11.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 380/140

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 34,

—

ob upoštevanju priporočila Svetu o prednostih Evropske unije za 66. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, ki ga je v imenu skupine ALDE pripravil Alexander grof Lambsdorfski (B7-0072/2011),

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 25. marca 2010 o 65. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov (1),

—

ob upoštevanju prednostnih nalog EU za 65. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, ki jih je Svet sprejel dne 25. maja 2010 (2),

—

ob upoštevanju 65. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov, zlasti njenih resolucij "Mednarodno sodelovanje na področju humanitarne pomoči v primeru naravnih nesreč, od pomoči do razvoja" (3), "Položaj človekovih pravic v Islamski republiki Iran" (4), "Položaj človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji" (5), "Spodbujanje demokratične in pravične mednarodne ureditve" (6), "Krepitev miru kot bistvenega pogoja za popolno uveljavljanje vseh človekovih pravic za vse" (7), "Krepitev mednarodnega sodelovanja na področju človekovih pravic" (8), "Operativne dejavnosti za razvoj sistema ZN" (9), "Vloga ZN pri krepitvi razvoja v luči globalizacije in soodvisnosti" (10), "Novi mednarodni ekonomski ureditvi naproti" (11), "Sodelovanje med Združenimi narodi, nacionalnimi parlamenti in Medparlamentarno unijo" (12), "Združeni narodi pri upravljanju na svetovni ravni" (13), "Svetu brez jedrskega orožja naproti: pospešeno izvajanje zavez jedrskega razoroževanja" (14), "Pregled načrta ZN za izgradnjo miru" (15) in "Izpolnitev obljube: združeni za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja" (16),

—

ob upoštevanju osnutka resolucij generalne skupščine Združenih narodov z dne 14. septembra 2010 (17) in z dne 3. maja 2011 (18) o sodelovanju Evropske unije pri delu Združenih narodov,

—

ob upoštevanju revizijske konference pogodbenic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 2010, pregledov razvojnih ciljev tisočletja ter revizij Komisije za gradnjo miru in Sveta za človekove pravice,

—

ob upoštevanju poročila sooblikovalcev o pregledu komisije za gradnjo miru z naslovom "Pregled načrta ZN za izgradnjo miru" (19),

—

ob upoštevanju novega telesa Združenih narodov za enakopravnost spolov (telo ZN za enakopravnost spolov in opolnomočenje žensk – Ženske ZN),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice (UNHCR), sprejete 24. marca 2011, o spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin z boljšim razumevanjem tradicionalnih vrednot človeštva ter negativnega stališča EU glede te resolucije,

—

ob upoštevanju predhodnega seznama točk, ki naj se vključijo na začasni dnevni red 66. redne seje generalne skupščine ZN (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2011 o prednostnih nalogah v zvezi s 16. sejo Sveta ZN za človekove pravice in pregledom za leto 2011 (21),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o prihodnosti strateškega partnerstva med EU in Afriko po tretjem vrhovnem srečanju EU-Afrika (22),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o konferenci o podnebnih spremembah v Cancunu (COP16) (23),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti (24),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2010 o civilno-vojaškem sodelovanju in razvoju civilno-vojaških zmogljivosti (25),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o reformi Združenih narodov (26),

—

ob upoštevanju členov 121(3) in 97 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7-0189/2011),

A.

ker poteka pomembno preoblikovanje mednarodnega reda, ki od Evropske unije zahteva, da dejavneje sodeluje z zdajšnjimi in vzpenjajočimi se svetovnimi silami ter drugimi dvostranskimi in večstranskimi partnerji, da bi spodbudila učinkovito reševanje vprašanj, s katerimi se soočajo evropski državljani in ves svet,

B.

ker bi morala EU igrati aktivno vlogo pri gradnji Združenih narodov, ki bi lahko učinkovito prispevali k svetovnim rešitvam, miru in varnosti, demokraciji ter mednarodnemu redu, ki bi temeljil na vladavini prava; ker je EU po členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) uradno zavezana uspešnemu multilaterizmu, katerega jedro so močni Združeni narodi, kar je bistvenega pomena za reševanje svetovnih izzivov, kot so mir in varnost, podnebne spremembe in slabšanje okolja, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic, zmanjšanje revščine, razvoj za vse, posledice demografskih sprememb in preseljevanja ter mednarodni organizirani kriminal,

C.

ker se v svetu, ki se hitro spreminja, EU sooča z mnogimi izzivi, ki zahtevajo usklajen mednarodni odziv; ker se pri tem EU lahko opre na učinkovit multilateralizem, univerzalne vrednote človekovih pravic, odprto svetovno gospodarstvo, ki temelji na mednarodno dogovorjenih preglednih in enakopravnih pravilih, ter na svoje edinstvene instrumente,

D.

ker so bile z Lizbonsko pogodbo oblikovane nove stalne strukture za zastopanje EU v tujini in so posledično novi predstavniki EU dolžni prevzeti naloge, ki so jih prej opravljala predsedstva EU po načelu rotacije,

E.

ker člen 34 PEU države članice Evropske unije zavezuje k usklajevanju svojih ukrepov v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah, države članice, ki so članice varnostnega sveta ZN, pa tudi k temu, da "se bodo medsebojno usklajevale in izčrpno obveščale druge države članice in visokega predstavnika" ter da bodo "zagovarjale stališča in interese Unije"; ker države članice, ki so trenutno v varnostnemu svetu ZN (Francija, Združeno kraljestvo, Portugalska in Nemčija), niso usklajeno ukrepale in dosegle enotnega stališča glede vojaškega posredovanja v Libiji, zlasti pri glasovanju o resoluciji varnostnega sveta ZN 1973,

F.

ker člen 47 PEU Uniji podeljuje status pravne osebe, kar za njo pomeni pravice in odgovornosti v okviru mednarodnega prava; ker EU deli cilje Listine ZN in spoštuje njena načela; ker Lizbonska pogodba Uniji kot celoti omogoča, da prevzame mednarodno vlogo, ki bo sorazmerna z njenim uglednim gospodarskim statusom in cilji, ter da odigra vlogo svetovnega akterja, kot je opredeljena v evropski varnostni strategiji iz leta 2003, ter tako prevzame del odgovornosti za svetovno varnost in vodstvo pri določanju skupnih večstransko dogovorjenih odzivov na skupne izzive na bolj enoten način; ker mora Unija jasno opredeliti svoje strateške interese in cilje, če želi ukrepati učinkovito,

G.

ker so svetovna partnerstva ključnega pomena pri doseganju skupaj opredeljenih svetovnih ciljev; ker je EU največja donatorka razvojne pomoči na svetu in pomembna partnerka Združenih narodov v prizadevanjih na področju vseh treh stebrov svojih dejavnosti, tudi v kriznih razmerah in razmerah po krizi, prispevek držav članic pa znaša 38 % rednega proračuna ZN; ker je močno in stabilno partnerstvo med EU in ZN bistvenega pomena za delo ZN in za vlogo EU kot svetovnega akterja,

H.

ker bi morala novoustanovljena Evropska služba za zunanje delovanje, tako s svojo notranjo strukturo kot s svojimi zunanjimi dejavnostmi in politikami, občutno prispevati k nadaljnjemu izvajanju resolucij varnostnega sveta ZN št. 1325 in 1820 ter prihodnjih resolucij,

I.

ker je generalna skupščina ZN po priporočilu Sveta ZN za človekove pravice (UNHRC) 1. marca 2011 glasovala za začasno razveljavitev članstva Libije v tem svetu,

J.

ker se je zaradi odločnejših prizadevanj v boju proti terorizmu v svetu povečala potreba po reševanju varnostnih vprašanj ob doslednem upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

(a)

naj spodbuja učinkovit multilateralizem, ki je glavna strateška skrb EU, in naj okrepi skladnost in prepoznavnost EU kot svetovnega akterja pri ZN, med drugim z boljšim usklajevanjem notranjih posvetovanj v EU glede vprašanj ZN in s spodbujanjem povečanje njenega dosega pri širokem nizu vprašanj; naj podpredsednico/visoko predstavnico pooblasti, da pripravi smernice za redno posvetovanje med veleposlaniki držav članic in veleposlaniki EU, zlasti za tiste, ki delujejo na večstranski ravni v mestih, kot sta Ženeva in New York, s čimer bo lahko uspešno sledila ciljem ZN in izpolnila pričakovanja članic ZN glede njenih zmožnosti za delovanje; naj spodbuja kohezijo tako znotraj sistema ZN kot med stališči držav članic EU ter kandidatk in morebitnih kandidatk za članstvo, da bi popolnoma izkoristili možnosti, ki jih Lizbonska pogodba ponuja za okrepitev vpliva EU prek usklajene in strateške uporabe različnih načinov (EU in države članice); poudarja izboljša zmožnosti za pravočasno pogajanje z drugimi regionalnimi skupinami; naj predstavnikom EU podeli zadostna pooblastila za učinkovito pogajanje v imenu držav članic,

(b)

naj v celoti uporabi določbe resolucije generalne skupščine ZN A/RES/65/276 o sodelovanju EU pri delu Združenih narodov, ki predvideva potrebne ureditve za učinkovito udeležbo EU v dejavnostih generalne skupščine ZN; naj znova poudari svojo zavezanost temu, da so ZN v jedru zunanje politike EU, in ponovi svoje stališče, da uspešno sodelovanje EU pri delu ZN ni le njena strateška prednostna naloga, temveč je to tudi skladno z uresničevanjem ciljev ZN in je torej v interesu vseh članic ZN; naj izboljša usklajevanje držav članic EU v varnostnem svetu ZN in spodbudi države članice, ki so tudi članice varnostnega sveta ZN, naj v skladu s členom 34(2) PEU povabijo podpredsednico/visoko predstavnico, da zastopa EU v varnostnem svetu, kadar je sprejeto skupno stališče,

(c)

naj izboljša določanje prednostnih nalog in kanale prenosa med Brusljem in delegacijo EU v New Yorku, vključno z obsežnejšim sodelovanjem s političnim in varnostnim odborom ter jasnejšim in bolje strukturiranim podpornim sistemom institucij EU v Bruslju,

(d)

naj sodeluje s strateškimi partnericami EU v sistemu ZN; prav tako naj strateškim partnerstvom da večstransko razsežnost, in sicer z vključitvijo svetovnih vprašanj na dnevne rede dvostranskih in večstranskih vrhovnih srečanj EU;

(e)

naj okrepi upravljanje na svetovni ravni in poišče trajnostne rešitve za vprašanje razmerja med skupinami razvitih držav in sistemom ZN, na podlagi katerih bi lahko te skupine igrale koristno vlogo pri tematskih razpravah in ekonomskih vprašanjih, pod pogojem, da bi ZN ohranili osrednjo vlogo in ostali zakoniti organ za vodenje na svetovni ravni; hkrati naj preuči vlogo skupin G8 in G20 kot pomembnih forumov za iskanje odgovorov na svetovni ravni, k čemur mora EU dejavno prispevati z usklajenimi stališči; naj podpre pobudo predsednika generalne skupščine ZN, da bi pred vrhunskimi srečanji G20 in po njih organizirali razprave med generalno skupščino in predsedstvom G20,

(f)

naj prispeva k operacionaliziji nove enotne strukture za enakost med spoloma, ki nadomešča štiri obstoječa telesa ZN za enakopravnost spolov v okviru sedanjega procesa za usklajenost celotnega sistema ZN; naj v polni meri podpre in zagovarja primeren proračun za organ Ženske ZN, da bi lahko izpolnil svojo vlogo spodbujanja enakopravnosti spolov in zaščite žensk ter njihovega opolnomočenja, tudi v času konfliktov ali v razmerah po krizi, pri čemer naj tesno sodeluje z drugimi telesi v sistemu ZN in ohrani tesne vezi z organizacijo, naj vprašanje enakosti spolov vključi v vse ukrepe za pripravljenost na krize instrumenta za stabilnost,

(g)

naj prispeva k izboljšanju učinkovitosti in preglednosti ZN ter upravljanja njihovih finančnih virov,

(h)

naj prvo pogajalsko stališče o reformi varnostnega sveta ZN uporabi kot priložnost, da se celostno osredotoči na točke zbliževanja in doseže oprijemljiv napredek glede razjasnitve pristojnosti varnostnega sveta ZN v razmerju do drugih organov ZN, sprejemanja novih članic za povečanje reprezentativnosti in legitimnosti varnostnega sveta ZN ter pregleda njegovih delovnih metod; naj poudari, da je treba celovito reformirati varnostni svet ZN, da bi okrepili njegovo zakonitost, regionalno predstavništvo in učinkovitost; naj spodbuja reformni proces, ki ga lahko nepreklicno začnejo države članice, če v skladu s cilji Lizbonske pogodbe glede obsežnejše zunanje politike in vloge EU pri svetovnem miru, varnosti in ureditvi zahtevajo stalen sedež za EU v razširjenem in reformiranem varnostnem svetu ZN; naj nujno spodbudi države članice k pripravi skupnega stališča s tem namenom; naj – dokler takšno stališče ne bo sprejeto – privoli v takojšnjo uvedbo sistema rotacije v varnostnem svetu ZN, da se zagotovi stalni sedež za EU,

(i)

naj okrepi vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča in mednarodnega sistema kazenskega pravosodja, naj spodbuja odgovornost, odpravi nekaznovanost, nadalje spodbuja pomembno delo Mednarodnega kazenskega sodišča kot edinega stalnega in neodvisnega sodnega organa s pristojnostjo za vse večje zločine mednarodnih razsežnosti, kot so genocid, zločini zoper človeštvo in vojni zločini; naj v skladu s členom 2 Rimskega statuta spodbuja trdno in tesno razmerje med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Združenimi narodi ter ratifikacijo tega statuta v vseh državah članicah ZN,

(j)

naj okrepi strukture za preprečevanje kriz in njihovo učinkovitost v okviru programa Združenih narodov za razvoj z namenom preoblikovanja te organizacije v vodilnega svetovnega akterja za preprečevanje kriz in obnovo; naj okrepi strukture EU za preprečevanje sporov ter izboljša sodelovanje na tem področju z ZN, OVSE in Afriško unijo ter drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami kot tudi s civilno družbo, gospodarskimi akterji, zasebnimi podjetji, posamezniki in strokovnimi organizacijami,

(k)

naj si prizadeva za dosego soglasja glede načela "odgovornosti za zaščito" in za oblikovanje bolj operativnega pristopa v zvezi z njim; naj ob poudarjanju vloge načela "odgovornosti za zaščito" pri preprečevanju konfliktov in mirnem posredovanju v njih spodbuja njegovo uporabo, med drugim z izboljšavo mehanizmov za njegovo uporabo in povečanjem vloge regionalnih organizacij, kot sta Afriška unija in Arabska liga, z okrepitvijo mehanizmov za zgodnje opozarjanje znotraj ZN in z boljšo opredelitvijo vlog pristojnih organov ZN; naj upošteva resolucijo varnostnega sveta ZN 1970(2011) z dne 26. februarja 2011, v kateri so se vse stalne članice varnostnega sveta ZN prvič dogovorile, da pozovejo Mednarodno kazensko sodišče, naj začne preiskavo proti aktualni vladi na podlagi domneve o zločinih proti človečnosti in v imenu načela "odgovornosti za zaščito" v zvezi s to krizo; naj upošteva tudi resolucijo varnostnega sveta ZN 1973(2011) z dne 17. marca 2011, v kateri je mednarodna skupnost poudarila, da je odločena zagotoviti zaščito civilistov in območij, kjer živijo, kar je prvo praktično izvajanje načela "odgovornosti za zaščito" v okviru jasnega mandata ZN v zvezi s to krizo,

(l)

naj prizna delo, ki so ga opravili organi ZN za mirovno posredovanje, kot je enota za mirovno posredovanje pri oddelku za politične zadeve, in naj se zavzame za povečanje števila zaposlenih v njih; naj podpre partnerstvo EU s to enoto in zagotovi, da bo Evropska služba za zunanje delovanje imela bistveno vlogo v zvezi s tem,

(m)

naj krepi varnost in stabilizacijo na kriznih območjih s preprečevanjem sporov, mirovnim posredovanjem, dialogom, krepitvijo lokalnih zmogljivosti ter strategijami za obnovo po sporih in gradnjo miru, ki bodo spodbujale trajnostne rešitve z gladkim prehodom od kratko- in srednjeročnih prizadevanj k dolgoročnim razvojnim strategijam; naj zagotovi, da bodo politike za vzpostavljanje miru in razvoj načrtovane in izvajane v okviru obsežne enotne strategije ZN, ki upošteva potrebe po gradnji miru in prihodnji prehod k daljnosežni strategiji tako pri načrtovanju kot izvajanju posameznih faz, na osnovi te strategije pa naj EU oblikuje tudi svoje ukrepe; ker so za stabilizacijo držav, ki jih pretresajo konflikti, potrebni bolj zapleteni ukrepi in celostni pristop, ne le vojaške sile, naj v skladu z omenjeno strategijo upravlja tudi potrebne zmogljivosti, da bi tako uspešno odpravili vzroke konflikta, saj namreč v polovici držav, kjer so potekale mirovne operacije, v desetih letih po odhodu mirovnih sil znova izbruhnejo konflikti,

(n)

naj vztraja, da se je treba kaj naučiti iz nedavnih dogodkov na Japonskem in pripraviti predloge; naj poostri varnostne standarde za obstoječe jedrske elektrarne, zlasti na potresnih območjih; naj pozove k boljšemu sodelovanju v primeru podobnih nesreč, ki jih lahko povzroči delovanje človeka ali narave, da se v največji možni meri zmanjšajo posledice radioaktivnih izpustov za ljudi in okolje,

(o)

naj razvije jasno opredeljeno strategijo v zvezi z instrumenti EU za preprečevanje krize in krizno upravljanje ter naj preuči možnosti za upravljanje konkretnih projektov znotraj novoustanovljene Evropske službe za zunanje delovanje, pri čemer je treba priznati pomen preprečevanja krize in kriznega upravljanja v okviru zunanjih ukrepov EU,

(p)

naj se osredotoči na to, da se zagotovi nacionalna odgovornost za strategije za gradnjo miru od začetne zasnove do izvajanja v praksi, pri čemer se je treba opreti na najboljše praktične zglede in zgodbe o uspehu; naj predlaga medsektorski razvojni načrt, v katerem bo krepitev države podprta z dobro domišljenimi prizadevanji za krepitev miru in za razvoj, pri čemer bodo imeli pomembni gospodarski vidiki osrednjo vlogo,

(q)

naj nameni večjo pozornost nalogam utrjevanja miru v razmerah po sporu z zagotavljanjem strateških nasvetov ter z izkoriščanjem strokovnega znanja in financiranja iz vsega sveta za pomoč s projekti za oživitev; naj zbere sredstva in nove finančne vire ter naj financira zgodnjo okrevanje z namenom obnove po sporu;

(r)

naj prispeva k povečanju števila civilnih strokovnjakinj ter podpre nacionalne akcijske načrte v duhu resolucije ZN št. 1325 in akcijski načrt generalnega sekretarja ZN za zagotavljanje udeležbe žensk pri krepitvi miru,

(s)

naj kot strateško prednostno nalogo EU opredeli krepitev mednarodnih partnerstev za krizno upravljanje in poglobitev dialoga z drugim pomembnimi akterji pri kriznem upravljanju, kot so ZN, NATO in Afriška unija, ter s tretjimi državami, kot so ZDA, Turčija, Norveška in Kanada; naj uskladi delovanje na terenu, izmenjuje informacije in združi zmogljivosti na področju ohranjanja in gradnje miru, vključno s sodelovanjem pri kriznem upravljanju, zlasti pri pomorski varnosti, in v boju proti terorizmu v skladu z mednarodnim pravom; naj v zvezi s tem bolj uskladi delovanje z mednarodnimi finančnimi ustanovami in dvostranskimi donatorji,

(t)

naj opozori, da ima varnostni svet ZN primarno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, ter naj poudari, da morajo EU in ZN tesno sodelovati na področju civilnega in vojaškega kriznega upravljanja, zlasti kar zadeva operacije za humanitarno pomoč; naj okrepi prizadevanja, da bodo države članice EU ustrezno prispevale k misijam ZN in bodo to storile na usklajen način; naj nadalje preuči, kako lahko EU kot celota več prispeva k prizadevanjem, ki potekajo pod vodstvom ZN, kot je na primer začetek izvajanja premostitvenih operacij EU za hitri odziv ali operacij EU za hitri odziv na oddaljenih območjih ali zagotavljanje prispevka EU za večje misije ZN,

(u)

naj oblikuje širši strateški okvir za partnerstva pri kriznem upravljanju med EU ter regionalnimi organizacijami in organizacijami na podregionalni ravni, kot so Afriška unija, Arabska liga ali Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), ter naj zlasti okrepi tristranske odnose med svetom Afriške unije za mir in varnost, varnostnim svetom ZN ter političnim in varnostnim odborom EU, da bi zagotovili skladnost in skupaj okrepili prizadevanja v podporo Afriške unije; naj okrepi zmožnost predvidevanja, trajnost in prožnost pri financiranju mirovnih operacij z mandatom ZN, ki jih vodi Afriška unija; naj poišče rešitve za tesnejše sodelovanje med EU in Afriško unijo na posameznih področjih delovanja za izboljšanje zmogljivosti zgodnjega opozarjanja in preprečevanja konfliktov ter izmenjavo praktičnih zgledov in znanja s področja kriznega upravljanja,

(v)

naj prispeva h krepitvi napredka, doseženega pri izvajanju afriške strukture za mir in varnost, da se obravnavajo izzivi na področju miru in varnosti na afriški celini; naj poudari pomen zagotavljanja predvidljivega in trajnostnega financiranja operacij za podporo miru v Afriki, naj poudari potrebo po vzpostavitvi lokalnih zmogljivosti za odpor ter odločenost za zaščito civilistov pri oboroženih sporih;

(w)

glede na regionalno razsežnost sporov na afriški celini naj si prizadeva za okrepitev odnosov z organizacijami na podregionalni ravni, vključno z Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav, Južnoafriško razvojno skupnostjo in Medvladno agencijo za razvoj, ter naj te organizacije in države iz regije vključi v krizno upravljanje,

(x)

naj pomaga pri izpolnjevanju pričakovanj, ki so nastala ob oblikovanju arhitekture ZN za gradnjo miru, in sicer z uresničevanjem priporočil Komisije za izgradnjo miru iz njene revizije, tudi s ciljem povečanja učinkovitosti komisije; naj podpre nastanek trdne celostne arhitekture za gradnjo miru na osnovi partnerstva med državami v razvoju in razvitimi državami, pri čemer naj se posebna pozornost nameni izboljšanju učinkovitosti na terenu, krepitvi stikov z mednarodnimi finančnimi ustanovami, in sicer za ustvarjanje delovnih mest in reševanje ekonomskih vprašanj, ter spodbujanju bolj povezanega razmerja med ohranjanjem miru in njegovo gradnjo; naj spodbuja bolj strukturiran odnos med Komisijo za izgradnjo miru, upravnim direktoratom za globalna in večstranska vprašanja Evropske službe za zunanje delovanje, zlasti njenim direktoratom za preprečevanje sporov in varnostno politiko, ter generalno skupščino ZN, varnostnim svetom ZN in Ekonomsko-socialnim svetom, da bi povečali sinergijo med dejavnostmi ohranjanja in gradnje miru ter razvoja na terenu; naj poišče načine za okrepitev svetovalne vloge Komisije za izgradnjo miru v odnosu do varnostnega sveta ZN, v pristojnosti katerega je, za poglobitev sodelovanja med Komisijo za izgradnjo miru in Uradom za podporo izgradnji miru ter za okrepitev vezi med regionalnimi organizacijami in mednarodnimi finančnimi ustanovami; poleg tega naj izboljša obstoječe partnerstvo med komisijo ZN za krepitev miru in partnerstvom EU za krepitev miru s pristopom za reševanje sporov od spodaj navzgor, ki upošteva dejavnosti nedržavnih akterjev pri okrepitvi miru,

(y)

naj si prizadeva za sprostitev potenciala Komisije za izgradnjo miru s krepitvijo povezav na terenu, da se v največji možni meri izkoristi vrednost različnih vstopnih točk Komisije za izgradnjo miru in enot ZN na terenu, ki bi lahko izkoristile takšno strateško vodenje in političen vpliv, zlasti kar zadeva krepitev institucij,

(z)

naj zaradi jedrske nesreče na Japonskem temeljito spremeni ureditev Mednarodne agencije za atomsko energijo, tako da ne bo več imela dvojne naloge nadzora nad uporabo jedrske energije in njenega hkratnega spodbujanja in da bodo pristojnosti te agencije omejene na nadzor nad jedrsko industrijo in preverjanje, ali se upošteva pogodba o neširjenju jedrskega orožja; prav tako naj si prizadeva, da bo varnostne standarde odslej določala in nadzirala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), države članice bodo zakonsko obvezane izpolnjevati te standarde, WHO pa bo imela osebje, ki ga potrebuje za dodatne naloge,

(aa)

naj spodbuja izvajanje priporočil iz revizije pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 2010, s čimer bi kot dolgoročni cilj zlasti zagotovili varnejši svet za vse ter svetovni mir in varnost brez jedrskega orožja, dodatno poveča preglednost in s tem medsebojno zaupanje, hitreje zagotovi resnični napredek na področju jedrskega razoroževanja, sprejme učinkovite ukrepe za jedrsko razoroževanje, ki bi bili skladni s temeljnimi načeli preglednosti, preverjanja in nespremenljivosti, države z jedrskim orožjem spodbuja, da redno poročajo o izpolnjevanju svojih zavez, in opravi preglede tega izvajanja,

(ab)

naj na področju boja proti terorizmu z zunanjimi partnerji EU, zlasti z ZDA, še dodatno razvije kanale in mehanizme svetovne strategije ZN za boj proti terorizmu, in sicer s sodelovanjem v skupini Rim/Lyon v okviru skupine G8 in v Akcijski skupini za boj proti terorizmu ter z dopolnitvijo zadevnih mednarodnih sporazumov in z okrepljenimi prizadevanji za sklenitev obsežnega sporazuma o mednarodnem terorizmu; naj s temi partnerji bolj učinkovito in strukturirano sodeluje tako na strateški kot na praktični ravni; naj pokaže vodstvene sposobnosti in daje zgled z utrditvijo spoštovanja temeljnih pravic in pravne države, ki sta jedro pristopa EU v boju proti terorizmu,

(ac)

naj vztraja, da je treba uskladiti prizadevanja različnih organov Združenih narodov, da bi se izboljšalo spodbujanje uspešnosti in učinkovitosti razvojnih in socialnih vprašanj po vsem svetu; naj izpolni zaveze, ki so bile na vrhunskem srečanju o razvojnih ciljih tisočletja dane v zvezi z zbiranjem sredstev za dosego teh ciljev do leta 2015, zlasti zaveze EU glede uradne razvojne pomoči; naj intenzivno podpira povečanje ravni finančnih naložb, da bi dosegli razvojne cilje tisočletja in pospešeno ponovili ter razširili uspešne inovativne programe in politike, namenjene celostnemu razvoju ter gospodarski in socialni preobrazbi;

(ad)

naj združi napore za dosego razvojnih ciljev tisočletja, zlasti v regijah in državah, ki najbolj zaostajajo, v državah podsaharske Afrike in najmanj razvitih državah ter v državah, ki so v šibkem položaju ali ki jih pretresajo konflikti,

(ae)

naj zagotovi učinkovitost mehanizmov spremljanja in revizijskih mehanizmov, povezanih z izvajanjem akcijskega programa Združenih narodov za najmanj razvite države;

(af)

naj zagotovi, da bo dolgoročen in trajnostni razvoj ostal celovit in skladen cilj v akcijskih načrtih najmanj razvitih držav in njihovih partnerjev;

(ag)

naj zagotovi, da bodo države s srednjim prihodkom in z velikimi neenakostmi še naprej prejemale pomoč in financiranje za zmanjševanje revščine in izboljšanje socialne kohezije, saj večina najrevnejših ljudi živi prav v teh državah;

(ah)

naj podpre zmanjšanje razlik med spoloma in krepitev vloge žensk na področju razvoja, saj so ženske nesorazmerno zastopane med revnimi;

(ai)

naj preuči, kako bi lahko program o učinkovitosti pomoči spremenili v program o razvojni učinkovitosti ter v tem okviru oblikovali konkretne strategije glede nestabilnih držav in pokonfliktnega okolja;

(aj)

naj uresniči vse cilje programa iz Akre na osnovi učinkovitega sodelovanja parlamentov, organizacij civilne družbe in lokalnih oblasti;

(ak)

naj zagotovi, da se socialni, politični, gospodarski in okoljski izzivi rešujejo skladno;

(al)

naj podpre deklaracijo Združenih narodov o pravici do razvoja iz leta 1986, ki določa, da imajo države "dolžnost sodelovati med seboj, da zagotovijo razvoj in odpravijo ovire za razvoj, uveljavijo svoje pravice in izpolnijo svoje dolžnosti na način, ki spodbuja nov mednarodni gospodarski red, temelječ na suvereni enakosti, medsebojni odvisnosti in skupnem interesu";

(am)

naj ohrani pravico do razvoja kot eno glavnih točk dnevnega reda, glede na to, da letos praznujemo 25. obletnico sprejetja deklaracije ZN o pravici do razvoja;

(an)

naj priporoči utrditev ugotovitev projektne skupine na visoki ravni, da bi zagotovili učinkovito izvajanje pravice do razvoja;

(ao)

naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi pravica do razvoja postala sestavni del razvojne politike, splošnega rednega pregleda ter pogodbenih organov in mehanizmov ZN za človekove pravice;

(ap)

naj določi mednarodno agendo za humanitarno pomoč za soočanje s številnimi humanitarnimi izzivi, povečano ravnjo humanitarnih potreb in zapletenostjo humanitarnih razmer;

(aq)

naj okrepi svetovno humanitarno financiranje in izboljša delovanje ter učinkovitost sistema humanitarne pomoči;

(ar)

naj prevzame skupne mednarodne pobude za okrepitev interakcije med humanitarno pomočjo in razvojem ter vezi med nujno pomočjo, sanacijo in razvojem,

(as)

naj zagotovi, da bo imela Evropska služba za zunanjepolitično delovanje pri spodbujanju človekovih pravic dovolj osebja in sredstev ter da bo uspešno vključena v sodelovanje z drugimi mednarodnimi organi in regionalnimi organizacijami in v usklajeno delovanje z njimi; naj zagotovi, da bodo priporočila in sprejete resolucije ter prednostne naloge, ki so bile podane v okviru sistema ZN in drugih mednarodnih ustanov, upoštevane v razvojnih politikah in instrumentih EU, zlasti na področju človekovih pravic,

(at)

naj še naprej dejavno sodeluje pri reviziji UNHCR v New Yorku in njegovih nadaljnjih ukrepih, da okrepi izpolnitev svoje naloge; naj preuči sposobnost UNHCR za reševanje nujnih primerov resnih kršitev človekovih pravic, kot nedavno v Libiji in Slonokoščeni obali, in za izboljšanje zmogljivosti pri izvajanju obstoječih mednarodnih norm in standardov; naj pohvali sklep generalne skupščine z dne 1. marca 2011, da se začasno razveljavi članstvo Libije v UNHRC; naj si še naprej odločno prizadeva in uporablja posebne postopke, da bo UNHRC preoblikovan v mehanizem za zgodnje preprečevanje in opozarjanje in se ne bo več samo odzival na kršitve, da bo sposoben oceniti položaj in poiskati vzroke za kršitev človekovih pravic z namenom preprečevanja novih ali ponavljajočih se kršitev, med drugim s podporo za gradnjo zmogljivosti nacionalnih organizacij za varstvo človekovih pravic,

(au)

naj poišče načine za izboljšanje volilnih postopkov UNHCR, da bi rešili vprašanje ustreznosti njegovega članstva; naj razmisli o določitvi jasnih meril za članstvo v UNHCR, da se državam, v katerih so kršitve človekovih pravic pogoste, prepreči, da bi postale članice tega sveta; naj v okviru revizije vztraja pri ohranitvi neodvisnosti Urada visoke komisarke za človekove pravice (OHCHR) ter nasprotuje vsem poskusom spremembe statusa tega urada, saj bi to lahko negativno vplivalo na financiranje in posledično tudi na njegovo odvisnost;

(av)

naj razvije delujoče delovno razmerje med UNHCR ter Tretjim odborom in OHCHR ter naj obravnava vse pogostejše znake razhajanj med državami članicami pri glasovanju v UNHCR;

(aw)

naj doseže dogovor o skupnem stališču pred durbansko revizijsko konferenco ("Durban 3"), predvidene septembra 2011, in tako izrazi voljo in sposobnost držav članic, da na mednarodnih forumih govorijo z enim glasom, da uveljavi vpliv EU v okviru ZN in potrdi njeno zavezanost uravnoteženemu in nediskriminacijskemu boju proti rasizmu, ksenofobiji in nestrpnosti,

(ax)

naj nadaljuje prizadevanja v Tretjem odboru generalne skupščine ZN v zvezi s številnimi resolucijami, zlasti glede poziva k moratoriju na izvrševanje smrtne kazni, ki je prejel podporo več držav, ter glede otrokovih pravic, narodnostnih in jezikovnih manjšin, svobode izražanja in svobode medijev, verske nestrpnosti in prepovedi mučenja ter glede resolucij o Burmi/Mjanmaru, Severni Koreji in Iranu; naj podpre vsa prizadevanja, da se izkorenini mučenje; naj še posebej podpre sprejetje izbirnega protokola h Konvenciji ZN o mučenju,

(ay)

naj nadaljuje mednarodna prizadevanja, ki naj bi zagotovila, da se vse človekove pravice obravnavajo kot splošno veljavne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane; naj si pri tem prizadeva za prenehanje uporabe nedoločenega koncepta "tradicionalnih vrednot človeštva", ki bi zaradi svoje narave lahko škodoval normam mednarodnega prava o človekovih pravicah in povzročil nesprejemljivo opravičevanje kršitev človekovih pravic, ki izvirajo iz tradicionalnih vrednot, norm ali praks,

(az)

naj s posebnimi proračunskimi zavezami podpre financiranje ter zmogljivosti, odgovornosti in učinkovitost organa Ženske ZN, da bo lahko uspešneje usklajeval ustrezne dejavnosti; naj vprašanje enakosti spolov vključi v vse politike ZN in doseže institucionalno skladnost/sinergijo; naj združi vse napore za izvajanje resolucije varnostnega sveta ZN št. 1325, med drugim s prispevkom k izboljšanju strateškega načrtovanja, zlasti kar zadeva navzočnost žensk v mirovnih pogajanjih, saj bi tako ženskam omogočili mediatorstvo, poglobili njihovo znanje in izkušnje, okrepili njihovo moč pri sprejemanju odločitev ter bi jih na splošno povezali z razvojem,

(ba)

naj določi strategijo do držav, ki zavračajo polno sodelovanje z mehanizmi ZN in ne omogočajo dostopa neodvisnim strokovnjakom in posebnim poročevalcem ZN, da bi jih prepričali, naj slednjim omogočijo neomejen dostop na svoje ozemlje in naj ne omejujejo njihovega dela; naj si prizadeva za ohranitev neodvisnosti posebnih postopkov;

(bb)

naj daje čim večjo politično in diplomatsko prednost ter v skladu s tem nameni v različnih dvo- in večstranskih forumih, v katerih EU aktivno sodeluje, čim večjo podporo vsem pobudam, katerih namen je:

(bc)

naj igra vodilno vlogo na področju svetovne podnebne politike in mednarodnega sodelovanja glede podnebnih sprememb; naj se osredotoči na trdne politične zaveze, sklenjene s tretjimi državami, in nadalje razvija dialog z drugimi glavnimi akterji, kot so Združene države, Rusija, države v vzponu (Kitajska, Brazilija, Indija) in države v razvoju, saj so postale podnebne spremembe glavni element mednarodnih odnosov in velika grožnja za doseganje razvojnih ciljev tisočletja; naj prispeva k izgradnji institucionalne arhitekture, ki bo vključujoča, pregledna in pravična ter bo zagotavljala uravnoteženo zastopstvo razvitih držav in držav v razvoju v ustreznih upravnih organih, naj postavi trde temelje za prihodnji krog pogajanj, ki bo potekal konec leta 2011 v Južni Afriki (COP17), in se pri tem opre na napredek, dosežen na COP16 v Cancunu, ter upošteva, kar se je naučil iz nezadovoljivega izida COP15 v Københavnu,

(bd)

naj bolj strateško sodeluje s tretjimi državami in naj bo bolj pozoren do njihovih potreb, hkrati pa razvija zmožnosti Evropske službe za zunanjepolitično delovanje, da vzpostavi politiko podnebne diplomacije; naj podpira dejavno sodelovanje Komisije v tekoči razpravi o pomanjkljivostih v zaščiti in odgovorih, katere pobudnik je visoki komisar ZN za begunce s svojim dialogom o izzivih zaščite iz leta 2010, ki si prizadeva za izboljšanje obstoječega mednarodnega okvira zaščite za nasilno razseljene osebe in osebe brez državljanstva; naj dejavno sodeluje v razpravi o pravni opredelitvi pojma "podnebni begunec", ki se nanaša na ljudi, ki so zaradi podnebnih sprememb prisiljeni zapustiti svoje domove in si poiskati zatočišče v tujini in ki še ni priznan po mednarodnem pravu ali v pravno zavezujočih mednarodnih sporazumih;

(be)

naj pospeši razpravo o vlogi parlamentov in nacionalnih skupščin v sistemu ZN, ki naj bi bila na dnevnem redu 66. zasedanja generalne skupščine ZN, ter o ustanovitvi parlamentarne skupščine Združenih narodov; naj nadalje spodbuja sodelovanje med vladami in parlamenti glede svetovnih vprašanj,

(bf)

naj se zavzame za ustanovitev parlamentarne skupščine Združenih narodov v sistemu ZN, da se povečajo demokratični značaj, odgovornost in preglednost svetovnega upravljanja ter omogoči večje sodelovanje javnosti pri dejavnostih ZN, pri tem pa prizna, da bi parlamentarna skupščina dopolnjevala obstoječe organe, vključno z medparlamentarno unijo;