This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012AE2108
Opinion of the European Economic and Social Committee on the ‘Proposal for a regulation of the European Parliament and of the Council establishing specific conditions to fishing for deep-sea stocks in the North-East Atlantic and provisions for fishing in international waters of the North-East Atlantic and repealing Regulation (EC) No 2347/2002’ COM(2012) 371 final — 2012/0179 (COD)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2347/2002 (COM(2012) 371 final)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2347/2002 (COM(2012) 371 final)
UL C 133, 9.5.2013, p. 41–43
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
9.5.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 133/41 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2347/2002
(COM(2012) 371 final)
2013/C 133/08
Poročevalec: Mário SOARES
Svet in Evropski parlament sta 3. oziroma 11. septembra 2012 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2347/2002
COM(2012) 371 final.
Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 29. januarja 2013.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 487. plenarnem zasedanju 13. in 14. februarja 2013 (seja z dne 13. februarja) z 89 glasovi za, 3 glasovi proti in 1 vzdržanim glasom.
1. Sklepi in priporočila
1.1 |
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je ustrezno in nujno zagotoviti trajnost globokomorskih vrst in varstvo morskega dna. To je zapleteno vprašanje, katerega rešitev je treba sprejeti na podlagi zadostnih podatkov in znanstvene analize. Potreben je previdnostni pristop, da bi se izognili uporabi ribiške opreme, katere posledice niso dovolj znane in bi lahko povzročile dolgoročno škodo. |
1.2 |
EESO poleg tega meni, da mora kakršnakoli sprememba tovrstnega ribištva upoštevati tako okoljsko kot družbeno-gospodarsko trajnost, saj je od njega odvisnih veliko delovnih mest, ne samo na morju, temveč tudi na kopnem, pa tudi sposobnost preživetja obalnih skupnosti. Vse zainteresirane strani morajo biti vključene v posvetovanja in pogajanja v zvezi z zasnovo ustreznih mehanizmov nadzora ribolovne dejavnosti in morajo sodelovati pri njihovem izvajanju v praksi. |
1.3 |
Vključitev člena o odvzemu dovoljenj za ribolov v poglavje o dovoljenjih za ribolov – člen je trenutno vključen v poglavje o nadzoru – bi po mnenju EESO povečala koherenco predloga in odpravila morebitne nejasnosti glede vloge znanstvenih opazovalcev iz tega člena, ki jih v nobenem primeru ni dopustno šteti za nadzornike. |
1.4 |
EESO ponovno poudarja, da morajo kakršnikoli ukrepi, ki se sprejmejo na tem področju, temeljiti na znanstvenih raziskavah, s čimer smo do zdaj prihajali do odličnih rezultatov. |
2. Ozadje mnenja
2.1 |
Reforma skupne ribiške politike (SRP), ki jo je sprožila Evropska komisija (1) z zeleno knjigo leta 2009 (2), vključuje druge spremembe uredb, ki urejajo skupno ribiško politiko za posamezna območja in/ali za posamezne vrste. V tej luči lahko razumemo tudi predlog, ki ga obravnava to mnenje in ki bi lahko v določenem smislu pomenil vključitev splošnih sprememb, ki jih je treba uveljaviti v SRP, v ribolov globokomorskih vrst v severovzhodnem Atlantiku, in sicer zlasti načel trajnosti in znanstvenega raziskovanja kot podlag za ribolovno dejavnost. |
2.2 |
Z revizijo Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002, ki je vključena v novi predlog, se uveljavlja vsebina resolucij Generalne skupščine Združenih narodov št. 61/105 in 64/71, ki pozivata države in regionalne ribiške organizacije, naj sprejmejo ukrepe, ki zagotavljajo varstvo občutljivih globokomorskih ekosistemov pred kakršnokoli škodo, ki bi lahko bila posledica ribolovne dejavnosti, s čimer naj bi odgovorno izkoriščanje virov postalo splošni standard za vse dejavnosti. Poleg tega pa Komisija s tem priznava potrebo po odpravi nekaterih pomanjkljivosti, ugotovljenih pri izvajanju veljavne uredbe. |
2.3 |
Vmes je Komisija glede na probleme, ki so bili ugotovljeni pri izvajanju Uredbe (ES) št. 2371/2002, objavila predpise, ki nekoliko spreminjajo njeno vsebino. |
2.4 |
V tem smislu bi lahko izpostavili sporočilo z dne 29. januarja 2007, ki se nanaša na globokomorske staleže rib in na razliko med določenim celotnim dovoljenim ulovom in dejanskim ulovom, pri čemer je treba opozoriti, da je ta razlika posledica pomanjkanja trdne znanstvene podlage, tako glede vrst, naštetih v uredbi, kot glede dejanske zmogljivosti ladjevij, ki lovijo v vodah severovzhodnega Atlantika, katerih kvote so bile določene še pred to uredbo. V sporočilu je izražena tudi potreba po spremljanju in nadzoru tega ribolova s pomočjo sistemov VMS (satelitski sistemi za spremljanje ribiških plovil). |
2.5 |
Uredba (ES) št. 199/2008, ki vzpostavlja okvir Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribištvu, je v neki meri združila predloge Komisije za vzpostavitev programa Skupnosti, ki bi uresničil upravljanje in nadzor ribolova na znanstveni podlagi. |
2.6 |
Uredba (EU) št. 1262/2012 o določitvi ribolovnih možnosti za plovila EU za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2012 in 2013 izpolnjuje obveznost določitve dvoletnih ribolovnih načrtov, saj določa celotni dovoljeni ulov in, kar je najpomembneje, porazdelitev tega ulova. |
3. Analiza predloga
3.1 |
Izhodišče predloga je priznanje nezadovoljivih rezultatov v zvezi s cilji Uredbe (ES) št. 2347/2002, zlasti kar zadeva:
|
3.2 |
EESO meni, da je lahko naraščanje števila smernic, sprejetih v zvezi s tem vse od začetka veljavnosti uredbe leta 2003, povzročilo tako okoljsko kot gospodarsko škodo za ribiška plovila. Zato je treba težiti k poenostavitvi, stabilnosti predpisov in pravni varnosti za države članice ter vpletene gospodarske in socialne akterje, kar je hkrati splošno načelo za razpravo o novem predlogu. |
3.3 |
Globokomorske ribe so lahko ulovljene načrtno ali kot prilov pri drugih vrstah ribolova. Splošni cilj predloga je zagotoviti čim bolj trajnostno izkoriščanje globokomorskih staležev ter hkrati zmanjšati vpliv takšnega ribolova na okolje in izboljšati bazo podatkov za znanstveno oceno. Za dosego omenjenega cilja je treba sprejeti vrsto ukrepov, naštetih v nadaljevanju. |
3.4 Trajnostno izkoriščanje globokomorskih vrst
3.4.1 |
Kot splošno načelo velja, da se ribolovne možnosti določijo na ravni izkoriščanja vrst, ki je skladna z največjim trajnostnim donosom. Za dosego te trajnosti je treba sprejeti različne ukrepe: najprej je treba vzpostaviti sistem dovoljenj za ribolov, v okviru katerega mora vsak subjekt navesti eno ali več vrst z veljavnega seznama kot ciljno vrsto ribolova. EESO ugotavlja, da so seznami v tem predlogu, ki so rezultat sporazumov, sprejetih v okviru Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), veliko daljši od sedanjih in da vključujejo vrste ribolova, ki trenutno niso vključene v globokomorsko ureditev. Drugič, poudarjen je pomen znanstvenih podatkov, čeprav je treba opozoriti, da ima večina držav članic znanstvena združenja in organizacije, ki so opravili vzorno delo, ti rezultati pa služijo za uresničevanje trajnostnega ribištva. |
3.4.2 |
Dovoljenja za ribolov so obvezni pogoj za sodelovanje pri globokomorskem ribolovu, pri čemer je po prehodnem obdobju dveh let uporaba ribolovnih orodij (pridnenih vlečnih mrež in zabodnih mrež) prepovedana. Plovila, ki so usmerjena na druge ciljne vrste, bodo lahko dostopala do teh območij z dovoljenjem za ribolov, ki dovoljuje prilov globokomorskih vrst do določenega praga. |
3.4.3 |
Trenutno se lahko nekatere vrste, kot sta npr. krilati romb ali škamp, uspešno lovijo samo z vlečnimi mrežami. Če se to prepove na hitro in brez posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, bo lahko prišlo do gospodarske izgube in izgube delovnih mest v tem sektorju. Po mnenju EESO bi lahko z boljšim poznavanjem in nadzorovanim ribolovom teh vrst skupaj z drugimi tehničnimi in podpornimi ukrepi dosegli trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov tako z okoljskega kot družbenega in gospodarskega vidika. Zato bi bilo treba podpreti razširjanje novih načinov ribolova, ki omogočajo tehnične rešitve za zamenjavo sedanjih vlečnih mrež z drugimi načini globokomorskega ribolova. |
3.5 Znanstvena podlaga
3.5.1 |
Ta cilj je stalno merilo celotne SRP: brez znanstvenega razumevanja morskega okolja in njegovih habitatov ni mogoče določiti ravni izkoriščanja, ki bi bile skladne s trajnostno rabo teh habitatov. Ribištvo je treba upravljati na podlagi stopenj izkoriščanja, določenih za dosego največjega trajnostnega donosa. |
3.5.2 |
EESO se je že v mnenju o zeleni knjigi in v poznejših mnenjih na to temo zavzel za boljše znanstveno razumevanje morskega okolja in stanja staležev ter predlagal, naj regionalne ribiške organizacije usklajujejo raziskave in zbiranje podatkov. |
3.5.3 |
EESO prav tako vztraja na svojem predlogu iz mnenja o financiranju SRP (3), in sicer v smislu, da naj to opravljajo neodvisne znanstvene ustanove skupaj z ribiči ali ribiškimi organizacijami. V tej zvezi opozarja tudi na potrebo po vseživljenjskem usposabljanju za spodbujanje človeškega kapitala, zlasti z usmerjanjem mladih raziskovalcev na morsko področje. |
3.6 Tehnični ukrepi za upravljanje ribištva
3.6.1 |
V skladu s predlogom bi se ribolovne možnosti, ki so trenutno določene kot omejitve ribolovnega napora ali kot omejitve ulova, določale izključno kot omejitve ribolovnega napora. V zvezi s tem EESO ponavlja, da bi bilo treba vsakršno omejitev znanstveno utemeljiti. |
3.6.2 |
Države članice bodo sprejele ukrepe za preprečevanje povečanja ribolovne zmogljivosti in prilova ranljivih vrst ter za preprečevanje zavržkov. |
3.6.3 |
Da bi preprečili diskriminacijo ribičev iz EU, za katere veljajo omejitve ulova ali ribolovnega napora, medtem ko njihova konkurenca iz drugih držav lahko lovi brez omejitev, EESO poziva Komisijo, naj si nenehno prizadeva za sprejemanje regionalnih sporazumov za ohranitev virov, ki bi bili zavezujoči za vse strani. |
4. Posebne ugotovitve
4.1 |
EESO se strinja s Komisijo glede naslednjih elementov predloga:
|
4.2 |
EESO poleg tega priznava, da lahko pridnene vlečne mreže ogrožajo ne le globokomorske vrste, temveč tudi morsko dno na občutljivih območjih. Vendar pa tega orodja ne smemo obravnavati kot vir vsega slabega, saj je ob pravilni uporabi edino, ki omogoča druge vrste ribolova, ne da bi ogrozili njihovo trajnost. EESO predlaga, da se določijo znanstvena merila za omejitev njegove uporabe. |
4.3 |
Po mnenju EESO gre predlog v pravo smer, vendar mora vzpostaviti ustrezno ravnovesje med varstvom habitatov in ranljivih vrst ter trajnostnim izkoriščanjem virov z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika. Zato meni, da bi bila lahko prepoved pridnenih orodij (pridnenih vlečnih mrež in zabodnih mrež) nesorazmerna, če se ne bodo upoštevale znanstvene ocene. |
4.4 |
EESO kot alternativo prepovedi predlaga uporabo mednarodnih smernic FAO za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtem morju, katerih uporabo so ZN pozitivno ocenili na mednarodni ravni, zlasti v EU. Hkrati pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava, da je treba finančno podpreti zamenjavo ribolovnih orodij in usposabljanje posadk, pri čemer je treba upoštevati gospodarsko in družbeno krizo v Evropi. |
V Bruslju, 13. februarja 2013
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Staffan NILSSON
(1) UL C 181, 21.6.2012, str. 183–195.
(2) UL C 18, 19.1.2011, str. 53–58.
(3) UL C 299, 4.10.2012, str. 133–140.