26.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 56/67

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o energetski strategiji Svetovne banke za države v razvoju (1),

—

ob upoštevanju poročila Svetovne banke o svetovnem razvoju za leto 2010: razvoj in podnebne spremembe,

—

ob upoštevanju poročila Programa ZN za okolje in Svetovne meteorološke organizacije iz leta 2011 z naslovom Celovita ocena črnega ogljika in troposferskega ozona. Program Združenih narodov za okolje,

—

ob upoštevanju tretjega poročila Združenih narodov o svetovnem razvoju voda za leto 2009,

—

ob upoštevanju poročila Programa ZN za razvoj in Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2008 z naslovom Dostop do energije v državah v razvoju,

—

ob upoštevanju poročila Svetovne meteorološke organizacije o projektu Jezovi in razvoj iz leta 2007 z naslovom Jezovi in razvoj: ustrezne prakse za izboljšano sprejemanje odločitev. Zbirka ustreznih praks za izboljšano sprejemanje odločitev o jezovih in njihovih alternativah,

—

ob upoštevanju končnega poročila svetovne komisije za jezove z naslovom Jezovi in razvoj: nov okvir za sprejemanje odločitev z dne 16. novembra 2000,

—

ob upoštevanju poročila Programa ZN za okolje z dne 8. novembra 2010 z naslovom Visokogorski ledeniki in podnebne spremembe,

—

ob upoštevanju poročila Programa Združenih narodov za okolje iz leta 2008 o ranljivosti sladkih voda zaradi okoljskih sprememb (Ogrožena pitna voda: Južna Azija. Ocena o ranljivosti virov pitne vode zaradi spremembe podnebja,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A7-0213/2011),

A.

ker je po trenutnih ocenah po vsem svetu več kot 50 000 velikih, 100 000 manjših in 1 milijon malih jezov,

B.

ker je po mednarodnih standardih kot velik jez opredeljen jez, višji od 15 metrov, ter na splošno kot mali jez, nižji od 15 metrov,

C.

ker je bilo v Aziji od leta 1999 do leta 2001 zgrajenih 589 velikih jezov in ker se od leta 2006 načrtuje ali pa že poteka gradnja 270 jezov v višini 60 metrov ali več,

D.

ker je bilo dovoljenje za gradnjo tretjega največjega jezu na svetu Belo Monte v Braziliji izdano kljub resnim okoljskim vprašanjem, saj bo zaradi jezu poplavljenih 500 kvadratnih kilometrov, kar bo povzročilo resno škodo na neprecenljivem amazonskem ekosistemu in biotski raznolikosti, zaradi jezu pa bo razseljenih 50 000 ljudi, večinoma avtohtonega prebivalstva,

E.

ker Evropska investicijska banka sodeluje pri številnih projektih velikih jezov, tudi v Aziji (npr. v državah, kot sta Laos in Pakistan),

F.

ker je voda bistvena za kmetijstvo, le 5 % obdelanih površin v Afriki je namakanih, izkorišča se manj kot 10 % potenciala vodne energije in ima le 58 % Afričanov dostop do varne pitne vode,

G.

ker je slabo upravljanje vodnih virov v Afriki pripeljalo do prekomerne erozije tal, višjih stroškov čiščenja vode, hitrega zamuljenja zbiralnikov, gospodarskega upada in motenj pri preskrbi z vodo,

H.

ker predstavljajo projekti za velike hidroelektrarne 25 % predlaganih dobropisov za zmanjšanje emisij v mehanizmu čistega razvoja,

I.

ker je razvoj decentralizirane vodne infrastrukture predpogoj za varno preskrbo z vodo v Afriki in uresničitev razvojnih ciljev tisočletja; ker so za zanesljivo preskrbo z vodo v sušnih obdobjih in za zadržanje odvečnih količin vode ob poplavah potrebni dovolj veliki umetni zbiralniki vode; ker je v Afriki povprečna količina vode v zbiralnikih na prebivalca približno 200 kubičnih metrov letno, kar je veliko manj kot v državah v razvoju v drugih regijah,

J.

ker se je od leta 2007 do leta 2008 podpora za trgovinsko infrastrukturo močno povečala (za 75 %), in ker je kljub močnem nihanju zavez na tem v letu 2008 dosegla skoraj 5 milijard EUR, kar je rekordni znesek,

K.

ker je Svetovna banka največja zunanja podpornica na področju voda, saj vlaga 20 milijard USD v z vodo povezane projekte, ki se izvajajo v več kot 100 državah,

L.

ker jezovi, ki bistveno spremenijo reke in uporabo naravnih virov, zelo vplivajo na človeške skupnosti, rečne in močvirne ekosisteme ter biotsko raznovrstnost,

M.

ker se v poročilu Svetovne komisije za jezove z dne 16. novembra 2000 ugotavlja, da veliki jezovi ne proizvedejo toliko električne energije, ne zagotovijo toliko vode ali obvladajo toliko škode zaradi poplav, kot je bilo predvideno, da pa imajo velik družbeni vpliv in vpliv na okolje ter da so bila prizadevanja za ublažitev teh vplivov v veliki meri neuspešna,

N.

ker jezovi zbiralniki zaradi gnijoče vegetacije sproščajo toplogredne pline, tudi metan,

O.

ker bo po ocenah OZN do leta 2050 dve milijardi ljudi v nevarnosti hude škode zaradi poplav,

P.

ker Svetovna komisija za jezove ocenjuje, da je bilo zaradi jezov po svetu razseljenih od 40 do 80 milijonov ljudi,

Q.

ker Svetovna komisija za jezove ugotavlja, da so veliki jezovi v številnih primerih povzročili precejšnjo in nepopravljivo izgubo vrst in ekosistemov; in ker so razumevanje, zaščita in ponovna vzpostavitev ekosistemov na ravni porečij nujni za spodbujanje uravnoteženega človekovega razvoja in dobrobiti vseh vrst,

1.

meni, da se na splošno v preteklem stoletju nobena druga naravna nesreča ni izkazala kot bolj uničujočo za premoženje ali zahtevala več človeških življenj kakor poplave, kljub temu, da je bilo za obvladovanje poplav namenjeno na milijarde dolarjev;

2.

poudarja, da je voda redek naravni vir, zato je treba razmisliti o pravičnosti pri njeni razporeditvi; zato poudarja, da je ponovni premislek o upravljanju sladkovodnih virov ob upoštevanju podnebnih sprememb nedvomno najpomembnejši izziv, s katerim se sooča svet;

3.

poudarja, da je v drugi polovici 20. stoletja prišlo do zabeleženega porasta pogostosti hudih poplav in da bodo poplave v prihodnjih desetletjih poglavitno vprašanje;

4.

ugotavlja, da so najmanj razvite države zaradi pomanjkanja sistemov zgodnjega opozarjanja najbolj ranljive za posledice poplav; podpira priporočila Programa ZN za okolje za spoprijemanje s poplavami, v skladu s katerimi je treba boljše upravljanje zemljišč kombinirati z boljšimi metodami zbiranja vode, ki bodo temeljile na tradicionalnem in sodobnih znanstvenih spoznanjih; zagovarja sanacijo in obnovitev kritičnih ekosistemov, od gozdov do mokrišč, ki lahko izboljšajo preskrbo z vodo in delujejo kot blažitev izjemnih podnebnih pojavov, na primer poplav;

5.

poudarja, da bo globalno segrevanje vplivalo na vzorce padavin, na ledenike in led, s tem pa predstavljalo vse večji izziv za zanesljivo preskrbo s hrano;

6.

nadalje ugotavlja, da so zaradi pospešenega taljenja ledenikov, ki prevladuje v Himalaji in Andih, gorske regije v čedalje večji nevarnosti poplav in plazov; vendar poudarja, da taljenje ledenikov ni edini dejavnik, ki vpliva na vodne tokove v Himalaji, temveč so odločilni tudi čas in intenzivnost monsunskega deževja ter drugih padavin in zlasti načinov uporabe zemljišč, kot so krčenje gozdov, prekomerna popasenost, kmetijski sistemi in vzorci poseljenosti; zlasti poudarja, da krčenje gozdov pogosto poveča količino in hitrost pretoka vode v večje kanale, hkrati pa so poplave zaradi popuščanja ledeniških pregrad velikokrat hujše zaradi netrajnostnih praks uporabe zemljišč;

7.

meni, da je nujno sprejeti večdimenzionalno strategijo glede poplav v regijah, ki so kritično poplavno ogrožene zaradi nestabilnih ledeniških jezer, razmere pa še zaostrujejo učinki podnebnega segrevanja na vzorce padavin in nalaganje črnega ogljika, za katere je dokazano, da pospešujejo umik ledenikov; zato obžaluje skrajno pomanjkanje ukrepov za preprečevanje poplav v številnih najmanj razvitih državah; vendar svari, da se ne gre zanašati na to, da bodo veliki jezovi kos škodi zaradi poplav, zlasti ob upoštevanju podnebnih sprememb, zaradi katerih bodo izjemni padavinski pojavi najbrž povečali moč in pogostost hudourniških poplav, s tem pa se bodo pojavili pomisleki o varnosti jezov;

8.

poudarja, da je treba gradnjo jezov oceniti glede na njegov vpliv na rečni tok, pravice dostopa do rečnih virov in ali bodo zaradi jeza poplavljene obstoječe naselbine, ogrožena kultura lokalnih skupnosti in njihovi viri preživljanja oziroma osiromašeni ali poslabšani okoljski viri;

9.

poudarja, da Svetovna komisija za jezove v svojem poročilu z dne 16. novembra 2000 z naslovom Jezovi in razvoj: nov okvir za odločanje ugotavlja, da je gospodarska donosnost projektov velikih jezov težko opredeljiva ter da se okoljski in socialni stroški za velike jezove le malo upoštevajo z gospodarskega vidika;

10.

poudarja, da umik ledenikov povzroča hitro širitev naravnih ledeniških jezer do točke, ko obstaja nevarnost, da ledeniške pregrade popustijo in jezera poplavijo; pozdravlja dejstvo, da Svetovni sklad za zmanjševanje nesreč in obnovo v sodelovanju s programom Združenih narodov za zmanjševanje naravnih nesreč prednostno obravnava vprašanje ledeniških poplav v svojem programu za južno Azijo;

11.

opozarja na tragično nesrečo leta 1941, ko je bilo perujsko mesto Huaraz uničeno zaradi padca ledeniške pregrade, pri čemer je umrlo 4 500 ljudi;

12.

opozarja, da poplave v najmanj razvitih državah ne ogrožajo le življenja ampak tudi razvoj tamkajšnjih območij; opozarja, da je ledeniška poplava, do katere je prišlo leta 1985 in ki je izvirala iz ledeniškega jezera v nepalski regiji Kumbu Himal, uničila skoraj dokončani projekt hidroelektrarne v kraju Namče;

13.

poudarja, da je Mednarodno središče za integrirani razvoj gorstva (ICIMOD) samo v Hindukušu-Himalaji opredelilo več kot 8 000 ledeniških jezer, med njimi pa jih je 203 zaradi narave njihovega položaja in nestabilnost njihove naravne pregrade (morene) opredelil kot potencialno nevarne;

14.

poudarja, da je po ocenah v Južni Aziji 1,3 milijarde ljudi odvisno od desetih opredeljenih trajnih rečnih sistemov, ki se napajajo iz dežja in vode iz talečega se snega ter himalajskih ledenikov; poziva EU, naj prednostno obravnava to regijo, da bi preprečila prihodnje humanitarne katastrofe, ki bi jih povzročilo povečanje z vodo povezanih tveganj;

15.

nadalje poudarja, da območja v spodnjem toku v najmanj razvitih državah uspevajo zaradi naravnih virov porečij in da so med najrodovitnejšimi kmetijskimi območij na svetu; opozarja, da Kitajska in Indija hitro gospodarsko napredujeta tudi zaradi njunega skupnega statusa vodilnih svetovnih proizvajalk riža, večina njune proizvodnje pa prihaja iz porečij rek Ganges, Jangce in Rumene reke, ki so vse v nevarnosti ledeniških poplav;

16.

ugotavlja, da je uravnoteženo vlaganje v ukrepe za upravljanje s povpraševanjem, zemljo ter metodami zajemanja in shranjevanja vode nujno za povečanje trajnostne in učinkovite rabe vode, za blaženje učinkov ponavljajočih se poplav in suš ter za doseganje osnovne varne preskrbe z vodo kot izhodišča za gospodarsko rast v Afriki; poziva, naj se prednost posveti naložbam, ki se osredotočajo na rast, zmanjšujejo revščino na podeželju, izboljšujejo odpornost ter prilagajanje na podnebne spremembe in spodbujajo sodelovanje v mednarodnih porečjih;

17.

ugotavlja, da ni znanih metod za okrepitev naravnih ledeniških jezer, vendar ugotavlja tudi, da poročilo Programa ZN za okolje o visokogorskih ledenikih in podnebnih spremembah (2010) navaja druge metode za blažitev posledic ledeniških poplav – uporabo sifonov in izgradnjo odprtih kanalov ter predorov, ki bi znižali gladino vode v ledeniških jezerih, ter usmerjanje pretoka vode v lokalni rečni sistem, da bi se vodni rezervoar uporabil kot vir;

18.

meni, da se bodo gospodarstva v vzponu spopadla z nenadnim preobratom v svojem razvoju in hitro rastočim problemom prehranske varnosti, če kmetijska območja z visokim donosom ne bodo zaščitena pred posledicami poplav; opozarja, da bo pričakovano taljenje himalajskih ledenikov najprej za dve do tri desetletja povečalo rečne tokove, dolgoročno pa se bodo ti precej zmanjšali; zato meni, da je nujno razviti prilagoditvene in blažitvene strategije za spopadanje s sušami v prihodnosti;

19.

meni, da bo treba vlagati v gradnjo zmogljivosti, saj lahko dobro delujoče institucije za upravljanje vode zagotovijo trajen donos iz naložb v učinkovito rabo vode in optimizirajo dodeljevanje in rabo vode v številnih gospodarskih sektorjih ter prek upravnih in političnih meja;

20.

odločno podpira priporočila Svetovne komisije za jezove, po katerih je treba prednost posvetiti ukrepom za optimizacijo učinkovitosti obstoječe infrastrukture pred gradnjo novih projektov; za obstoječe jezove je treba občasno opraviti participativne preglede, v katerih se bodo ocenili vprašanje njihove varnosti in možnosti za njihovo opustitev;

21.

poudarja, da se bo brez podrobnih aktualnih informacij o zaradi vode ogroženih območjih izvajanje sistema zgodnjega opozarjanja, spremljanje ledeniških jezer in uvajanje praktičnih ukrepov za prilagoditev na podnebne spremembe in njihovo blažitev v gorskih regijah izkazalo za nepremagljiv izziv; podpira pobudo lokalnih univerz Himalayan University Consortium (Himalajski univerzitetni konzorcij) za sodelovanje pri nadaljnjih znanstvenih študijah na tem področju;

22.

ugotavlja, da je večina jezov načrtovana na podlagi preteklih podatkov o rečnih tokovih, pri čemer se predvideva, da bodo vzorci tokov ostali enaki kot v preteklosti; poudarja, da so podnebne spremembe povzročile velike negotovosti glede osnovnih parametrov, ki zadevajo projekte jezov (saj pri podnebnih spremembah ne gre zgolj za povprečne vrednosti, temveč tudi za izjemne); poudarja tudi, da bodo podnebne spremembe v prihodnosti verjetno še povečale problem sedimentacije, ki se nabira za temi jezovi in zaradi katere nižje ležeče nižine ne dobijo hranil, nujnih za rodovitnost zemlje;

23.

poudarja, da je obsežna infrastruktura, ki je bistvena za spodbujanje političnih ciljev EU o trajnostnem razvoju ter zanesljivejši preskrbi s hrano v skladu z razvojnimi cilji tisočletja, čedalje bolj ogrožena zaradi posledic poplav in da jo je treba varovati; priporoča, naj agencije za financiranje (agencije za dvostransko pomoč, večstranske razvojne banke, agencije za izvozna posojila, Evropska investicijska banka) zagotovijo, da bo vsaka vrsta jezu, za katero se odobri financiranje, rezultat dogovorjenega postopka razvrstitve alternativ v zvezi z namakanjem, zbiranjem vode in vodno energijo, ter da bo spoštovala smernice za jezove Svetovne komisije; poudarja nadalje, da je za hidroelektrarne posebej visoko tveganje hudourniških poplav in plazov;

24.

poudarja, da lahko majhni vodni zbiralniki povečajo odpornost na podnebne spremembe s stroškovno učinkovito preskrbo z vodo, kar bi ublažilo posledice suš in izboljšalo zanesljivost preskrbe s hrano s povečanjem kmetijske proizvodnje; poudarja, da majhni zbiralniki vključujejo zbiralnike zunaj toka, mreže večnamenskih majhnih zbiralnikov in zbiralnike podtalnice;

25.

poudarja, da ni veliko dokazov za to, da so veliki jezovi edina, najboljša ali optimalna rešitev za vprašanje električne energije, saj ni nujno, da je zaradi njih dostop do električne energije za revne in ranljive segmente družbe boljši;

26.

ponovno opozarja na obveznosti iz skladnosti politike za razvoj; poudarja tudi, da bi bilo treba večjo pozornost posvetiti vplivu jezov na prebivalstvo v spodnjem toku reke, za katero bi gradnja jezov lahko pomenila bistvene spremembe, kot je denimo manjša zanesljivost preskrbe s hrano;

27.

spodbuja ustanove za financiranje in EU, naj financirajo gradnjo zmogljivosti in usposabljanje za boljše upravljanje z zemljo ter za boljše metode zbiranja vode in upravljanja z njo, ki upoštevajo znanstveno, tehnološko in posodobljeno staro znanje, kot so tradicionalni namakalni sistemi, kakor opisuje poročilo Programa ZN za okolje z naslovom Visokogorski ledeniki in podnebne spremembe; meni, da mora vse financiranje EU spodbujati politične cilje EU, kar zadeva trajnostni razvoj in zanesljivost preskrbe s hrano, v skladu z razvojnimi cilji tisočletja;

28.

poudarja, da gradnja in krepitev jezov v najmanj razvitih državah ne zadostujeta za zaščito ranljivih območij in poziva k usklajenim prizadevanjem za obravnavanje vzroka problema in ne zgolj simptomov, tako da se prepreči nepotrebna poraba denarja davkoplačevalcev EU;

29.

poziva EU, naj se pri spopadanju s temeljnimi vzroki pogostejših in hujših poplav dodatno zaveže za zmanjšanje toplogrednih plinov, da se doseže cilj omejitve podnebnih sprememb na 2 °C nad predindustrijsko ravnjo;

30.

spodbuja EU, naj obsežno izvršuje in spodbuja ukrepe za zmanjšanje emisij v zvezi s črnim ogljikom, kot so denimo pridobivanje metana iz premoga, pridobivanje in prevoz nafte in plina, zajemanje metana pri ravnanju z odpadki in uporaba peči s čistim izgorevanjem pri kuhanju v gospodinjstvu, kar bo prispevalo v boju proti podnebnim spremembam in k zmanjševanju umikanja ledenikov;

31.

ponovno poudarja, da so majhni jezovi na hidroelektrarnah bolj trajnostni in ekonomični od velikih hidroelektrarn; zlasti poudarja, da so decentralizirane, manjše opcije (mikro hidroelektrarne, domači sistemi na sončno energijo, sistemi na vetrno energijo in biomaso), ki temeljijo na lokalnih obnovljivih virih, ustreznejši na podeželskih območjih, ki so daleč od centraliziranih mrež za preskrbo;

32.

poudarja, da črni ogljik skupaj z ogljikovim dioksidom ostaja najpogostejši vzrok za umik ledenikov; zlasti poudarja, da sta črni ogljik in ozon v spodnji plasti atmosfere škodljiva zračna onesnaževalca, ki škodita zdravju, zmanjšujeta pričakovano življenjsko dobo in pospešujeta topljenje snega in ledu po svetu, vključno na Arktiki, v Himalaji in v drugih poledenelih in zasneženih regijah; poudarja tudi, da je ozon največji onesnaževalec, odgovoren za zmanjšanje pridelka, in da zato ogroža zanesljivost preskrbe s hrano; poudarja, da je metan pomemben predhodna sestavina za tvorbo ozona in da zmanjševanje emisij metana zmanjšuje tudi tvorjenje ozona;

33.

poziva k takojšnjem ukrepanju za zmanjšanje emisij črnega ogljika in metana kot prvemu ukrepu za ustavljanje taljenja ledenikov, zlasti prek spodbujanja raziskav in vlaganj v tehnologijo za zmanjšanje emisij onesnaževalcev; priporoča, da bi lahko glede na kratko atmosfersko življenjsko dobo črnega ogljika in metana s kombiniranimi strategijami za hitro ukrepanje bistveno in hitro zmanjšali grožnjo ledeniških poplav;

34.

poziva EU, naj spodbuja obstoječe tehnologije, ki znatno zmanjšujejo emisije črnega ogljika; poudarja, da je treba podpirati in spodbujati zakonsko prepoved taktike sekanja in požiganja gozdov, da je treba izvajati strogo in redno testiranje emisij vozil, omejiti sežiganje biomase ter spremljati letne emisije elektrarn; poziva EU, naj v dialogu z državami v razvoju spodbuja 16 ukrepov, ki zmanjšujejo emisije črnega ogljika in metana in ki so predstavljeni v poročilu Programa ZN za okolje z naslovom Celovita ocena črnega ogljika in troposferskega ozona, da bi se povečala kakovost zraka in da bi se dosegle kratkoročne podnebne izboljšave ter naj si na podlagi dela v okviru konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja prizadeva za razširitev obstoječih regionalnih sporazumov za preprečevanje onesnaženja zraka;

35.

poziva EU, naj spodbudi vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja za poplave, plazove in cunamije (po možnosti v okviru ZN) in naj zagotovi, da te informacije dosežejo oddaljena območja in najbolj ranljive segmente prebivalstva v državah v razvoju;

36.

poudarja, da je treba za zgled s pogajanji, ki potekajo, vključiti črni ogljik v revizijo göteburškega protokola konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja in poudarja, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi s poročilom Programa ZN za okolje z naslovom Celovita ocena črnega ogljika in troposferskega ozona, in sicer z izdelavo globalnega akcijskega načrta za zmanjšanje emisij neobstojnih dejavnikov, ki vplivajo na podnebje;

37.

glede na čezmejno naravo ledeniških poplav poziva EU, naj spodbuja meddržavni dialog z namenom oblikovanja politik, ki bodo obravnavale naravne nesreče, ter naj spodbuja ustrezne naložbe za zaščito držav v regijah Hindukuš-Himalaje pred poplavami; poziva, naj se prizna, da gre za težavo, s katero se sooča več držav, ne le ena, zato poziva k večstranskemu pristopu pri njenem reševanju;

38.

priporoča, naj se nujno ustanovi čezmejna agencija pod pokroviteljstvom Združenih narodov, katere izrecne naloge bi bile izmenjava razpoložljivih podatkov, reševanje problemov in vzrokov čezmejnih z vodo povezanih tveganj in predlaganje ustreznih ukrepov za prilagajanje in blažitev posledic; poudarja, da bi brez take agencije na čelu težave pri kritičnih pogajanjih o preprečevanju poplav in blažitvi njihovih posledic lahko bile med državami v konfliktu nepremagljive; poudarja, da so ledeniške regije, ki so pogosto vir poplav, strateško pomembne točke, ki razmejujejo narode, zato so lahko zadevne strani zadržane pri širjenju ključnih informacij;

39.

poudarja, da projekti gradnje jezov vplivajo na mednarodno varnost; poudarja, da so ti vplivi lahko negativni, ker povzročijo čezmejne konflikte, socialne nemire in škodo na okolju; vendar opozarja, da je preskrba z energijo in vodo vprašanje, ki ima pozitivni učinek, saj med sosednjimi državami ali regijami spodbuja dialog;

40.

poudarja, da je treba vsako načrtovanje jezov oceniti v skladu s petimi vrednotami: pravičnost, učinkovitost, udeležba pri postopkih odločanja, trajnost in odgovornost; prav tako poziva, naj se pri postopku sprejemanja odločitev o jezovih v celoti upošteva načelo človekovih pravic; zlasti opozarja, da je treba tam, kjer projekti vplivajo na avtohtone prebivalce in plemenska ljudstva, take postopke voditi ob njihovem predhodnem prostovoljnem in informiranem soglasju; poziva k celoviti oceni vplivov, v kateri bodo polno upoštevani okoljski in socialni stroški projektov gradnje jezov, ki jih je treba izvajati pregledno, s sodelovanjem javnosti še pred soglasjem k gradnji katerega koli projekta jezu;

41.

izraža zaskrbljenost, ker je Svetovna banka vložila več kot 100 milijard USD v gradnjo jezov, večinoma za velike projekte hidroelektrarn, usmerjenih v izvoz energije, ki so povzročili razselitev od 40 do 80 milijonov ljudi, izgubo možnosti preživetja, škodo na ekosistemih in veliko breme dolgov v državah v razvoju;

42.

poudarja, da ljudje, razseljeni zaradi gradnje jezov, ne bi smeli dobiti zgolj finančnega nadomestila, temveč bi jim bilo treba zagotoviti tudi možnost dolgoročnega zagotavljanja preživetja;

43.

poziva k celoviti, pregledni in vključujoči oceni vseh možnosti za zmanjšanje posledic poplav in pokritje potreb po vodi in energiji, pri tem pa je treba dati prednost rešitvam, ki temeljijo na ekosistemu, obstoječi sistemi pa morajo postati učinkovitejši in bolj trajnostni;

44.

poziva EU, naj vodi politiko „mehkega“ upravljanja; priznava, da poplavne razmere niso statične in da je zato potreben prožen pristop; poziva k izboljšanju napovedovanja poplav, zagotavljanju odpornosti posameznih objektov pred poplavami ter k razvoju sistemov protipoplavnih zadrževalnikov in odvajanja poplavne vode;

45.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.