29.6.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 191/57

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah

(COM(2011) 445 final – 2011/0204 (COD))

2012/C 191/11

Poročevalec: Jorge PEGADO LIZ

Svet je 14. septembra 2011 sklenil, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah

COM(2011) 445 final – 2011/0204 (COD).

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 17. aprila 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje soglasno sprejel na 480. plenarnem zasedanju 25. in 26. aprila 2012 (seja z dne 26. aprila).

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira obravnavani predlog, ki mu lahko očita le, da je bil pripravljen dokaj pozno po zeleni knjigi o zaplembi bančnih računov iz leta 2006.

1.2   Po mnenju EESO bi predlog morala spremljati pobuda, ki bi jo bilo sicer treba pripraviti pred predložitvijo predloga, o preglednosti računov dolžnikov, kot je predvideno v zeleni knjigi o preglednosti dolžnikovega premoženja iz leta 2008.

1.3   EESO pozdravlja dejstvo, da je Komisiji uspelo na tem tako tehnično zahtevnem področju predlagati pravni sistem, ki zagotavlja pravično ravnotežje med različnimi interesi na tem področju in med pravicami različnih vključenih strani.

1.4   EESO je zadovoljen, da je Komisija v predlog vključila velik del priporočil Odbora iz mnenja o zeleni knjigi o preglednosti dolžnikovega premoženja. To velja zlasti za razširitev področja veljavnosti z denarja na bančnih računih na druge finančne instrumente, izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov po pridobitvi izvršilnega naslova, obsežno opredelitev pristojnih sodišč, neupoštevanje zneskov v zahtevku, pri katerih ne gre za zapadle in neplačane terjatve ter zamudne obresti in priznane stroške, ter jasno opredelitev sistema za izpodbijanje odločbe in vlogo pritožbe zoper ukrep ter možnih pravnih sredstev, da se zagotovijo zakonitost postopka in pravice tožnika, toženca in tretjih strani.

1.5   EESO pozdravlja zlasti jasno izbiro alternativnega ali neobveznega pristopa, uredbe kot instrumenta EU, ki najbolje zagotavlja dokončno vzpostavitev notranjega trga, ter izključne uporabe ukrepa za čezmejne primere in ustrezne javne podlage (člen 81(2) PDEU), kar je vse v skladu s priporočili EESO. Priporoča tudi, da se sprejme ustrezen in preprost sistem, ki je sorazmeren z vidika stroškov in koristi. Ta merila so potrebna zaradi čezmejne narave mehanizma in sredstev, ki se zahtevajo od tistih, ki mehanizem uporabljajo ali se z njim srečujejo.

1.6   Vendar pa EESO ni popolnoma prepričan, da je ukrep nujno potreben, zlasti ker ga Združeno kraljestvo ne bo sprejelo in ker bo negotovost glede celotnih stroškov postopka, pa tudi iskanja pristojnega tujega sodišča, še vedno ovira, predvsem za manjše družbe. EESO prav tako ni popolnoma prepričan, da je predlog v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, saj je s prenovitvijo uredbe Bruselj I načrtovana odprava eksekvature, ocene pričakovanih rezultatov v oceni učinka pa so preveč nenatančne.

1.7   Po mnenju EESO je treba pregledati tudi vsebino različnih določb in jo po potrebi izboljšati, da bodo določbe jasnejše, manj dvoumne in učinkovitejše, ter popraviti prevajalske in tiskarske napake. Komisijo poziva, naj upošteva ugotovitve Odbora v zvezi s tem.

2.   Namen in ozadje predloga

2.1   Komisija obravnavani predlog uredbe navezuje na zeleno knjigo iz leta 2006 o zaplembi bančnih računov (1) ter predlaga, da se v pravni red EU kot alternativa nacionalnim postopkom vključi pravni instrument v obliki uredbe, namreč tako imenovani evropski nalog za zamrznitev bančnih računov (ENZBR). Cilj je zagotoviti hitro in stroškovno ugodno zamrznitev bančnih računov dolžnikov zaradi denarnih terjatev v civilnih in gospodarskih zadevah, da se dolžniku prepreči dvig ali prenos sredstev, ki jih ima na bančnih računih kjer koli na ozemlju EU, pod pogojem, da se ena od strank ali premoženje nahaja v več kot eni državi članici (zadeve s čezmejnimi posledicami v skladu s členom 3) ne glede na vrsto sodišča.

2.2   Ta sistem je neobvezen (drug režim, na splošno poznan pod imenom „28. režim“) in se uporablja kot alternativa zaščitnim ukrepom enake vrste in z enakim ciljem, ki obstajajo v državah članicah, ali vzporedno s temi ukrepi.

2.3   Sistem iz različnih razlogov ne zajema:

a)	davčnih, upravnih in carinskih zadev;

b)	postopkov zaradi insolventnosti, likvidacije družb, prisilne poravnave in podobnih postopkov;

c)	socialne varnosti;

d)

arbitraž;

e)	bančnih računov, ki so v skladu z zakonodajo države članice, v kateri se račun nahaja, izvzeti iz izvršbe;

f)	sistemov poravnave vrednostnih papirjev v skladu s členom 10 Direktive 98/26/ES. (2)

2.4   Nasprotno pa se sistem uporablja za primere premoženjskih razmerij med zakoncema, premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti ali dedovanja. (3)

2.5   ENZBR se lahko uporablja ali izda v različnih fazah:

a)	pred začetkom sodnega postopka ali postopka izvršbe zoper toženca;

b)	v kateri koli fazi sodnega postopka;

c)	po pridobitvi sodne odločbe zoper toženca ali drugega izvršilnega naslova v državi članici izvora, ki še ni izvršljiv v državi, v kateri se nahaja bančni račun;

d)	po pridobitvi izvršilnega naslova, ki je že izvršljiv v državi članici, v kateri se nahaja bančni račun.

2.6   Za prve tri primere veljajo določbe Oddelka 1 (členi 6–13), za četrtega pa določbe Oddelka 2 (člena 14 in 15). Oddelek 3 (členi 16–22) vsebuje skupne postopkovne določbe za vse primere.

2.7   Poglavje 3 določa, da postopek eksekvature načeloma ni potreben (člen 23), vsebuje natančne določbe za učinkovito izvrševanje ENZBR ter v ta namen opredeljuje pravice in obveznosti različnih akterjev (bank, sodišč, pristojnih nacionalnih organov, tožencev, tožnikov, drugih upnikov in oškodovanih tretjih oseb).

2.8   Poglavje 4 (členi 34–40) se nanaša na različna pravna sredstva, od pritožbe zoper zavrnitev izdaje ENZBR (člen 22), presoje ENZBR za njegovo spremembo in/ali omejitev njegovega namena, izjave o njegovi razveljavitvi, preklicu ali odložitvi, do rednih ali izrednih pravnih sredstev, do katerih imajo stranke še naprej pravico v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo (člen 37). To poglavje določa tudi, kako se zagotovi potreben znesek varščine ali enakovredno zagotovilo za ustavitev izvršitve naloga.

2.9   Poglavje 5 predloga vsebuje nekaj splošnih določb o predlaganem sistemu, na primer o neobvezni naravi zastopanja strank s strani odvetnika ter stroških in rokih.

2.10   Poleg tega so v tem poglavju urejena razmerja do drugih instrumentov EU in drugih nacionalnih določb, ki se uporabljajo dopolnilno, ter obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati države članice za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega izvajanja tega instrumenta.

2.11   Oceno učinka, ki jo je Komisija izvedla predhodno, lahko povzamemo tako:

a)	neizterljivi čezmejni dolgovi znašajo med 1,12 milijarde in 2 milijardama EUR na leto;

b)	neplačani zahtevki za preživnino znašajo po ocenah 268 milijonov EUR na leto;

c)	slabi dolgovi v okviru čezmejnih transakcij znašajo okrog 55 milijonov EUR na leto;

d)	samo 11,6 % podjetij je poskušalo izterjati čezmejne dolgove z nacionalnim nalogom za zamrznitev;

e)	po ocenah se izvrši 34 000 nalogov za zamrznitev računov zaradi čezmejnih dolgov v višini 640 milijonov EUR letno.

V skladu s to oceno učinka bo evropski nalog za zamrznitev lahko:

a)	vsako leto zagotovil izterjavo od 373 do 600 milijonov EUR dodatnih neizterljivih dolgov;

b)	po ocenah prihranil stroške za podjetja, ki opravljajo čezmejne trgovinske dejavnosti, v višini med 81,9 in 149 milijoni EUR na leto.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Že dolgo smo navajeni, da so tehnična in pravna besedila, ki jih pripravi GD za pravosodje, brezhibno oblikovana, dobro premišljena in zelo jasna, s čimer prispevajo k „boljši zakonodaji“ ter večji pravni varnosti in gotovosti.

3.2   Obravnavani predlog ni izjema, zato ga EESO podpira in mu očita le, da je bil pripravljen dokaj pozno.

3.3   Poleg tega je Komisiji uspelo na tem zelo strokovno zahtevnem področju predlagati pravni sistem, ki zagotavlja pravično ravnotežje med različnimi interesi in med pravicami različnih vključenih strani. Te pravice so skrbno preučene v podrobni in dobro strukturirani oceni učinkov, ki je priložena predlogu in h kateri je EESO že dolgo pozival.

3.4   Komisija je v predlog vključila tudi velik del priporočil EESO iz mnenja o zeleni knjigi o preglednosti dolžnikovega premoženja (COM(2008) 128 final) (4). To velja na primer za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov po pridobitvi izvršilnega naslova (Oddelek 2), obsežno opredelitev pristojnih sodišč (člen 6), neupoštevanje zneskov v zahtevku, pri katerih ne gre za zapadle in neplačane terjatve ter zamudne obresti in priznane stroške (na primer stroški odvetnika ali drugi stroški), in jasno opredelitev sistema za izpodbijanje odločb in vlogo pritožbe zoper ukrep ter možnih pravnih sredstev, da se zagotovijo zakonitost postopka in pravice tožnika, toženca in tretjih strani.

3.5   Komisija je upoštevala tudi velik del priporočil, ki jih je o tem vprašanju nedavno sprejel Evropski parlament (5) in jih je prav tako treba podpreti.

3.6   EESO pozdravlja zlasti jasno izbiro alternativnega ali neobveznega pristopa, kot ga je priporočal Odbor in ki tožniku omogoča, da izbere nacionalno zakonodajo. Podpira tudi izbiro uredbe kot instrumenta EU, ki najbolje zagotavlja uskladitev zakonodaje, ki je nujno potrebna za dokončno vzpostavitev notranjega trga, ter enotnejšo uporabo zakonodaje v državah članicah, kar je jamstvo za večjo pravno gotovost in varnost. Tudi k temu je Odbor že pozval. Prav tako se strinja z izključno uporabo ukrepa za čezmejne primere in z izbiro ustrezne pravne podlage (člen 81(2) PDEU).

3.7   EESO je zadovoljen z razširitvijo področja uporabe, ki tako ne zajema le denarja na bančnih računih, temveč tudi druge finančne instrumente, (6) kot je Odbor že predlagal.

3.8   Vendar pa EESO ni popolnoma prepričan, da je ukrep nujno potreben ter da je v skladu z načelom subsidiarnosti.

3.8.1   Komisija tudi sama priznava, da je teoretično mogoče podoben rezultat doseči na drug način.

3.8.2   Poleg tega je mogoče domnevati, da bo s prenovitvijo uredbe Bruselj I, kot jo predlaga Komisija in podpira tudi EESO, temeljno vprašanje eksekvature rešeno.

3.8.3   Nenazadnje tudi ni jasno, ali so bili v sicer dobro pripravljeni oceni učinka ustrezno analizirani in ocenjeni dodatni stroški uvedbe novega pravnega postopka v pravni red vseh držav članic ter upoštevani različni vidiki, povezani z izvajanjem tega postopka, obveščanjem podjetij in potrošnikov, izobraževanjem sodnikov, odvetnikov, sodnih izvršiteljev in drugih uradnikov javnih uprav na splošno ter zlasti sodišč. K temu je treba prišteti še dodatne stroške, ki jih imajo pravosodni organi zaradi obravnavanja različnih obrazcev v 23 jezikih EU in ki z vidika razmerja med stroški in koristmi niso primerljivi z ocenjenim prihrankom stroškov za podjetja in pričakovanim zneskom dodatnih izterjav dolgov, ki lahko po ocenah znaša med 373 in 600 milijoni EUR. Poleg tega bo negotovost glede celotnih stroškov postopka, pa tudi iskanja pristojnega tujega sodišča, še vedno ovira. To bi lahko negativno vplivalo na družbe, zlasti pa na mala podjetja.

3.9   EESO ostaja pri svojem stališču, da bi bilo treba, kot priporoča tudi EP, hkrati s tem predlogom ali celo, kar bi bilo logično, pred pripravo tega predloga sprejeti pobudo o razkritju dolžnikovega premoženja. Odbor še vedno ne razume, zakaj Komisija v prvi vrsti (ali izključno) spodbuja ravno ta predlog in ne drugega.

3.10   EESO izraža obžalovanje zaradi stališča Danske, ki v skladu s svojo že znano izjavo o načelih instrumenta ne želi sprejeti, še posebej pa zaradi napovedi Združenega kraljestva, da ga prav tako ne bo sprejelo, čeprav ravno ta država članica nima primerljivega pravnega instrumenta. Prav ta vrzel v anglosaškem pravnem sistemu je bila eden glavnih pomislekov med razpravo o zeleni knjigi.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Člen 2(2)(c)

Izključitev arbitraže je treba pojasniti tako, da ne bo škodovala položaju arbitražnih sodišč, katerih odločitve so v več državah članicah izvršljivi naslovi, enakovredni sodbam rednih sodišč.

4.2   Člena 2(3) in 32

Iz izvršbe ni mogoče izvzeti nobenih računov, lahko pa se izvzamejo zneski v višini dohodkov ali zaslužkov.

4.3   Člena 4(1) in 29

Zaradi kočljive situacije je treba bolje opredeliti in jasno določiti pojma „računi, ki jih ima tretja oseba v imenu toženca“ in „računi, ki jih ima toženec v imenu tretje osebe“, da se preprečijo dvomi glede njunega obsega, ki bi lahko oškodovali pravice tretjih oseb.

4.4   Člen 7(1)(a)

Prevod te alineje ni enak v vseh jezikovnih različicah.

4.5   Člen 8(2)(f)

Se ne nanaša na slovensko različico. Poročevalec opozarja, da se portugalska različica dokumenta namesto na člen 7(1)(b) sklicuje na člen 17(1)(b).

4.6   Člen 13

V okviru sistema, kot se predlaga, se določanje različnih rokov ne sme prepustiti presoji držav članic, saj tako ni mogoče zagotavljati enotnosti, kar povzroča pravno negotovost.

4.7   Člen 20(1)

Besedilo „lahko zadevna sodišča sodelujejo“ je treba zamenjati z „morajo […] sodelovati“.

4.8   Člen 25(1)

Izraz „brez nepotrebnega odlašanja“ je nevaren in nejasen, zato je treba določiti najkrajši rok in izraz zamenjati na primer z „naslednji delovni dan“.

4.9   Člen 27(3)

Možnost uporabe zavarovanega elektronskega komunikacijskega sredstva je treba razširiti na vse instrumente, med drugim tudi na stike med sodišči, v okviru programa Komisije „e-pravosodje“ in tako pospešiti postopke.

4.10   Člen 41

Na koncu je treba dodati „razen v primeru, da zastopanje s strani odvetnika določa nacionalna zakonodaja pristojnega sodišča“.

4.11   Člen 44

Ta določba lahko vodi do različnih razlag in s tem do negotovosti v poteku postopkov, zato jo je treba črtati.

4.12   Določitev rokov

V posameznih določbah predloga so roki določeni na različne načine. Tako se nanašajo na „koledarske dni“ (člen 21), „delovne dni“ (člena 24(3)(c) in 27) ali preprosto na „dni“ (člen 35(4)). Zaradi pravne gotovosti je treba poenotiti določitev rokov.

4.13   Priloge in člen 47

Vsebino prilog in zlasti jezike, v katerih jih je treba uporabljati, ter potrebo po prevodih za zagotovitev pravilnega razumevanja je treba podrobneje preučiti in predhodno preizkusiti v praksi. To velja tudi za dodatne dokaze in ustne izjave (člen 11).

---

(1)  COM(2006) 618 final z dne 24. oktobra 2006.

(2)  UL L 166, 11.6.1998, str. 45.

(3)  Glej Uredbo (EU) št. 1259/2010 (UL L 343, 29.12.2010, str. 10) (ROMA III) (razveza zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti), Uredbo (ES) št. 44/2001 (UL L 12, 16.1.2001, str. 1) (civilne in gospodarske zadeve), Uredbo (ES) št. 2201/2003 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1) (zakonski spori), predlog uredbe (COM(2011) 127 final z dne 16.3.2011, registrirane partnerske skupnosti) in predlog uredbe (COM(2011) 126 final z dne 16.3.2011, premoženjska razmerja med zakoncema) ter mnenja EESO: UL C 325, 20.12.2006, str. 65 (otrokove pravice), UL C 325, 20.12.2006, str. 71 (zakonski spori), UL C 44, 11.2.2011, str. 148 (zapuščinske zadeve) in UL C 376, 22.12.2011, str. 87 (premoženjskopravne posledice registriranih partnerskih skupnosti).

(4)  Mnenji EESO, UL C 10, 15.1.2008, str. 2, in UL C 175, 28.7.2009, str. 73.

(5)  Samoiniciativno poročilo A-7 0147/2011 z dne 14.4.2011, poročevalka Arlene McCarthy, resolucija EP z dne 10. maja (TA (2011) 0193).

(6)  Kot so opredeljeni v členu 4(1), točka 17, Direktive 2004/39/ES in v Prilogi I, Oddelek C (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

---