30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/60

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, predvsem z dne 17. novembra 2011 o Egiptu, zlasti o primeru blogerja Ale Abda El Fataha (1),

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Egipt,

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 2. februarja 2012 o tragediji na nogometnem stadionu v Egiptu in z dne 1. februarja 2012 o nenehnem represivnem ukrepanju nad civilno družbo v Egiptu,

—

ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2004 ter akcijskega načrta iz leta 2007,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 10. oktobra 2011 in sklepov Evropskega sveta o Egiptu z dne 23. oktobra 2011,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu,

—

ob upoštevanju razvoja evropske sosedske politike od leta 2004 in predvsem poročil Komisije o napredku na področju njenega izvajanja,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja,

—

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2004, posodobljenih leta 2008,

—

ob upoštevanju člena 122(5) Poslovnika,

A.

ker je položaj nevladnih organizacij v Egiptu zaskrbljujoč; ker je bilo oktobra 2011 napovedano oblikovanje odbora za pregled civilnih institucij in nevladnih organizacij, da bi okrepili pravni nadzor nad tujim financiranjem organizacij civilne družbe in političnih fundacij, nato pa je bila centralna banka zaprošena, naj spremlja vse bančne transferje v vladne organizacije in iz njih; ker so bile pisarne 10 organizacij, financiranih iz tujine, preiskane, te organizacije pa je preiskoval vrhovni svet oboroženih sil in nato 29. decembra 2011 prepovedal njihovo delovanje; ker je 5. februarja 2012 egiptovska vojaška vlada objavila, da bo sodila 19 ameriškim državljanom in še 24 drugim osebam v okviru kriminalne preiskave tujega financiranja neprofitnih organizacij, ki delujejo v Egiptu; ker egiptovski sodniki preiskujejo domnevno nezakonito tuje financiranje prodemokratičnih nevladnih organizacij in političnih fundacij in ker so bili primeri 44 obtožencev, med njimi je 19 Američanov, 14 Egipčanov, pet Srbov, dva Nemca, dva Libanonca, Jordanec in Palestinec, posredovanih kazenskemu sodišču v Kairu, njim pa je prepovedano zapustiti državo;

B.

ker so nevladne organizacije obtožene tudi odpiranja in vodenja pisarn v Egiptu brez dovoljenja vladnih organov, čeprav egiptovske oblasti že več kot pet let ne obravnavajo prošenj za registracijo, ki jih organizacije vlagajo v skladu z ustreznimi pravili; ker so te obtožbe stopnjevanje pravnih represivnih ukrepov za nacionalne in mednarodne nevladne organizacije v Egiptu, kar je v nasprotju z mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah in spodkopava prizadevanja za spodbujanje demokratičnih vrednot in varovanje človekovih pravic;

C.

ker je bilo najmanj 74 oseb ubitih, več sto pa ranjenih po spopadih na nogometni tekmi v Port Saidu med kairskim klubom Al Ahli in lokalnim klubom Al Masr;

D.

ker je bil odziv policije na spopade neverjetno pasiven; ker so jeza in ugibanja, da so bili spopadi morda politično motivirani, skupaj z zahtevami o končanju vojaške vladavine v dneh po tragediji na nogometnem stadionu privedli do uličnih demonstracij proti vsem vrstam diktatorstva, vojaškega ali drugega, katerih rezultat so bile smrtne žrtve in ranjenci; ker policija za pregon protestnikov še naprej uporablja solzivec, šibre in gumijaste naboje;

E.

ker je namestnik egiptovskega zdravstvenega ministra Hešam Šeiha tragedijo na stadionu imenoval eno večjih tragedij v zgodovini egiptovskega nogometa; ker je vrhovni svet oboroženih sil naročil helikopterje za prevoz ranjenih članov moštev in navijačev gostujoče strani v vojaško bolnico; ker bi moral šport predvsem v času tranzicije in socialnih nemirov imeti povezovalno vlogo ter zagotavljati občutek normalnosti in spodbujati spravo med sprtimi skupnostmi;

F.

ker je uspeh evropske sosedske politike ter reform na področju človekovih pravic in predvsem pravic žensk odvisen od udeležbe civilne družbe pri izvajanju ustreznih politik;

G.

ker je vrhovni svet oboroženih sil izvajal kontroverzen načrt, saj zakon o izrednem stanju še ni bil v celoti odpravljen in ga je mogoče še vedno uporabljati v primerih banditstva, kar pa je koncept, ki ga je mogoče zelo široko razlagati in uporabljati pristransko; ker v zadnjih desetih mesecih vojaške vladavine po mnenju mednarodnih in nacionalnih organizacij ni bilo napredka na področju zaščite človekovih pravic v Egiptu; ker civilistom še vedno sodijo vojaška sodišča, blogerje, novinarje in borce za človekove pravice pa neposredno in posredno nadlegujejo, kar prispeva k naraščajočim napetostim in podžiga proteste javnosti; ker vrhovni svet oboroženih sil ni raziskal poročil o spolnih napadih na protestnice, tudi o tako imenovanih testih nedolžnosti, smrtnih grožnjah in drugih kršitvah človekovih pravic;

H.

ker je na volitvah v ljudsko skupščino, ki so potekale med novembrom 2011 in januarjem 2012, stranka Muslimanskega bratstva za svobodo in pravico dobila 47 % glasov, stranka Nur, kjer prevladujejo salafisti, pa 25 %, kar pomeni padec števila poslank z 64 na osem; ker bodo predsedniške volitve potekale junija; ker nobena mednarodna institucije, tudi EU, ni nameravala opazovati volitev;

I.

ker nenehoma poziva k odpravi izrednih razmer, ki veljajo od leta 1981, okrepitvi demokracije ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Egiptu; ker Evropska unija vztrajno izraža svojo zavezanost svobodi misli, vesti in vere, in ker poudarja, da je naloga vlad držav po vsem svetu, da te svoboščine zagotovijo;

1.

izraža solidarnost z egiptovskim ljudstvom v tem pomembnem obdobju demokratične tranzicije v državi; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo popolno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami žensk, svobodo vere, vesti in misli, zaščito manjšin in preprečevanje diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, svobodo tiska in medijev, svobodo združevanja in mirnega zborovanja, hitre postopke ter svobodo izražanja in govora, saj so te pravice bistvene sestavine trdne demokracije;

2.

poziva k takojšnjemu umiku kazenskih obtožb proti nevladnim organizacijam in političnim fundacijam; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo, da bodo vsi inšpekcijski pregledi domačih ali tujih civilnodružbenih organizacij izvedeni popolnoma pregledno in nepristransko ter ob upoštevanju ustreznih pravnih postopkov in mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; meni, da so te taktične poteze resna kršitev pravice do svobode združevanja, ki jo zagotavlja člen 22 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR); poziva egiptovske oblasti, naj v tesnem posvetovanju z nevladnimi organizacijami in skupinami, ki zagovarjajo človekove pravice in demokracijo, sprejmejo nov zakon o združevanju, ki bo temeljil na mednarodnih standardih na področju človekovih pravic; izraža vso podporo izkazani zavezanosti ter pomembnemu in zelo kakovostnemu delu, ki ga opravljajo te organizacije pri podpori civilni družbi in egiptovskemu narodu, da bi spodbudile mir, demokracijo in človekove pravice;

3.

obžaluje številne smrtne žrtve in veliko število ranjenih v Port Saidu ter izreka sožalje družinam žrtev spopadov; poziva k neodvisni preiskavi o dogodkih, ki so privedli do tragedije, odgovornim pa naj se sodi;

4.

je zaskrbljen zaradi obtožb, da so bili spopadi politično motivirani, ter poziva egiptovske oblasti, naj takoj sprožijo neodvisno preiskavo dogodkov 1. februarja 2012;

5.

izraža trdno podporo reformam, ki bi vodile v vzpostavitev demokracije, pravne države in socialne pravičnosti v Egiptu ter izpolnile voljo egiptovskega naroda; znova poziva k popolni odpravi izrednih razmer; znova poudarja pomen dobrega upravljanja, boja proti korupciji ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Egiptu; poziva k pojasnilom glede ustavnega procesa ter časovnega načrta in načel tega procesa, da se zagotovi, da bodo vse ustavne določbe vključujoče in ne bodo dopuščale možnosti diskriminacije kogar koli v egiptovski družbi; znova poudarja, da je treba vrhovno oblast čim prej prenesti na demokratično izvoljeno civilno vlado;

6.

poudarja pomen izvedbe svobodnih, poštenih in preglednih volitev ter spodbuja EU in države članice, naj še naprej podpirajo egiptovske oblasti, politične stranke in civilno družbo ter jim pomagajo v prizadevanjih za uresničitev tega cilja; poziva vrhovni svet oboroženih sil, naj neodvisnim opazovalcem omogoči opazovanje in spremljanje prihodnjih predsedniških volitev; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj spodbuja vzpostavitev delovne skupine za podporo procesu demokratičnega prehoda, ki bo vključevala Evropski parlament, ter se tako odzove na poziv tistih, ki si prizadevajo za demokratične spremembe, zlasti kar zadeva izvedbo svobodnih in demokratičnih volitev ter vzpostavitev institucij, vključno z razvojem neodvisnega sodstva;

7.

pozdravlja izpustitev blogerjev Ale Abda El Fataha in Majkla Nabila Sanada iz zapora; znova poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo, da blogerji, novinarji ali zagovorniki človekovih pravic ne bodo neposredna ali posredna tarča nadlegovanja in ustrahovanja v državi; pozdravlja izpustitev političnih zapornikov, vendar znova poudarja, da jim sploh ne bi smeli soditi na vojaških sodiščih; meni, da bi morali biti zadevni zaporniki zaradi tega oproščeni namesto pomiloščeni;

8.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter egiptovskim oblastem.