5.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 170/61

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se strinja, da partnerstva ponujajo številne prednosti za razvoj inovacij in možnosti večjega izkoriščanja njihovega potenciala.

1.2

Meni, da je treba opredeliti deset predlaganih pobud in jih uskladiti ter jim nameniti finančno podporo s sredstvi programa Obzorje 2020, saj se glede na instrumente, obliko in vsebino razlikujejo od drugih vrst partnerstev.

1.3

EESO poziva k dolgoročni finančni podpori teh pobud in k stabilnemu zakonodajnemu okviru, da bi omejili visoke dejavnike tveganja, ki so zanje značilni, in prispevali k splošnim ciljem EU: trajnostni rasti, zaposlovanju in oblikovanju novih poklicev.

1.4

EESO meni, da so ti instrumenti pomembni za zagotovitev več sredstev za naložbe v raziskave in inovacije, pod pogojem da so prožni, enostavni in nebirokratski, odprti in transparentni, z učinkom vzvoda na dodatna finančna sredstva ter da omogočajo večje sodelovanje malih podjetij, zlasti v defavoriziranih regijah.

1.5

Po mnenju EESO bi morali biti cilji merljivi in usmerjeni na inovacije in njihov prenos v industrijske cilje in nova delovna mesta ter del skupne srednje- in dolgoročne vizije v okviru uravnoteženega in transparentnega sistema upravljanja z jasnimi tehnično-znanstvenimi in družbeno-gospodarskimi kazalniki uspešnosti.

1.6

Za institucionalna javno-zasebna partnerstva EESO priporoča več pozornosti za mehanizme, ki ovirajo trgovanje z notranjimi informacijami, povečanje pomena učinka vzvoda, več prostora v programih in projektih za vse vrste malih podjetij, vključno s socialno ekonomijo, ter močno politiko komuniciranja s proaktivno vlogo foruma zainteresiranih strani v vseh skupnih podjetjih.

1.7

EESO v zvezi z javno-javnimi partnerstvi priporoča, da se s proračunskimi sredstvi EU za raziskave in inovacije bolj uravnoteženo razdelijo sredstva EU, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti visoko tehnološkim MSP in kliničnim, medicinskim in tehnološkim inovacijam, ki izboljšujejo dobrobit vseh državljanov, zlasti z vidika aktivnega življenja in pomoči starejšim.

1.8

EESO poziva k proaktivni politiki komuniciranja glede razvoja desetih pobud in predlaga pripravo vsakoletnih konferenc, na katerih bi sodelovale vse zainteresirane strani organizirane civilne družbe in bi bila predstavljena redna poročila o doseženih rezultatih in prihodnje strategije, pa tudi večjezični praktični vodniki za pametno sodelovanje v različnih oblikah aktivnih partnerstev na ravni EU.

1.9

EESO Komisiji priporoča razvoj takšne proaktivne politike, zlasti z oblikovanjem nagrade EESO za ekonomsko-socialne inovacije, ki sledi trem glavnim skupinam: zainteresiranim znanstvenikom in podjetnikom, uporabnikom novosti na trgu ter vsem državljanom EU, da bi odgovorili na potrebe družbe, zlasti z vidika zaposlovanja in izobraževanja. EESO predlaga oblikovanje „evropske nagrade na inovacije“, ki bi odlikovala inovativne rešitve v industriji, gospodarstvu in na socialnem področju ter močno poudarila evropsko dodano vrednost.

2.1

Obzorje 2020 določa ustanavljanje javno-zasebnih partnerstev v ključnih sektorjih, kjer bi lahko raziskave in inovacije prispevale k:

2.2

Poudariti je treba, da obstaja več oblik partnerstev za raziskave in inovacije:

2.3

Na podlagi izkušenj z institucionalnimi javno-zasebnimi partnerstvi, ki delujejo kot organi EU v smislu člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, se je izkazalo, da je treba dodati več kategorij, da bi povečali izbiro instrumentov, ki bi bili prožnejši in dostopnejši zasebnim partnerjem v primerjavi s tistimi, ki veljajo za institucije EU.

2.4

Javno-zasebna partnerstva v okviru programa Obzorje 2020 lahko opredelimo kot inovativne finančne instrumente, ki so odprti in transparentni in delujejo na podlagi ocene neodvisnih strokovnjakov. Zanje so značilni:

2.5

Skupne tehnološke pobude so preverjena oblika sodelovanja javnega in zasebnega sektorja na področju raziskav in razvoja.

2.6

Skupne tehnološke pobude izhajajo večinoma iz evropskih tehnoloških platform, o katerih je EESO že podal mnenje (1), zlasti tistih, za katera običajni instrumenti za podporo dejavnostim raziskav in razvoja ne zadostujejo, da bi dosegli cilje, zastavljene v strateškem načrtu.

2.7

EESO se strinja, da partnerstva ponujajo veliko prednosti in da bi jih lahko še bolje izkoristili. Zato je pozdravil pobudo Komisije za ustanovitev in spodbujanje evropskih partnerstev za inovacije v okviru vodilne pobude Unija inovacij.

2.8

Poleg tega je poudaril, da „so inovacije odločilnega pomena za strategijo Evropa 2020“ in da „niso nujno rezultat linearnega sosledja […], temveč nastajajo v zapletenem procesu […]“ (2).

2.9

Medtem ko so raziskave in inovacije med seboj močno povezane, „inovacije ne smejo biti podrejene raziskavam, kakor tudi raziskave ne smejo biti podrejene inovacijam, saj bi to pomenilo kulturno osiromašenje temeljnih evropskih vrednot“. (3)

2.10

EESO ponavlja svojo podporo spodbujanju socialnih inovacij, zlasti v okviru evropskih programov financiranja, kot so strukturni skladi in program za družbene spremembe in inovacije, kot sredstvo za dodatno podporo ustvarjanju zmogljivosti za financiranje socialnih podjetij (4).

2.11

EESO je poudaril pomen partnerstev za večjo privlačnost Evrope kot svetovnega akterja na področju raziskav in inovacij.

2.12

EESO je vedno podpiral vlogo partnerstev pri združevanju evropskih in nacionalnih akterjev iz javnega sektorja v javno-javnih in javno-zasebnih partnerstvih (5), da bi se lahko soočili z velikimi družbenimi izzivi in okrepili konkurenčni položaj Evrope. Na podlagi analize:

je bilo mogoče zbrati številne pozitivne ugotovitve v zvezi s tem (6).

2.13

EESO podpira način, kako je Komisija pripravila teh 10 predlogov na podlagi rezultatov javnih posvetovanj, ocen učinkov in različnih načrtov.

2.14

EESO je 31. oktobra 2013 organiziral posvetovanje o svežnju predlaganih pobud, ki so se ga poleg precejšnjega števila zainteresiranih predstavnikov civilne družbe udeležili tudi vodilni številnih obstoječih skupnih podjetij in predstavniki Komisije.

3.1

EESO močno podpira sveženj pobud komisije in meni, da so lahko tako predlogi v zvezi z javno-zasebnimi partnerstvi v smislu člena 187 PDEU kot predlogi v zvezi z javno-javnimi partnerstvi v smislu člena 185 PDEU močni instrumenti za soočanje z velikimi izzivi, ki vplivajo na konkurenčnost Evrope in njen trajnostni gospodarski in družbeni razvoj.

3.2

Po mnenju EESO je treba tem 10 pobudam nameniti finančno odporo v okviru programa Obzorje 2020, saj se zaradi svojih instrumentov, oblike in vsebine razlikujejo od drugih oblik partnerstev. Čeprav se cilji včasih prepletajo, se je treba izogniti podvajanju in potencialnim konfliktom ter namesto tega poudariti sinergije in komplementarnost z drugimi pobudami. V vsakem primeru imajo države članice še naprej obveznosti na področjih, na katera se nanašajo te partnerske pobude.

3.3

EESO poudarja, da je treba zagotoviti finančna sredstva za raziskave in inovacije in stabilnost poenostavljenega zakonodajnega okvira EU, podjetja pa morajo zagotoviti pobude za zmanjšanje zelo tveganih dejavnikov, ki so zanje značilni. Poleg tega meni, da bi moralo biti razdeljevanje finančne podpore med posamezne pobude bolj uravnoteženo in da je treba dati večji poudarek sosedski pomoči za samostojno življenje, ki naj bi olajšala aktivno življenje, in programu za podporo visoko tehnološkim malim in srednjim podjetjem (MSP).

3.4

Instrumenti so pomembni za zagotovitev več sredstev za naložbe v raziskave in razvoj, pod pogojem da so prožni, enostavni in nebirokratski, odprti in transparentni ter da so odpravljene težave, povezane z ravnovesjem in/ali morebitnim navzkrižjem med pravili konkurence ter spodbujanjem inovacij, zaščito pravic intelektualne lastnine, razširjanjem in dostopnostjo rezultatov, pri čemer je cilj ponuditi boljšo storitev za državljane – potrošnike.

3.5

EESO poudarja, da „je treba tudi v prihodnje zaščititi avtorske pravice in pravice intelektualne lastnine raziskovalcev ter njihovih organizacij“ in da „bi bil lahko odprt dostop do nekaterih podatkov, ki so podlaga za prosto dostopne objave, koristen, predvsem če bi bila dosežena globalna simetrija med Evropo in državami zunaj nje […]“ (7).

3.6

Po mnenju EESO bi morali biti cilji merljivi in tesno povezani s proizvodno strategijo sektorja, pa tudi z rešitvijo problemov družbe in vprašanj, ki se nanašajo na trajnostni gospodarski in družbeni razvoj, zlasti z vidika zaposlovanja. Ravno tako morajo biti del skupne srednje- in dolgoročne vizije v okviru uravnoteženega in transparentnega sistema upravljanja z jasnimi tehnično-znanstvenimi in družbeno-gospodarskimi kazalniki uspešnosti.

3.7

EESO pozitivno ocenjuje izkušnje javno-zasebnih partnerstev kot instrumenta, ki združuje različne vire financiranja, in se zavzema za temeljito poenostavljen način financiranja stroškov, da bi izboljšali zanesljivost modela, zmanjšali tveganja nepravilnosti v izjavah upravičencev o stroških, poenostavili računovodski del projekta, odpravili nepotrebne faze preverjanja in s tem olajšali in pospešili postopek prijave.

3.8

EESO zato meni, da je treba za zagotovitev poštenih pogojev za vsa podjetja, ki delujejo na notranjem trgu, pri financiranju javno-zasebnih in javno-javnih partnerstev iz naslova Obzorje 2020 upoštevati po eni strani zakonodajo, ki se nanaša na državno pomoč, da bi zagotovili učinkovito javno porabo in preprečili vsakršno izkrivljanje trga, ter po drugi strani vse etične zahteve.

3.9

Po mnenju EESO bi moral biti pogoj za ustanavljanje javno-zasebnih partnerstev zagotovitev resnično konkurenčnega okolja in omogočanje vstopanja novih akterjev v katerekoli trenutku ter sistematično vključevanje skupin končnih uporabnikov v programe in projekte.

3.10

EESO meni, da je treba priznati pomen pravic intelektualne lastnine. Predvsem bi bilo treba spodbujati sporazume o skupnem koriščenju patentov, da bi omogočili izmenjavo znanstvenih podatkov in povečali sodelovanje in raziskave na posebnih tehnoloških področjih, s čimer bi se izognili „patentni goščavi“ (8).

3.11

EESO priporoča, da se pripravijo posebna navodila za končne uporabnike, v katerih bi bili zbrani različni instrumenti EU za inovacije in različne oblike partnerstev, skupne pobude, vodilne pobude, skupnosti znanja, platforme in drugi podobni projekti EU na področju raziskav in inovacij. Z uvedbo horizontalnih elementov bi poleg tega okrepili naložbe (glej: nanotehnologije in pomoč starejšim) ter omogočili večjo vključitev vseh različnih vrst podjetij.

3.12

Po mnenju EESO je treba nujno spremeniti kompleksen sistem EU ukrepov, sinergij in s tem povezanih politik (politike raziskav in inovacij, regionalne in kohezijske politike ter industrijske politike), da bi povečali njegovo prijaznosti do uporabnika in transparentnost, zlasti za MSP ter majhne organizacije in podjetja socialne ekonomije.

3.13

Podobno bi bilo treba zagotoviti prepoznavnost, objavo (v več jezikih) in transparentnost celotnega svežnja in s tem povezanih pobud in instrumentov s proaktivno politiko komuniciranja in vsakoletnimi konferencami, na katerih bi sodelovale vse zainteresirane strani organizirane civilne družbe in bi bila predstavljena redna poročila o doseženih rezultatih in prihodnje strategije.

3.14

Glede na pomen namenjenih sredstev in raznolikost primerov in resničnih potreb v državah članicah EESO priporoča pripravo politike komuniciranja, ki bi bila osredotočena na štiri vrste naslovnikov:

3.15

Po mnenju EESO bi bilo dobro uvesti nagrado EESO za ekonomsko-socialne inovacije, da bi priznali vrednost doseženih rezultatov desetih predlaganih partnerstev na različnih področjih v 28 državah članicah, v kar bi vključili forume zainteresiranih strani, predvidene v statutu skupnih podjetij. EESO poziva Komisijo, naj pripravi obsežno akcijo ozaveščanja in usposabljanja v zvezi z javno-zasebnimi partnerstvi.

4.1

EESO pozdravlja jasen trend k povečanju uporabe javno-zasebnih partnerstev na področjih javnega zdravja, čistega neba, upravljanja zračnega prometa, elektronike in računalništva ter gorivnih celic in vodika, vendar opozarja, da je treba ustvariti sinergije z drugimi že obstoječimi partnerstvi in pobudami v okviru drugih politik EU.

4.2

V zvezi z inovativnimi zdravili priporoča, da se nameni več pozornosti razvoju zdravil, ki bi bila dostopna za najrevnejši sloj prebivalstva v primeru dolgotrajnih zdravljenj in redkih bolezni. Poleg tega priporoča, da se prednost nameni tudi vprašanju trženja v EU, ko gre za proizvode, ki so rezultat evropskih raziskav, in določitvi predpisov o ceni za gram aktivne substance, pri čemer je treba upoštevati težave s proračunom in socialnim sistemom v državah članicah.

4.3

V zvezi s pobudo o skupnem podjetju 2 za gorivne celice in vodik meni, da bi bilo med cilje treba uvrstiti predvsem razvoj tehnologij brez CO2 za pridobivanje vodika.

4.4

V okviru pobude za čisto nebo bi bilo treba večji pomen nameniti učinku rezultatov navedenih projektov, tudi prihodnjih, ter upravljanja varnostnih in okoljskih tveganj v okviru javno-zasebnih partnerstev za čisto nebo.

4.5

V zvezi s pobudo za razvoj industrije, ki temelji na uporabi biomase z biološkimi materiali, materiali iz bio pridelave in biomateriali, je treba zagotoviti, da te tehnologije v popolnosti spoštujejo okolje in kmetijsko-živilsko trajnost, v skladu s previdnostnim načelom. EESO pričakuje pozitivne, konkretne in vidne rezultate te pobude.

4.6

Močna zaveza pobudi ECSEL – tudi v finančni obliki – za digitalne tehnologije in nanoeletroniko, ki je predvidena že v programu Obzorje 2020, mora privesti do konkretnih koristi tudi za davkoplačevalce v obliki boljšega, enostavnejšega in brezplačnega dostopanja do teh tehnologij (9).

4.7

EESO odločno podpira tudi štiri pobude javno-javnih partnerstev, hkrati pa poudarja pomen dveh izmed njih, ki bi jih bilo treba okrepiti, tudi z vidika sredstev, ki so jim na voljo:

4.8

EESO zlasti v zvezi s programom za sosedsko pomoč za samostojno življenje predlaga, naj se upoštevajo razlike med posameznimi državami članicami, predvsem zaradi pričakovanega poslabšanja na tem področju glede na demografska gibanja do leta 2024 in naprej. Višino sredstev EU bi bilo treba močno povečati v primerjavi s sredstvi za 7. okvirni program in upoštevati mnenja različnih kategorij civilne družbe, za kar bi ustanovili posebno komisijo.

4.9

EESO za hitrejši razvoj in več možnosti ustvarjanja delovnih mest in bolj kvalificiranih profilov poklicev priporoča, da se ta institucionalna partnerstva oblikujejo v tesni povezavi in usklajeno z drugimi podobnimi pobudami, ki obstajajo v okviru vodilnih pobud industrijske politike in pametne specializacije ter kohezijske politike in regionalnih strategij za razvoj.

4.10

EESO v zvezi z meroslovnim programom opozarja na mnenje, ki ga je že sprejel na to temo (10), in predlaga povečanje podpore, zlasti finančne, za sodelovanje malih podjetij in skupin uporabnikov, medtem ko za partnerstva med Evropo in državami v razvoju opozarja na svoje mnenje o EU in Afriki (11) ter priporoča, naj se ne zanemarijo simptomi bolezni, ki so predmet raziskave in se vračajo v Evropo, ter da je treba nadzirati polno spoštovanje etičnih načel v protokolih.