(1)

Za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti na področjih azila, priseljevanja in varstva pravic državljanov tretjih držav.

(2)

Evropski svet je na posebnem sestanku v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 potrdil potrebo po uskladitvi nacionalne zakonodaje o pogojih za dovolitev vstopa in prebivanje državljanov tretjih držav. S tem v zvezi je zlasti navedel, da bi morala Unija zagotoviti pošteno obravnavanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, in da bi moral biti cilj odločnejše politike vključevanja tem ljudem zagotoviti pravice in obveznosti, ki bi bile primerljive s pravicami in obveznostmi državljanov Unije. Evropski svet je v skladu s tem zaprosil Svet, naj hitro sprejme pravne instrumente na podlagi predlogov Komisije. Potreba po doseganju ciljev, opredeljenih v Tampereju, je bila potrjena v stockholmskem programu, ki ga je Evropski svet sprejel dne 10. in 11. decembra 2009  (4).

(3)

▐ Določbe za enoten postopek za vloge, s katerim je mogoče pridobiti kombiniran pravni naslov, ki zajema dovoljenje za prebivanje in delo, z enim samim upravnim dejanjem, bi morale prispevati k poenostavitvi in uskladitvi ▐ pravil, ki so trenutno veljavna v državah članicah. Takšno poenostavitev postopka je več držav članic že uvedlo in prispevala je k učinkovitejšemu postopku za migrante in tudi njihove delodajalce ter omogočila lažji nadzor zakonitosti njihovega prebivanja in zaposlitve.

(4)

Za dovolitev prvega vstopa na svoje ozemlje, bi morale države članice imeti možnost pravočasno izdati enotno dovoljenje ali, če izdajajo takšna dovoljenja izključno na svojem ozemlju, vizum.

(5)

Določiti bi bilo treba vrsto pravil, ki urejajo postopek obravnavanja vlog za enotno dovoljenje. Ti postopki bi morali biti učinkoviti in obvladljivi ob upoštevanju normalne delovne obremenitve upravnih organov držav članic kot tudi pregledni in pošteni, da lahko osebam zagotovijo ustrezno pravno varnost.

(6)

Pogoji in merila, na podlagi katerih se lahko vloga za enotno dovoljenje zavrne, bi morali biti objektivni in določeni v nacionalnem pravu, vključno z obveznostjo spoštovanja načela prednostne obravnave v Skupnosti, kakor je navedeno zlasti v zadevnih določbah aktov o pristopu z dne 16. aprila 2003 in 25. aprila 2005. Vsaka odločitev o zavrnitvi bi morala biti ustrezno utemeljena.

(7)

Enotno dovoljenje bi moralo biti izdelano v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (5), ki državam članicam omogoča vnos dodatnih informacij, zlasti ali ima oseba dovoljenje za delo. Države članice bi morale navesti – tudi zaradi boljšega nadzora migracij – ne samo v enotnem dovoljenju, ampak tudi v vseh izdanih dovoljenjih za prebivanje informacije v zvezi z dovoljenjem za delo ne glede na vrsto dovoljenja ali pravni naslov za prebivanje, na podlagi katerega je bil državljanu tretje države dovoljen vstopna ozemlje države članice in mu je bil odobren dostop do trga dela države članice.

(8)

Obveznost držav članic, da določijo, ali vlogo za enotno dovoljenje vloži državljan tretje države ali njegov delodajalec, ne bi smela posegati v ureditev, ki zahteva, da sta v postopek vključena oba. Države članice bi morale določiti, ali je vlogo za enotno dovoljenje treba vložiti v namembni državi članici ali iz tretje države. Kadar državljan tretje države vloge ne sme vložiti iz tretje države, bi morale države članice zagotoviti, da jo lahko vloži delodajalec v namembni državi članici.

(9)

Določbe te direktive, ki se nanašajo na dovoljenja za prebivanje, ki niso bila izdana za namene dela, bi se morale uporabljati le za obliko takšnih dovoljenj in ne bi smele posegati v nacionalna pravila ali pravila Unije glede postopkov za dovolitev vstopa in izdajo takšnih dovoljenj.

(10)

Določbe te direktive, ki se nanašajo na enoten postopek za vloge in enotno dovoljenje, se ne bi smele uporabljati za enotne vizume in vizume za daljši čas.

(11)

Rok za sprejetje odločitve o vlogi ne bi smel zajemati časa, potrebnega za priznanje poklicnih kvalifikacij, ali časa, potrebnega za izdajo vizuma. Ta direktiva ne bi smela posegati v nacionalne postopke priznavanja diplom.

(12)

Imenovanje pristojnega organa v skladu s to direktivo ne bi smelo posegati v vlogo in pristojnosti drugih organov in, kadar je ustrezno, socialnih partnerjev pri proučitvi vloge in odločitvi o njej.

(13)

Določbe te direktive ne posegajo v pristojnost držav članic, da odločijo o dovolitvi vstopa, vključno s številom dovoljenih vstopov za namen dela.

(14)

Državljanom tretjih držav, ki imajo veljavno potno listino in enotno dovoljenje, izdano v državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, bi morala biti omogočena vstop na ozemlje države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red, in svobodno gibanje na tem ozemlju za obdobje do treh mesecev v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (6) in členom 21 schengenskega pravnega reda – Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma) (7).

(15)

Brez prava Unije se pravice državljanov tretjih držav razlikujejo glede na državo članico, v kateri delajo, in glede na njihovo državljanstvo. ▐ Da se zagotovi nadaljnji razvoj skladne politike na področju priseljevanja, zmanjša vrzel v pravicah med državljani Unije in državljani tretjih držav, ki zakonito delajo v državi članici, ter dopolni obstoječi pravni red na področju priseljevanja, bi bilo treba določiti vrsto pravic, zlasti z navedbo področij politike, na katerih je delavcem iz tretjih držav, ki so zakonito vstopili v državo članico, vendar še niso rezidenti za daljši čas, zagotovljeno enako obravnavanje, kot velja za lastne državljane. Takšne določbe so namenjene vzpostavitvi minimalnih enakih pogojev znotraj Unije, da se prizna, da ti državljani tretjih držav, ki zakonito delajo v državi članici, s svojim delom in plačevanjem davkov prispevajo k evropskemu gospodarstvu ter služijo kot zaščitni ukrepi za zmanjšanje nelojalne konkurence med lastnimi državljani in državljani tretjih držav, ki lahko nastane zaradi izkoriščanja slednjih. Opredelitev „delavec iz tretje države“ v tej direktivi, pomeni, brez poseganja v razlago pojma delovnega razmerja v drugih pravnih aktih Unije, državljana tretje države, ki mi je bil dovoljen vstop v državo članico, tam zakonito prebiva in lahko dela v skladu z nacionalnim pravom ali prakso. [Sprememba 123]

(16)

Vsi državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo in delajo v državi članici, bi morali uživati najmanj enake skupne pravice v obliki enakega obravnavanja kot državljani zadevne države članice gostiteljice ne glede na prvotni namen ali podlago za dovolitev vstopa. Pravica do enakega obravnavanja na področjih, ki jih določa ta direktiva, bi morala biti priznana ne samo tistim državljanom tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop v državo članico zaradi dela, ampak tudi tistim, ki jim je bil dovoljen vstop iz drugega namena ter jim je bil dovoljen dostop do trga dela te države članice v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije, vključno s tistimi, ki jim je bil vstop dovoljen v skladu z Direktivo Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (8), Direktivo Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (9) ali Direktivo Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (10).

(17)

Državljani tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas v skladu z Direktivo Sveta 2003/109/ES (11), niso zajeti s to direktivo, ker je njihov položaj ugodnejši in imajo koristi od posebne vrste dovoljenja za prebivanje: „rezident EU za daljši čas“.

(18)

Ta direktiva ne zajema državljanov tretjih držav, ki so napoteni na delo. To naj ne bi preprečevalo državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo in delajo v državi članici ter so napoteni v drugo državo članico, da ne bi še naprej bili obravnavani enako kot državljani države članice izvora ves čas napotitve glede tistih pogojev zaposlitve, na katere ne vpliva uporaba Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (12). ▐ [Spremembi 122 in 124]

(19)

Državljani tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop v državo članico ▐ zaradi sezonskega dela, ne bi smeli biti zajeti z Direktivo zaradi njihovega začasnega statusa.

(20)

Pravica do enakega obravnavanja na navedenih področjih politike bi morala biti strogo povezana z zakonitim prebivanjem državljana tretje države in odobrenim dostopom do trga dela v državi članici, kar je navedeno v enotnem dovoljenju, ki zajema dovoljenje za prebivanje in delo, ter v dovoljenjih za prebivanje, izdanih za druge namene, ki vsebujejo informacije glede dovoljenja za delo.

(21)

V tej direktivi med delovne pogoje štejejo vsaj plača in odpustitev, zdravje in varnost pri delo, delovni čas in dopust, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb. [Spremembi 122 in 125]

(22)

Poklicne kvalifikacije, ki jih je državljan tretje države pridobil v drugi državi članici, bi morale biti priznane na enak način kot državljanom Unije, kvalifikacije, pridobljene v tretjih državi, pa bi morale biti upoštevane v skladu z določbami Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (13). Pravica delavcev iz tretjih držav do enakega obravnavanja kar zadeva priznavanje diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifikacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki ne posega v pristojnost držav članic, da te delavce iz tretjih držav sprejmejo na svoj trg dela. [Spremembi 122 in 126]

(23)

Delavci iz tretjih držav ▐ bi morali biti upravičeni do enakega obravnavanja glede socialne varnosti. Področja socialne varnosti so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti  (14). Določbe o enakem obravnavanju glede socialne varnosti v tej direktivi se uporabljajo tudi za delavce , ki pridejo v državo članico neposredno iz tretje države. Kljub temu pa ta direktiva delavcem iz tretjih držav naj ne bi podelila več pravic, kot jih že zagotavlja obstoječe pravo Unije na področju socialne varnosti za državljane tretjih držav, ki imajo čezmejne elemente med državami članicami. Poleg tega ta direktiva ne bi smela zagotavljati pravic v primerih, ki ne sodijo v področje uporabe prava Unije, kot so družinski člani, ki prebivajo v tretji državi. Ta direktiva priznava pravice samo tistim družinskim članom, ki se skupaj z delavcem iz tretje države nastanijo v državi članici na podlagi združitve družine ali za družinske člane, ki že zakonito prebivajo z delavcem iz tretje države v državi članici. [Spremembi 122 in 127]

(24)

Pravo Unije ne omejuje pristojnosti držav članic, da urejajo svoje sisteme socialne varnosti. Če ni usklajenosti na ravni Unije, vsaka država članica v svojem pravu določi pogoje za odobritev socialnovarstvenih dajatev, pa tudi višino teh dajatev in obdobje, za katero so odobrene. Vendar bi morale države članice pri izvajanju te pristojnosti ravnati v skladu s pravom Unije. [Spremembi 122 in 128]

(25)

Države članice bi morale vsaj enako obravnavati državljane tretjih držav, ki so zaposleni ali ki so bili po obdobju zaposlitve prijavljeni kot brezposelni. Omejitve enakega obravnavanja na področju socialne varnosti po tej direktivi ne bi smele posegati v pravice, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega državljanstva  (15). [Sprememba 130]

(26)

Enako obravnavanje delavcev iz tretjih držav ne zajema ukrepov na področju poklicnega usposabljanja, ki se financirajo iz programov socialne pomoči. [Spremembi 122 in 129]

(27)

Ker ciljev te direktive , in sicer določiti enoten postopek za vloge za izdajanje enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav, da lahko delajo v državi članici, in zagotoviti pravice delavcem iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se jih je zaradi obsega in učinkov mogoče lažje doseže na ravni Unije , lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(28)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji ter izražena .

(29)

To direktivo bi bilo treba izvajati brez poseganja v ugodnejše določbe zakonodaje Unije in mednarodnih instrumentov.

(30)

Države članice bi morale uveljaviti določbe te direktive brez diskriminacije glede na spol, raso, barvo, etnično ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, zlasti v skladu z Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (16) in Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (17).

(31)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ni zavezujoča niti se zanju ne uporablja.

(32)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se zanjo ne uporablja –

(a)

enoten postopek za vloge za izdajanje enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav, da lahko za namen dela prebivajo v državi članici, da bi poenostavili postopke za njihov sprejem in olajšali nadzor nad njihovim statusom, ter

(b)

skupne pravice za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, ne glede na namen, zaradi katerega jim je bil dovoljen vstop v državo članico, na podlagi enakega obravnavanja z državljani te države članice.

(a)

„državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU;

(b)

„delavec iz tretje države“ pomeni vsakega državljana tretje države, ki mu je bil dovoljen vstop v državo članico, v tej državi članici zakonito prebiva in lahko dela v skladu z nacionalnim pravom ali prakso ; [Sprememba 131]

(c)

„enotno dovoljenje“ pomeni ▐ dovoljenje za prebivanje , ki ga izdajo organi države članice in državljanom tretjih držav dovoljuje zakonito prebivanje v tej državi članici zaradi dela;

(d)

„enoten postopek za vloge“ pomeni vsak postopek, v skladu s katerim se na podlagi enotne vloge za odobritev prebivanja in dela ▐ v državi članici, ki jo predloži državljan tretje države ali njegov delodajalec, izda odločba o tej vlogi za enotno dovoljenje ▐.

(a)

državljane tretjih držav, ki želijo prebivati ▐ v državi članici za namen dela ;

(b)

državljane tretjih držav, ki jim je bil v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije dovoljen vstop v državo članico za drug namen, kot je delo, ter ki lahko delajo in jim je bilo izdano dovoljenje za prebivanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1030/2002; ter

(c)

državljane tretjih držav, ki jim je bil v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije dovoljen vstop v državo članico za namen dela.

(a)

ki so družinski člani državljanov Unije in so uveljavili ali uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja znotraj Unije v skladu z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic  (18);

(b)

ki imajo tako kot njihovi družinski člani in ne glede na svoje državljanstvo pravico do prostega gibanja, enako pravici državljanov Unije, v skladu s sporazumi bodisi med Unijo in državami članicami bodisi med Unijo in tretjo državo;

(c)

ki so napoteni na delo v drugo državo članico ;

(d)

ki so zaprosili za vstop ali jim je bil dovoljen vstop v državo članico za namen dela, premeščeni znotraj podjetja;

(e)

ki so zaprosili za vstop ali jim je bil dovoljen vstop v državo članico kot sezonski delavci ali kot au-pair;

(f)

ki imajo pravico prebivati v državi članici zaradi začasne zaščite ali so zaprosili za dovoljenje za prebivanje na tej podlagi in čakajo na odločitev o svojem statusu;

(g)

ki uživajo mednarodno zaščito v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite  (19) ali so zaprosili za mednarodno zaščito v skladu z navedeno direktivo, o njihovi vlogi pa še ni bilo dokončno odločeno;

(h)

ki uživajo zaščito v skladu z nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali prakso države članice ali so zaprosili za zaščito v skladu z nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali prakso države članice, o njihovi vlogi pa še ni bilo dokončno odločeno;

▐

(i)

ki so rezidenti za daljši čas v skladu z Direktivo 2003/109/ES;

(j)

katerih odstranitev je bila odložena zaradi dejanskih ali pravnih razlogov;

(k)

ki so zaprosili za vstop ali jim je bil dovoljen vstop v državo članico kot samozaposleni delavci;

(l)

ki so zaprosili za vstop ali jim je bil dovoljen vstop kot pomorščakom zaradi zaposlitve ali dela na katerem koli delovnem mestu na krovu ladje, registrirane v državi članici ali ki pluje pod njeno zastavo ene.

(a)

navedejo informacije glede dovoljenja za delo ne glede na vrsto dovoljenja; in

(b)

ne izdajo nobenih dodatnih dovoljenj ▐ kot dokaz za odobren dostop do trga dela.

(a)

vstopa ▐ in bivanja v državi članici, ki izda enotno dovoljenje, če izpolnjuje vse pogoje za dovolitev vstopa v skladu z nacionalno zakonodajo;

▐

(b)

prostega dostopa do celotnega ozemlja države članice, ki izda enotno dovoljenje, v mejah, določenih v nacionalnem pravu ▐;

(c)

opravljanja konkretne poklicne dejavnosti, dovoljene v enotnem dovoljenju v skladu z nacionalnim pravom ;

(d)

obveščenosti glede svojih pravic, povezanih z dovoljenjem, ki jih priznava ta direktiva in/ ali nacionalno pravo.

(a)

delovnih pogojev, vključno s plačo in odpovedjo, ter tudi glede zdravja in varnosti pri delu;

(b)

svobode združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo poseben poklic, vključno s koristmi, ki jih zagotavljajo te organizacije, ne da bi s tem posegali v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti;

(c)

izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

(d)

priznavanja diplom, spričeval in drugih poklicnih kvalifikacij v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki;

(e)

področij socialne varnosti, kakor so opredeljena v Uredbi (ES) št. 883/2004 ; [Spremembi 122 in 132]

▐

(f)

davčnih ugodnosti, v kolikor delavec v zadevni državi članici šteje za rezidenta za davčne namene ; [Spremembi 122 in 133]

(g)

dostopa do blaga in storitev ter dobave blaga in opravljanja storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s postopki za pridobitev stanovanj in pomočjo ter svetovalnimi službami , ki jih nudijo službe za zaposlovanje, kakor to določa nacionalno pravo, brez poseganja v pogodbeno svobodo v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije. [Sprememba 134]

(a)

glede točke (c) odstavka 1 z:

▐ [Spremembi 122 in 136]

(b)

z omejevanjem pravic, priznanih v točki (e) odstavka 1, na delavce iz tretjih držav, vendar teh pravic ne omejijo delavcem iz tretjih držav, ki so zaposleni ali ki so bili zaposleni najmanj 6 mesecev in so prijavljeni kot brezposelni.

▐ [Spremembi 122 in 137]

(c)

v skladu z odstavkom 1(f) glede davčnih ugodnosti z omejevanjem njegove uporabe za primere, kadar je stalno ali običajno prebivališče družinskih članov delavca iz tretje države, za katere ta zahteva ugodnosti, v zadevni državi članici. [Spremembi 122 in 140]

(d)

glede točke (g) odstavka 1 z:

(a)

prava Unije , vključno z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, sklenjenimi med Unijo ali Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter eno ali več tretjimi državami na drugi;

(b)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med eno ali več državami članicami ter eno ali več tretjimi državami.