29.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/88

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah ter Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

—

ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter Pekinških izhodišč za ukrepanje, ki poudarjajo, da imajo vse ženske pravico do nadzora v vprašanjih svoje spolnosti ter o njih svobodno odločajo brez prisile, stigmatizacije in nasilja,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice A/HRC/17/19 z dne 17. junija 2011 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti ter poročila visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice z dne 17. novembra 2011 o diskriminatornih zakonih in praksah ter nasilju nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti in identitete,

—

ob upoštevanju razprave Sveta Združenih narodov za človekove pravice o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti, ki je potekala 7. marca 2012,

—

ob upoštevanju izjave visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Navanethem Pillay na javni razpravi o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti na 19. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice 7. marca 2012,

—

ob upoštevanju letnega poročila organizacije Amnesty International za leto 2012 o stanju na področju človekovih pravic po svetu, ki navaja, da se je v Afriki povečala nestrpnost proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem,

—

ob upoštevanju druge revizije Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (sporazuma iz Cotonouja) ter klavzul o človekovih pravicah v tem sporazumu, zlasti v členih 8(4) in 9,

—

ob upoštevanju členov 2, 3(5) in 21 Pogodbe o Evropski uniji ter člena 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki Evropsko unijo in njene države članice zavezujejo k spoštovanju in spodbujanju splošnih človekovih pravic ter k varovanju posameznikov v njihovih odnosih do širšega sveta,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta Evropske unije o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvoju za obdobje 2010–2015,

—

ob upoštevanju izjav podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednika Evropskega parlamenta ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji v letih 2010, 2011 in 2012,

—

ob upoštevanju priročnika Sveta za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev,

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 7. decembra 2011 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (COM(2011)0840) in sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2011 o povečanju učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe (COM(2011)0637),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. decembra 2009 o Ugandi: osnutek zakona proti istospolno usmerjenim (1), z dne 16. decembra 2010 o Ugandi: predlog tako imenovanega Bahatijevega zakona in diskriminacija proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem (2), resolucije z dne 17. februarja 2011 o Ugandi: umor Davida Kata (3) in resolucije z dne 28. septembra 2011 vprašanju človekovih pravic, spolne usmerjenosti in spolne identitete v Združenih narodih (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU ter v vzpostavljanje miru in oblikovanje državnih struktur (5),

—

ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.

ker so vsi ljudje rojeni svobodni in enaki, z dostojanstvom in pravicami; ker so vse države dolžne preprečiti nasilje in hujskanje k sovraštvu zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete in njenega izražanja ter spoštovati načela enakosti med moškimi in ženskami;

B.

ker so pravice lezbijk, biseksualnih, transspolnih in interseksualnih žensk iste človekove pravice kot pravice vseh žensk in moških in jih je treba zaščititi ne glede na njihovo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali njeno izražanje;

C.

ker so nekatere afriške države v ospredju pri varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker je bila ustava Južne Afrike po apartheidu prva ustava na svetu, ki je prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in ker je bila Južna Afrika pobudnica resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice A/HRC/17/19 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti;

D.

ker obstajajo politična gibanja in voditelji, ki bi bili sposobni voditi na poti k spremembam in krepitvi človekovih pravic, pravic žensk ter pravic lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interseksualnih oseb v Afriki;

E.

ker se povečujeta stigmatizacija in nasilje nad lezbijkami, biseksualnimi, transspolnimi in interseksualnimi ženskami ter ženskami, ki veljajo za lezbijke, biseksualne, transspolne ali interseksualne, s strani države in policijskih sil, njihovih družin ter članov skupnosti v Afriki, kar je skupen razlog za zaskrbljenost in se kaže v številnih izjavah generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna in komisarke Združenih narodov za človekove pravice Navanethem Pillay in v resoluciji Sveta Združenih narodov za človekove pravice A/HRC/17/19 o človekovih pravicah, spolni usmerjenosti in spolni identiteti;

F.

ker je na letni razpravi Sveta Združenih narodov za človekove pravice o zagovornicah človekovih pravic 25. in 26. junija 2012 posebna poročevalka ZN o zagovornikih človekovih pravic Margret Sekaggya opozorila, da nasilje nad zagovornicami človekovih pravic zaznamujejo kršitve na podlagi spola, ki segajo od verbalne zlorabe na podlagi spola do spolne zlorabe in posilstva, da so ženske obravnavane, kot da zavračajo sprejete družbene norme, kulturo ali običaje ali verske predpise in so zaradi tega stigmatizirane, ter da zagovornice človekovih pravic potrebujejo posebno pozornost, saj trpljenje, ki ga prestajajo pri svojem delu, pogosto presega trpljenje njihovih moških kolegov;

G.

ker so lahko ženske, ki kršijo družbene in kulturne norme, označene za lezbijke in lahko postanejo tarča nasilnega vedenja in/ali ponižujočega ravnanja moških, kar duši izražanje spolnosti in svobodo izbire vseh žensk, tudi heteroseksualnih, in ker so spolne pravice povezane s telesno avtonomijo in svobodo izbire za vse ženske;

H.

ker je v Afriki homoseksualnost med ženskami zakonita v 27 državah in nezakonita v 27 državah, ker je homoseksualnost med moškimi zakonita v 16 državah in nezakonita v 38 državah in ker se v Mavretaniji, Sudanu, delih Somalije in Nigerije homoseksualnost kaznuje s smrtjo ter ker osnutek zakona, ki ga je v ugandskem parlamentu vložil poslanec, določa smrtno kazen za homoseksualnost;

I.

ker zakoni, ki kriminalizirajo istospolne zveze in spolnost, pripomorejo k ozračju, ki spodbuja nasilje nad ženskami, ki so lezbijke ali zanje veljajo;

J.

ker iz vseh delov sveta poročajo o pobojih, mučenju in stigmatizaciji lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, zapornih kaznih zanje, nasilju nad njimi ter sovražnemu govoru proti njim, kar je ponekod dovoljeno z zakonom; ker se v več afriških državah ponavlja nasilje na lezbijkami in napadi nanje;

K.

ker je boj za enakost in pravičnost ter za prepoznavnost in pravice lezbijk tesno povezan z bojem za človekove pravice žensk na splošno; ker so lezbijke tako kot številne druge ženske žrtve nasilja zato, ker so ženske, in zaradi svoje spolne usmerjenosti;

L.

ker je bilo februarja 2012 v Kamerunu aretiranih deset žensk, tri med njimi pa so bile prvič obtožene homoseksualnosti; ker se nadaljujejo policijske aretacije in pretepanje, najnovejši primer pa je bil zabeležen 24. junija 2012; ker je odvetnica Alice Nkom zaradi obrambe ljudi, obtoženih homoseksualnosti, večkrat prejela grožnje s smrtjo in nasiljem; ker je 19. maja 2012 tolpa nasilno prekinila srečanje lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Yaoundéju;

M.

ker liberijski senat trenutno razpravlja o predlogu za razširitev prepovedi istospolnih zvez, določene v veljavnem zakonu; ker mediji in splošna javnost vse bolj skušajo zastrašiti lezbijke, geje, biseksualce, transseksualce in interseksualce; ker so v Liberiji oboroženi moški pred kratkim napadli dve lezbijki;

N.

ker je bila januarja 2011 v Malaviju homoseksualnost med ženskami na novo prepovedana; ker je nova predsednica Joyce Banda izjavila, da bo parlament pozvala k razveljavitvi zakonov, ki kriminalizirajo homoseksualnost;

O.

ker skuša Nigerija kriminalizirati registracijo, delovanje in vzdrževanje nekaterih organizacij in njihovih srečanj ali sprevodov ter prepoveduje dejavnosti, ki strogo sodijo na področje zasebnega življenja;

P.

ker se v Južni Afriki nezadržno nadaljujejo tako imenovana „poboljševalna posilstva“ lezbijk in transspolnih žensk; ker sedanje razprave o ustavni zaščiti žrtev zaradi spolne usmerjenosti spodbujajo nasilje nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci; ker so pred kratkimi mučili in ubili gejevskega aktivista Thapela Makutleja, 22-letno lezbijko Phumezo Nkolonzi so zaradi njene spolne usmerjenosti ubili s strelom v glavo, Neila Danielsa pa so zabodli, pohabili in živega zažgali, ker je bil gej;

Q.

ker v Svaziju kljub kriminalizaciji homoseksualnosti potekajo pozitivna prizadevanja za preprečevanje in zdravljenje virusa HIV/AIDS-a pri ogroženem prebivalstvu, tudi pri ženskah in moških, ki imajo spolne odnose z drugimi moškimi;

R.

ker so v Ugandi februarja in junija 2012 policijske sile in minister za etiko in integriteto brez sodnega naloga in ob nespoštovanju svobode državljanov do zbiranja prekinili zasebna srečanja zagovornikov človekovih pravic; ker minister načrtuje prepoved 38 organizacij, ki naj bi delale za človekove pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev; ker še vedno teče razprava o zakonskem osnutku proti homoseksualnosti, ki je bil prvič predlagan leta 2009 in v katerega se lahko vključijo nesprejemljive določbe, tudi smrtna kazen; ker so tožbe in preiskave v Ugandi in Združenih državah med drugim razkrile vlogo Scotta Livelyja in fundamentalistične evangeličanske skupine Abiding Truth Ministries iz ZDA pri širjenju sovraštva in nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti ter pri uvedbi zakona;

1.

ostro obsoja vse oblike nasilja nad lezbijkami in njihovo diskriminacijo v afriških državah, kjer se to dogaja, vključno z vsemi skrajnimi oblikami nasilja, kot so „poboljševalna posilstva”, ter druge oblike spolnega nasilja;

2.

izraža močno podporo kampanjam in pobudam za odpravo vseh diskriminacijskih zakonov proti ženskam ter lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem; poziva vse afriške države, v katerih še veljajo diskriminacijski zakoni, naj jih nemudoma odpravijo, tudi zakone, ki prepovedujejo homoseksualnost, ter zakone, ki diskriminirajo ženske z vidika zakonskega stanu, lastnine in dednih pravic;

3.

potrjuje, da je v Afriki boj za temeljne pravice in človekove pravice lezbijk tesno povezan z dostopom do spolnega in reproduktivnega zdravja za vse ženske; zato poziva Evropsko unijo, naj se pri sodelovanju s partnerskimi državami v Afriki trdno zaveže, da bo glede virov in politike podpirala spolno in reproduktivno zdravje;

4.

poziva pristojne oblasti v Afriki, naj vse ženske dejansko zaščitijo pred umori, tako imenovanimi „poboljševalnimi” posilstvi in drugim spolnim nasiljem, ter storilce privedejo pred sodišče;

5.

meni, da sta stigmatizacija lezbijk, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih žensk ter nasilje nad njimi pogosto tesno povezana z diskriminacijo;

6.

izraža solidarnost in podporo vsem akterjem, ki se mobilizirajo za odločnejši načrt za pravice žensk;

7.

poziva Evropsko komisijo in države članice EU, naj podprejo ženske organizacije ter organizacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v Afriki v njihovem boju za enakopravnost in telesno avtonomijo ter spolno svobodo vseh žensk ter lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev; hkrati poudarja, da je treba znotraj tega gibanja ter znotraj ženskih in drugih družbenih gibanj posebno pozornost nameniti lezbijkam, da se obsodi dvojna ali včasih celo trojna diskriminacija, ki so ji priča lezbijke v afriških državah;

8.

poziva Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj pospešijo uresničevanje ciljev iz akcijskega načrta EU za enakost spolov in večjo vlogo žensk pri razvoju ter naj pri odnosih s tretjimi državami posebno pozornost namenijo pravicam lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualnih žensk, ter naj, ko posojajo denar, podprejo nevladne organizacije ter zagovornike človekovih pravic;

9.

poziva vseh 76 držav v svetu, kjer je homoseksualnost nezakonita, vključno z 38 državami v Afriki, naj jo dekriminalizirajo;

10.

obsoja pozive k sovraštvu in nasilju zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete ali njenega izražanja; poziva zgoraj navedene države, naj dejansko podprejo pravice lezbijk, homoseksualcev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev do življenja in dostojanstva, ter obsoja vse oblike nasilja, diskriminacije, stigmatizacije in poniževanja teh ljudi;

11.

poziva politične in verske vodje, naj obsodijo preganjanje in diskriminacijo, ki temeljita na spolni usmerjenosti, ter naj zavzamejo trdno stališče zoper homofobijo in se pridružijo pozivu nadškofa Desmonda Tutuja proti nepravičnosti in predsodkom ter k solidarnosti in pravičnosti;

12.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropsko komisijo in države članice, naj v političnem dialogu afriške države opozorijo na njihovo dolžnost, da izpolnijo obveze iz zakonsko obvezujočih mednarodnih instrumentov in konvencij o človekovih pravicah ter naj zlasti spoštujejo in spodbujajo pravico do nediskriminacije zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

13.

pozdravlja dejstvo, da so nekatere afriške države, tudi Zelenortski otoki, Srednjeafriška republika, Gabon, Gvineja Bissau, Malavi, Mauritius, Ruanda, Sao Tome in Principe, Južna Afrika in Svazi, seznanile javnost s svojim nasprotovanjem kriminalizaciji homoseksualnosti ter lezbijkam, homoseksualcem, biseksualcem, transseksualcem in interseksualcem zagotovile dostop do zdravstvenega varstva ali zagotovile dekriminalizacijo homoseksualnosti;

14.

poziva države skupine AKP, naj se vključijo v odprto, konstruktivno in vzajemno spoštljivo razpravo;

15.

poziva afriške države, naj zagovornikom človekovih pravic lezbijk, homoseksualcev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev zagotovijo varnost, ter poziva EU, naj pomaga lokalni civilni družbi pri programih krepitve zmogljivosti v Afriki;

16.

poziva Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj popolnoma izkoristijo priročnik za spodbujanje pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev ter spodbujajo tretje države, naj dekriminalizirajo homoseksualnost, pomagajo zmanjšati nasilje in diskriminacijo ter zaščitijo zagovornike človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev;

17.

poziva Komisijo ter zlasti visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednico Evropske komisije Catherine Ashton, naj sprejme dejanske ukrepe za mobilizacijo vseh razpoložljivih instrumentov za izvajanje pritiska, da se zaščitijo ljudje pred diskriminacijo in preganjanjem zaradi spolne usmerjenosti, ter naj bodo ta vprašanja izpostavljena v odnosih in dialogih EU s tretjimi državami;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, državam članicam, generalnemu sekretarju skupine državi AKP, vsem veleposlanikom držav AKP v Evropski uniji, parlamentu Južne Afrike ter Afriški uniji in njenim institucijam.