalni in občinski ravni pri pripravi in izvajanju naložb v infrastrukturne projekte, ki jih bodo financirale mednarodne finančne institucije ali drugi donatorji. Ta mehanizem je v letu 2008 začel delovati v celoti in pomaga pri doseganju ekonomije obsega z mobiliziranjem potrebnega tehničnega strokovnega znanja za pripravo projektov naložb v infrastrukturo in njihovo podporo, spodbujanju mreženja ter izmenjavi znanja in izkušenj med upravičenkami, ter spodbujanju posojil mednarodnih finančnih institucij, ki dopolnjujejo nacionalne donacije IPA. Mehanizem za infrastrukturne projekte je sestavljen iz dveh komponent, tehnične pomoči in občinskega okna, ki skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami financirata dejanske naložbene projekte na Zahodnem Balkanu. Komponenta tehnične pomoči je v letu 2008 delovala v celoti in je podpirala 18 projektov, občinsko okno pa je bilo odobreno, tako da je bil ob koncu leta 2008 v oceno predložen prvi krog projektov.

[1] Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

[2] Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Kosovo (kot je opredeljeno v Resoluciji Varnostnega sveta ZN 1244/99).

[3] Uredba Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 19. decembra 1989.

[4] Instrument strukturne politike v predpristopnem obdobju (Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999).

[5] Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (Uredba Sveta (ES) št. 1268/1999 z dne 21. junija 1999).

[6] Uredba Sveta (ES) št. 2500/2001 z dne 17. decembra 2001.

[7] Pomoč Skupnosti za obnovo, razvoj in stabilizacijo (Uredba Sveta (ES) št. 2666/2000 z dne 5. decembra 2000).

[8] http://www.eu2008.fr/webdav/site/PFUE/shared/import/1208_CAGRE/Council_conclusions_on%20Enlargement_EN.pdf

[9] V skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/99.

[10] Nekateri programi čezmejnega sodelovanja se še niso začeli, ker niso bili izpolnjeni zadevni pogoji. Zato so bili naslednji zneski iz okvirov za posamezne države preneseni iz komponente I v komponento II za isto državo: 1 milijon EUR za Albanijo; 1,2 milijona EUR za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo; 2,7 milijona EUR za Kosovo in 5,9 milijona EUR za Turčijo.

[11] Odbor IPA, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije, tej zlasti pomaga pri zagotavljanju usklajenosti in povezanosti pomoči.

[12] Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja (Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development).

[13] Sklep Komisije C/2008/650.

[14] Program je bil sprejet s Sklepom Komisije C/2007/677 z dne 25. februarja 2008.

[15] Sklep Komisije C/2008/691.