1.1

EESO meni, da je predlog direktive nepotreben (zlasti glede obveznosti razkritja informacij o politiki raznolikosti), saj po njegovem mnenju na tem področju ni smiselno sprejemati novih zakonodajnih določb na evropski ravni. EESO na splošno ne vidi nikakršne ključne dodane vrednosti, ki bi jo glede na veljavne določbe lahko zagotovila direktiva, in nasprotno izraža bojazen, da bi lahko celo povečala upravno obremenitev.

1.2

EESO meni, da je preglednost sestavni del sodobnega vodenja podjetij. Evropska podjetja so dokazala, da glede na veljavno zakonodajo poslujejo dovolj pregledno. V Evropi je družbena odgovornost v pristojnosti podjetij, je sestavni del njihove strategije in se izvaja prostovoljno. Tudi v času krize evropska podjetja niso znižala ravni preglednosti in odgovornosti.

1.3

EESO ugotavlja, da si nekateri deležniki in tudi splošna javnost želijo večje preglednosti politik podjetij, zlasti ko gre za razkritje informacij o socialnih in okoljskih vidikih, še posebej ko se to nanaša na podjetja, ki svoje dejavnosti opravljajo v tretjih državah, kot so podjetja, ki delujejo v ekstraktivni industriji v Afriki (tveganja za okolje, korupcija), tekstilna podjetja v Aziji (socialni izzivi, človekove pravice) itd.

1.4

Edina dodana vrednost, ki jo je mogoče priznati predlogu, je, da se osredotoča na problematiko tveganj, njihovo opredelitev, upravljanje in obveznost, da se razkrijejo. To bi lahko podjetjem omogočilo boljše upravljanje teh tveganj in priložnosti, kar bi jim lahko omogočilo boljše prevzemanje odgovornosti v zvezi s svojimi nefinančnimi dejavnostmi. Toda tudi v tem primeru bi moralo imeti zadevno podjetje možnost, da se samo odloči za ta pristop ali ne.

2.1

EESO se zaveda, da večja preglednost na splošno ključno prispeva k dobrem delovanju notranjega trga. Boljša primerljivost informacij o delovanju podjetij lahko vpliva na učinkovitost odločitev, ki jih sprejmejo vlagatelji ali delničarji.

2.2

EESO meni, da sta sedanji način objave nefinančnih informacij in njihov obseg kakovostna in zadostna glede na zastavljeni cilj. Nove informacije, ki naj bi jih bilo treba v skladu s predlogom obvezno objaviti, bi bile pretirana obremenitev, ki ni v skladu z načelom sorazmernosti. Po mnenju EESO bi bilo zato bolje, če bi bila v skladu s predlogom zahtevana zgolj objava resnično relevantnih informacij, ki so nazorno zgovorne, da podjetja ne bi bila po nepotrebnem obremenjena s pretirano birokracijo in da bi predlog hkrati zagotovil kar največjo dodano vrednost uporabnikom teh informacij (vlagateljem, delničarjem in zaposlenim).

2.3

Po mnenju EESO bi bilo bolje, da bi podjetja nefinančne informacije objavila zgolj na podlagi lastne odločitve. V skladu s tem pristopom Odbor predlaga spremembo besedila členov 1 in 2 predloga direktive.

2.4

V skladu s predlogom malim in srednjim podjetjem ni treba objaviti nefinančnih informacij, kar ustreza dolgoročnim ciljem Evropske unije, ki želi omejiti upravno obremenitev za podjetnike.

2.5

EESO meni, da so določbe obravnavanega predloga, ki predvidevajo izjavo o nefinančnem poslovanju v okviru letnega poročila ter preverjanje teh informacij, ki ga opravi zakoniti revizor, zapletene in težko razumljive; zato bi jih bilo treba dopolniti s praktičnimi navodili. V skladu z evropsko zakonodajo mora zakoniti revizor podati mnenje o skladnosti letnega poročila in letnih računovodskih izkazov, saj se v skladu z veljavnimi določbami zahteva, da to letno poročilo vsebuje letne računovodske izkaze, poročilo zakonitega revizorja ter po potrebi še druge dokumente. Preverjanje nefinančnih informacij pa bi se lahko izkazalo za izjemno problematično in drago. Treba je natančno opredeliti sestavo zahtev, objavljenih v letnem poročilu, in hkrati upoštevati, da se uporabnikov omenjenega poročila ne sme preobremeniti z nerelevantnimi informacijami. EESO bo zagovarjal objavo nefinančnih informacij v dokumentih, za katere obvezna revizija ni zahtevana.

3.1

EESO meni, da je obvezna objava politike raznolikosti nepotrebna upravna obremenitev, ki jo je težko upravičiti, njenih pozitivnih učinkov pa ni mogoče pokazati. EESO meni, da se s tem, ko se pravnim osebam zasebnega prava naloži oblikovanje politike raznolikosti podjetja, tako da morajo slednjo tudi objaviti ali celo predstaviti razloge, zaradi katerih podjetje takšne politike ni uvedlo, neupravičeno vmešava v podjetniško svobodo in svobodo odločanja lastnikov podjetij. Odbor takšno vmešavanje odločno zavrača. Objava informacij o določenem podjetju bi morala biti stvar popolnoma prostovoljne odločitve podjetja glede na to, ali podjetje takšno objavo oceni kot konkurenčno prednost ali ne. EESO prav tako nasprotuje sklopu ukrepov glede priprave podrobnih informacij v zvezi s politiko raznolikosti, in sicer iz več razlogov.

3.2

Najprej je treba poudariti, da objava politike raznolikosti glede sestave organov podjetja ne vpliva ne na upravljanje ne na uspešnost tega podjetja, v nasprotju s trditvami iz obrazložitvenega memoranduma, ki so napačne. EESO meni, da so lastnik oziroma lastniki ali delničarji družbe tisti, ki bi morali odločiti, katere osebe bodo vodile njihovo podjetje, kakšni bodo mehanizmi nadzora upravljanja in kakšno vlogo bodo v tem procesu imeli člani nadzornega in upravnega odbora. Delovanje podjetja je predvsem odgovornost njenega lastnika ali delničarja in zajema tudi njuno tveganje zaradi morebitnih izgub, ki so posledica sprejemanja slabih odločitev v podjetju. Z umetnim spreminjanjem sestave nadzornih in upravnih odborov lahko zgolj oviramo sedanje stanje, ki dobro deluje.

3.3

Evropska komisija se v nobenem primeru ne bi smela vmešavati v proces odločanja, ko gre na primer za število članov izvršnega odbora, njihove kvalifikacije, starost ali spol. Iz obravnavane analize Evropske komisije ni razvidno, da obstaja neposredna povezava med starostjo, spolom in drugimi vidiki ter uspešnostjo podjetja, pa tudi če bi bila, to ne bi upravičevalo avtoritativnega vmešavanja v sestavo upravnih ali nadzornih organov podjetij.

1)

v skladu z načelom subsidiarnosti dal prednost temu, da se odločitev o novi zahtevi po objavi nefinančnih informacij prepusti podjetjem, na prostovoljni osnovi, ali da se to uredi z nacionalnimi določbami, ki bi opredelile obveznosti na področju zagotavljanja informacij;

2)

predlagal, da se določbe iz člena 1(2) predloga direktive glede politike raznolikosti umaknejo iz besedila; če bi se izkazalo, da je to zahtevo nemogoče izpolniti, pa da se objavo informacij o politiki raznolikosti, vključno s predstavitvijo razlogov, zaradi katerih podjetje tovrstne politike ni uvedlo, prepusti prostovoljni odločitvi podjetja ali se jo po potrebi uredi z nacionalnimi predpisi.

Za

:

37

Proti

:

96

Vzdržani

:

2