19.1.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 18/59

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Izgradnja trajnostne prihodnosti ribogojstva – Nova pobuda za Strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva

COM(2009) 162 konč.

2011/C 18/10

Poročevalec: g. ESPUNY MOYANO

Komisija je 8. aprila 2009 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Izgradnja trajnostne prihodnosti ribogojstva – Nova pobuda za Strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva

COM(2009) 162 konč.

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 25. marca 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 462. plenarnem zasedanju 28. in 29. aprila 2010 (seja z dne 28. aprila) s 150 glasovi za, 1 glasom proti in 3 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO ponovno izraža zaskrbljenost, ki jo je že izrazil v mnenju o strategiji iz leta 2003 (1), da se zaradi neustreznega zakonodajnega okvira zmanjšuje konkurenčnost ribogojstva v EU. Nanj po nepotrebnem vplivajo predpisi različnih področij, ki dodatno ovirajo razvoj sektorja.

1.2   Zato EESO pozitivno ocenjuje sporočilo Komisije, meni, da je ustrezno in da je bilo objavljeno v pravem trenutku.

1.3   Evropsko ribogojstvo se mora spet usmeriti v trajnostno rast, ki mu bo omogočila zadovoljiti povpraševanje po hranljivih, zdravih in varnih ribogojnih proizvodih. Če se razvija pravilno, lahko ribogojstvo spodbudi družbeno-gospodarski razvoj območij, kjer je prisotno, poveča ponudbo stabilnih in kakovostnih delovnih mest ter prispeva k ostajanju prebivalstva na teh območjih.

1.4   EESO ponovno ugotavlja, da je enotni trg eden glavnih dosežkov EU. Zato izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja homogenosti in skladnosti zakonodaje držav članic med drugim pri označevanju ribogojnih proizvodov ter pri razlagi evropske okoljske zakonodaje, na primer mreže Natura 2000 ali okvirne direktive o vodah.

1.5   Zaradi vse večje zasedenosti obalnega prostora bi bilo treba spodbujati iskanje sinergij med združljivimi dejavnostmi, vključno z zaščito okolja. Eden glavnih razlogov za zastoj ribogojstva v EU je dejstvo, da mu je namenjeno malo prostora. EESO priporoča izboljšanje in olajšavo postopkov za pridobitev dovoljenj in koncesij za ribogojnice ter njihovo poenostavitev in večjo prožnost, da bi skrajšali obdobje čakanja na dovoljenje.

1.6   EESO izraža zaskrbljenost zaradi trenutno nezadovoljivega označevanja ribogojnih proizvodov na prodajnih mestih, ki potrošnikom onemogoča, da bi bili pri nakupih odgovorni in obveščeni. To se kaže na primer pri težavah, ki jih ima potrošnik z razlikovanjem proizvodov ribogojnic EU od uvoženih ter svežih proizvodov od odmrznjenih.

1.7   EESO izraža zaskrbljenost, ker uvoženi ribogojni proizvodi ne izpolnjujejo sanitarnih standardov EU. Zlasti zaskrbljujoča so različna merila pri zahtevah glede sledljivosti, ki je ključnega pomena za varnost živil. EESO skrbijo tudi socialno-delovni pogoji, na primer delo mladoletnikov ali napol suženjski pogoji dela.

1.8   Ribogojstvo proizvaja kakovostna živila v vodnem okolju in ni združljivo z uničenim ali onesnaženim okoljem. Zato je pomembno zagotoviti dobro stanje voda v EU.

1.8.1   Varstvo okolja je ena od prednostnih nalog EU. Vendar pa ne bi smelo preprečevati dejavnosti, ki so lahko z njim združljive. Evropska komisija si mora prizadevati za pojasnitev glavnih standardov na področju varstva okolja, zlasti predpisov o mreži Natura 2000, ki so povezani in združljivi z ribogojstvom.

1.8.2   EESO priporoča spodbujanje okoljskih oznak pri ribogojnih proizvodih. Njihov namen je, da bi se poudarila in spodbujala okoljska odličnost ribogojnih proizvodov iz pravilno vodenih ribogojnic, ki so usmerjene v trajnostni razvoj.

1.9   Glede na inovativnost evropskega ribogojstva EESO meni, da je treba spodbuditi raziskave in tehnološki razvoj ribogojstva. Nedavno ustanovljena evropska tehnološka in inovacijska platforma za ribogojstvo je zato odlična odskočna deska.

1.10   Glede zdravja živali pa EESO izraža zaskrbljenost zaradi premalo odobrenih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki jih ima ribogojstvo na voljo.

2.   Kratka vsebina sporočila Komisije

2.1   Cilj sporočila je ugotoviti vzroke za zastoj, ki ga je zaznati v ribogojstvu v EU, ter ponovno zagnati njegov razvoj. Zato je Komisija pripravila predlog, ki temelji na treh usmeritvah: spodbujanju konkurenčnosti, vzpostavitvi pogojev za trajnostno rast in izboljšanju podobe in upravljanja sektorja.

2.2   Komisija predlaga, da se konkurenčnost ribogojne proizvodnje v EU spodbuja s pomočjo razvijanja konkurenčnega in raznolikega ribogojnega sektorja, ki bo podprt z inovacijami.

2.2.1   Trajnostni razvoj ribogojstva morajo podpirati . Zato bo Komisija spodbujala pobude na področju raziskav, razvoja in inovacij ter razvoj raziskovalne infrastrukture in jim namenila ustrezna sredstva.

2.2.2   Komisija predlaga ukrepe v korist poštene konkurence za ribogojstva in ostalih dejavnosti ter vzpostavljanje sinergije med njimi.

2.2.3   Evropsko ribogojstvo mora biti sposobno izpolniti , se prilagoditi zahtevam trga in enakopravno sodelovati z ostalimi členi tržne verige. Zato bo Komisija upoštevala potrebe sektorja, povezane z organizacijami proizvajalcev, panožnimi organizacijami, obveščanjem potrošnikov in tržnimi instrumenti.

2.2.4    ribogojstva mora z njim povezanim sektorjem nuditi možnost širjenja in izvažanja. Zato bo Komisija spodbujala razvoj trajnostnega ribogojstva v tretjih državah.

2.3   Komisija želi vzpostaviti pogoje za trajnostno rast ribogojstva in zagotoviti visoko raven zaščite naravnega okolja. Hrana iz vodnega življa, proizvedena v EU ali vanjo uvožena, mora ustrezati visokim standardom varstva in varovanja zdravja potrošnikov. Skupnost bo spodbujala visoko stopnjo varovanja zdravja in dobrega počutja živali.

2.3.1   Treba bo zagotoviti . Zato bo Komisija še naprej poudarjala pomen okoljsko trajnostnega razvoja ribogojstva.

2.3.2   Po drugi strani tudi ribogojstvo potrebuje in vodo najvišje kakovosti, da lahko zagotovi zdravje živali in varnost proizvodov, zlasti lupinarjev.

2.3.3   Za optimalno proizvodnjo in rast je treba oblikovati , ki bo temeljil na odličnih zootehničnih pogojih. Komisija bo poskrbela za celovito izvajanje Direktive 2006/88/ES (2) o zdravstvenem varstvu vodnih živali.

2.3.4    skrbi tako potrošnike kot zakonodajalce in proizvajalce. Komisija bo zahtevala ocenjevanje dobrega počutja rib in se zavzemala za sprejetje pristopa po posamičnih vrstah.

2.3.5   Ena glavnih težav, s katerimi se srečuje sektor, je . Zato bo Komisija spodbujala izvajanje priporočil iz poročila „delovne skupine za dostopnost zdravil za uporabo v veterinarski medicini“ za leto 2007.

2.3.6   Razpoložljivost je še vedno bistvenega pomena za razvoj ribogojstva. Komisija bo povečala dostopnost potrebnih dodatkov za ribjo krmo ter revidirala predpise o stranskih proizvodih.

2.3.7   Komisija mora zagotoviti in priznati . Komisija si bo še naprej prizadevala potrošnikom zagotoviti varna živila iz vodnega življa, najsi gre za lastne ali uvožene proizvode. Zato bodo njene dejavnosti še naprej temeljile na znanstvenih dognanjih in na načelu previdnosti. Upoštevala bo tudi koristi za zdravje, ki jih prinaša uživanje rib.

2.4   Z ustvarjanjem enakih pogojev na evropski ravni je treba izboljšati podobo in upravljanje sektorja.

2.4.1   Boljše mora vsem gospodarskim subjektom zagotoviti enake pogoje pri odločitvah v zvezi z razvojem ribogojstva. Zato bo Komisija bolje pojasnila izvajanje svoje politike varstva okolja, zlasti mrežo Natura 2000, ter skrbela za pravilno izvajanje evropske zakonodaje o zdravju živali in varstvu potrošnikov. Skrbela bo, da bodo pogoji v tretjih državah enaki pogojem v EU.

2.4.2   Za spodbujanje razvoja ribogojstva je bistveno zmanjšati , predvsem za MSP. Komisija si bo še naprej prizadevala za poenostavitev zakonodajnega okolja in zmanjšanje upravnih obremenitev v EU.

2.4.3   Komisija bo spodbujala in ustrezno obveščanje javnosti s pomočjo obširnih posvetovanj in preglednih informacij. S tem bo prispevala k boljšim predpisom in upravljanju, izboljšala pa se bo tudi podoba ribogojstva.

2.4.4   Komisija si bo prizadevala za , saj so uradni statistični podatki EU o ribogojstvu trenutno precej skopi. Razširila bo tudi svojo bazo podatkov o cenah, da bi ustvarila sistem spremljanja cen v celotni tržni verigi.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Ribogojstvo danes proizvede 47 % proizvodov iz vodnega življa, ki jih zaužije svetovno prebivalstvo. Zmogljivost njegove rasti je še vedno precejšnja, zato bi bilo ribogojstvo lahko ključni element strateške politike za zadostitev potreb po oskrbi s hrano v prihodnosti.

3.2   V zadnjih desetih letih se je svetovno prebivalstvo povečalo za 12 %, potrošnja rib pa za 27 %, med drugim tudi po zaslugi dobrodejnih učinkov kislin omega 3 na zdravje, katerih odličen vir so ribe. EU je glavni trg ribogojnih proizvodov na svetu, saj se jih tu užije več kot 12 milijonov ton na leto in trend se očitno še krepi. Od tega jih EU proizvede le 35 %, uvozi pa 65 % ribogojnih proizvodov za lastno porabo in ta delež se povečuje.

3.3   Evropsko ribogojstvo spada v skupno ribiško politiko (SRP), katere cilj je trajnostno izkoriščanje živih vodnih virov ob uravnoteženem upoštevanju okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika. Prenovljena SRP mora uvesti poseben pristop do ribogojstva, upoštevati njegove posebnosti in imeti na voljo učinkovite instrumente za podporo sektorju in trgu. Predlaga se, da bi se SRP preimenovala v skupno ribiško in ribogojsko politiko (SRRP).

3.4   Ribogojstvo je danes v EU pomembna gospodarska dejavnost v nekaterih obalnih in celinskih območjih ter zajema proizvodnjo sladkovodnih in morskih lupinarjev in rib.

3.5   Ribogojstvo v EU je bilo sprva obrt majhnih razsežnosti, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je začela spreminjati v sodobno, dinamično, inovativno industrijo in tehnologijo s podjetji, ki so pogosto vertikalno povezana.

3.6   Ribogojstvo v EU daje zaposlitev ljudem v zakotnih obalnih in rečnih območjih, ki so na splošno manj razvita in v katerih je malo drugih možnosti za zaposlitev. Delovna mesta v ribogojstvu so tako v družinskih podjetjih kot v MSP specializirana, zahtevajo tehnično usposobljenost, zaposlitev pa je stabilna.

3.7   Komisija je leta 2002 v sporočilu COM(2002) 511 predstavila strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva, katere cilji so bili:

a)	ustvariti varne zaposlitve, zlasti v območjih, ki so posebej odvisna od ribolova;

b)	zagotoviti zdrave in varne ribje proizvode v količinah, ki jih zahteva trg;

c)	spodbujati sektor, ki bo spoštoval okolje.

3.8   Komisija je priznala, da se ribogojstvo od leta 2002 ni razvijalo v skladu s predvidevanji in da je prišlo do zastoja pri gojenju lupinarjev in rib (gojenja rakov ali alg v Evropi praktično ni), kar je v očitnem nasprotju z visokim kazalnikom rasti te dejavnosti v preostalih delih sveta. Zato je Komisija menila, da je treba strategijo revidirati ter opraviti pregled stanja evropskega ribogojstva.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Ribogojstvo v EU ne razvija celotnega svojega potenciala za ustvarjanje bogastva in delovnih mest. Skupni podatki o proizvodnji se od leta 2002 ne spreminjajo in ribogojstvo ne zmore nadomestiti upadanja ulova ribiške flote, kar povzroča slabšanje zunanjetrgovinske bilance. Vse to se dogaja kljub dejstvu, da ima Evropa ustrezne geografske in okoljske pogoje, sodobno tehnologijo in podjetja, ki so pripravljena vlagati. Sektor je tudi dokazal, da ima znanje in sredstva, da bi ribogojstvo lahko bilo okoljsko trajnostna dejavnost in da bi lahko nudilo zdrave, varne in kakovostne proizvode.

4.2   Zapleten zakonodajni okvir EU, dolgotrajni upravni postopki, omejitve dostopa do javnih prostorov ter prevelike upravne obremenitve odvračajo naložbe in zavirajo konkurenčnost proizvodnje evropskega ribogojstva.

4.3   Mnogo težav, ki omejujejo razvoj evropskega ribogojstva, je neposredno odvisnih od politik in dejanj na nacionalni ali regionalni ravni. Nacionalne in regionalne javne oblasti se morajo tega zavedati in vzpostaviti ustrezen lasten okvir. So države članice, v katerih v zadnjih petnajstih letih ni bilo podeljeno nobeno novo dovoljenje za ribogojstvo. Včasih izkrivljanje povzroča način, kako si nacionalne in regionalne oblasti razlagajo evropsko zakonodajo. Takšen primer je mreža Natura 2000: nekatere oblasti iz nje neutemeljeno izključujejo ribogojstvo. Poleg tega bi tako države članice kot regije s pristojnostmi morale usklajevati predpise, da ne bi ustvarjale umetnih ovir za prosti trg v EU.

4.4   Skupno ureditev trga ribiških in ribogojnih proizvodov, ki naj bi utrjevala trge in proizvajalcem v ribogojstvu zagotavljala dohodke, bi bilo nujno treba prenoviti tako, da bi krepila organizacije proizvajalcev.

4.5   Predhodno sporočilo Komisije COM(2002) 511 je pretirano poudarjalo okoljske vidike ribogojstva in puščalo ob strani ekonomske in socialne vidike trajnosti. Sedanje sporočilo COM(2009) 162 predlaga boljše ravnovesje med tremi stebri trajnosti: okoljskim, socialnim in ekonomskim. Priznava, da okoljsko trajnost lahko omogočijo le konkurenčna in donosna podjetja.

4.6   Na splošno so ribogojna podjetja v EU učinkovita in bi bila lahko povsem konkurenčna, če bi njihovi proizvodi imeli enake možnosti kot uvoženi. Trenutne okoliščine še vedno ne dopuščajo enakih možnosti ne pri proizvodnji ne pri trženju. Evropski proizvajalci v ribogojstvu morajo pri proizvodnji upoštevati stroge predpise glede sestavin v krmi, omejitev pri uporabi zdravil v veterinarski medicini, okoljskih vprašanj in vprašanj socialnega značaja. Proizvajalci v ribogojstvu tretjih držav, za katere takšni predpisi ne veljajo, pa lahko kljub temu prosto tržijo svoje proizvode na trgu Skupnosti (vključno s proizvodi, za katere so kot delovno silo zaposlili otroke, in kljub drugim kršitvam pravice do dostojnega in pošteno plačanega dela). Pri trženju nekatere države nezakonito podpirajo lastno ribogojno proizvodnjo, katere proizvodi se nato tržijo v EU.

4.7   Pomanjkljivi podatki, ki jih potrošnik dobi o značilnostih ribogojnih proizvodov, ki jih kupuje, mu preprečujejo, da bi pravilno presojal razlike v kakovosti in ceni. To pa resno škoduje evropskim proizvajalcem, katerih proizvodi imajo na splošno večjo dodano vrednost od uvoženih. Napačne informacije so na primer nepravilne navedbe države izvora proizvodov ali napačno poimenovanje izdelka. Posebej huda nepravilnost je primer ribjih filetov, ki se pred prodajo odmrznejo, prihajajo pa iz daljnih, običajno azijskih držav. Ti fileti se prodajajo na istih policah kot fileti, ki so dejansko sveži, pri čemer potrošnik ni jasno obveščen, za kaj gre pri enih in pri drugih, zato je zanj cena edina referenca pri odločanju za nakup. Pri tem lahko v primeru ponovnega zamrzovanja pride do težav na področju javnega zdravja.

4.8   Zato EESO priporoča, da se poenostavi označevanje, tako da se posebej jasno navede država ali območje izvora ter se okrepijo mehanizmi inšpekcije in nadzora na mejah.

4.9   Pravilno prepoznavanje ribogojnih proizvodov morajo spremljati ukrepi usposabljanja in obveščanja celotne distribucijske in tržne verige, vse do potrošnikov. Posebej je treba navesti vsebnost maščobnih kislin omega-3 (zlasti tipov EPA in DHA).

4.10   EESO priporoča izvedbo promocijskih kampanj, s katerimi bi izboljšali podobo ribogojstva, njegovih proizvodov in postopkov. Oblikovanje sporočil, ki bi jih bilo treba razširjati, bi morali zaupati posebni študijski skupini, ki bi bila zadolžena za predlaganje pobud, pri katerih bi sodeloval tudi sektor. Priporočljiva bi bila izvedba nadnacionalnih kampanj, ki bi jih seveda morala usklajevati Evropska komisija.

4.11   Evropsko ribogojstvo je tehnološka in inovativna dejavnost, ki zahteva nenehne znanstvene raziskave. Sedanji sedmi okvirni program, ki združuje vse pobude Skupnosti, ki se nanašajo na raziskave, nudi manj možnosti za raziskave v ribogojstvu od prejšnjih programov. Zato bo težko izboljšati inovativnost in konkurenčnost evropskega sektorja. Stroka evropskega ribogojstva je nedavno ustanovila evropsko tehnološko in inovacijsko platformo za ribogojstvo s ciljem opredeliti prednostne naloge na področju raziskav, razvoja in inovacij ter strategijo za njihovo izvedbo.

4.11.1   Treba je nadaljevati z iskanjem alternativnih varnih in trajnih sestavin ribje krme, ki bodo izpolnjevale prehranske in biološke potrebe rib, obenem pa ohranjale enako hranilno vrednost končnega proizvoda.

4.11.2   Treba si je še naprej prizadevati za optimizacijo sedanjih proizvodnih sistemov, zlasti tistih, ki imajo očitne možnosti za razcvet v prihodnosti, kot so na primer ribogojstvo v odprtem morju ter sistemi kroženja vode na kopnem.

4.12   Razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini je resna ovira za razvoj ribogojstva. Evropsko ribogojstvo trenutno nima dovolj veterinarskih pripomočkov, na primer anestetikov, cepiv ali antibiotikov. Takšne okoliščine ogrožajo preživetje sektorja in vplivajo na zdravje in dobro počutje živali, varnost živil in zaščito okolja.

4.13   Komisija v tem sporočilu predlaga podporo izvažanju tehnologij ribogojne proizvodnje v tretje države. Čeprav ta pobuda odraža solidarnost, ki jo je nedvomno treba podpirati, je treba vseeno predvideti možnost, da bodo prihodnje ribogojne proizvodnje, ki bodo izhajale iz te izvožene tehnologije, izvožene v EU in bodo konkurenca lastni proizvodnji EU.

4.14   Komisija v tem sporočilu natančno opisuje vzroke za sedanji zastoj ribogojstva v EU. Vendar pa sporočila ne smemo obravnavati kot končni izdelek, temveč kot izhodišče za snovanje in razvijanje konkretnih ukrepov za ponovni zagon trajnostnega ribogojstva v EU.

---

(1)  UL C 208, 3.9.2003, str. 89–93.

(2)  UL L 328, 24.11.2006, str. 14.

---