24.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 436/2

—

ob upoštevanju členov 232 in 341 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Protokola 6, ki je priložen Pogodbama, o določitvi sedežev institucij in določenih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 10, 14 in 48 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju svojega stališča o teh zadevah, ki ga je izrazil zlasti v priporočilu z dne 21. junija 1958 (1), resoluciji z dne 7. julija 1981 o sedežu institucij ES in zlasti Evropskega parlamenta (2), v svojih priporočilih za medvladno konferenco z dne 13. aprila 2000 (3) in povezanih resolucijah: resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo (4), resoluciji z dne 10. maja 2012 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, oddelek I – Evropski parlament (5), resoluciji z dne 16. februarja 2012 o smernicah za proračunski postopek za leto 2013, oddelek I – Evropski parlament, oddelek II – Svet, oddelek IV – Sodišče, oddelek V – Računsko sodišče, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor, oddelek VII – Odbor regij, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic, oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (6), resoluciji z dne 29. marca 2012 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2013 (7) ter resoluciji z dne 4. julija 2012 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2013 (8),

—

ob upoštevanju vprašanj za pisni odgovor E-000181-2007, E-006174-2009, E-006258-2009, E-002934-2012, E-002935-2012, E-004134-2012 in E-004135-2012 Komisiji in Svetu,

—

ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja iz septembra 2002 in avgusta 2013 o stroških vzdrževanja treh krajev dela,

—

ob upoštevanju skupnega poročila delovne skupine predsedstva in Odbora za proračun o proračunu Parlamenta za leto 2012,

—

ob upoštevanju svojih poročil o dejavnosti za obdobja 1993–1999, 1999–2004, 2004–2009 in 2009–2011,

—

ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, zlasti zadev C-230/81 (9), C-345/95 (10) in združenih zadev C-237/11 in C-238/11 (11),

—

ob upoštevanju peticije 630/2006 kampanje za en sedež, ki jo je podprlo več kot milijon državljanov EU,

—

ob upoštevanju glasovanja na plenarnem zasedanju Parlamentu dne 23. oktobra 2012, na katerem je večina poslancev (78 %) pozvala države članice, naj pregledajo svoja stališča o vprašanju uradnega sedeža Parlamenta v Strasbourgu,

—

ob upoštevanju členov 5(3), 29, 41, 48, 74a, 201 in 202(4) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za peticije (A7-0350/2013),

A.

ker člen 341 PDEU določa, da se sedeži institucij Unije določijo v medsebojnem soglasju držav članic;

B.

ker so države članice tako sklenile v Protokolu št. 6, ki je priložen Pogodbama in ki Bruselj določa za sedež Komisije, Sveta (ta se v aprilu, juniju in oktobru sestaja v Luxembourgu), Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij, Luxembourg za sedež Sodišča Evropske unije, Računskega sodišča in Evropske investicijske banke, Frankfurt za sedež Evropske centralne banke in Haag za sedež Evropskega policijskega urada;

C.

ker je bila odločitev držav članic o teh sedežih dosežena v širšem okviru, ob upoštevanju zgodovinskega razvoja Evropske unije in njenih institucij ter geografske razpršenosti;

D.

ker ima Parlament posebno in edinstveno vlogo kot edina institucija, ki jo neposredno izvolijo evropski državljani in je njim tudi odgovorna, in ker se je njegova vloga v primerjavi z vlogo drugih institucij EU od njegove ustanovitve najbolj spremenila, pri čemer pa to poročilo obravnava predvsem sedež in delovne ureditve Evropskega parlamenta;

E.

ker Protokol 6, ki je priložen k Pogodbama, določa, da ima Parlament svoj sedež v Strasbourgu, kjer poteka 12 mesečnih plenarnih zasedanj, vključno s proračunskim, da dodatna plenarna zasedanja potekajo v Bruslju ter da generalni sekretariat in njegove službe ostajajo v Luxembourgu;

F.

ker člena 10 in 14 PEU pravita, da je EU predstavniška demokracija s Parlamentom kot neposrednim zastopnikom evropskih državljanov na ravni Unije ter da je Parlament kot sozakonodajalec enakopraven Svetu;

G.

ker člen 232 PDEU Parlamentu omogoča, da sprejme svoj poslovnik, v okviru katerega lahko določi dolžino plenarnih zasedanj v skladu s pogodbami in sodno prakso Sodišča Evropske unije;

H.

ker je Sodišče Evropske unije navedlo, da kraj sedeža ne sme ovirati dobrega delovanja Parlamenta; ker je poleg tega navedlo, da več krajev dela sicer povzroča pomanjkljivosti in stroške, da pa vsaka sprememba sedeža ali krajev dela zahteva spremembo Pogodbe in s tem soglasje držav članic;

I.

ker se je Parlament povsem spremenil iz posvetovalnega organa z 78 imenovanimi poslanci, ki so si – predvsem iz praktičnih razlogov – delili prostore s parlamentarno skupščino Sveta Evrope v Strasbourgu, v polnopraven, neposredno izvoljen Parlament s trenutno 766 poslanci, ki je danes sozakonodajalec, enakopraven Svetu;

J.

ker se krepitev njegove zakonodajne vloge kaže v porastu števila postopkov soodločanja (zdaj rednih zakonodajnih postopkov) s 165 v obdobju 1993–1999 na 454 v obdobju 2004–2009, v sedanjem zakonodajnem obdobju pa bo ta številka še višja;

K.

ker se spreminjajoča se vloga Parlamenta odraža tudi v 150-odstotnem povečanju medinstitucionalnih sestankov s 16 000 na ocenjenih 40 000 med letoma 2009 in 2013 ter v stalnih pogajanjih in trialogih s Komisijo, Svetom in posameznimi državami članicami, ki so zdaj del zakonodajnega postopka in so pripeljali do velikega porasta sporazumov, ki so doseženi že na prvi obravnavi, z 28 % v obdobju 1999–2004 na 72 % v obdobju 2004–2009;

L.

ker je bila struktura koledarja Parlamenta (določena na vrhu v Edinburgu leta 1992) sprejeta pred vsemi spremembami njegove vloge, ki izhajajo iz sprejema pogodb iz Maastrichta, Amsterdama, Nice in Lizbone;

M.

ker sta Svet in Evropski svet že skoncentrirala svoje delo v Bruslju, kjer zdaj potekajo vsi sestanki Evropskega sveta – prej so vedno potekali v državi, ki je predsedovala v okviru menjajočega se predsedstva;

N.

ker zemljepisna razdalja med uradnimi sedeži sozakonodajalnih organov – 435 km – oddaljuje Parlament ne le od Sveta in Komisije, pač pa tudi od drugih zainteresiranih strani, kot so nevladne organizacije, organizacije civilne družbe in predstavništva držav članic, ter od ene izmed največjih mednarodnih novinarskih skupnosti na svetu;

O.

ker dodatni letni stroški, ki so posledica geografske razpršenosti Parlamenta, znašajo od 156 milijonov do 204 milijone EUR (12), kar ustreza približno 10 % letnega proračuna Parlamenta, hkrati pa je tudi okoljski učinek precejšen, saj so izpusti CO2, povezani s prevozi v tri kraje dela in nazaj, ocenjeni med 11 000 (13) in 19 000 ton (14);

P.

ker trenutne delovne ureditve Evropskega parlamenta nalagajo dodatne stroške in potovanje tudi drugim institucijam Evropske unije, zlasti Komisiji in Svetu, predstavnikom držav članic, novinarjem in predstavnikom civilne družbe;

Q.

ker je 78 % vseh službenih potovanj uslužbencev Parlamenta (povprečno 3 172 na mesec) neposredna posledica njegove geografske razpršenosti; ker je treba prostore Parlamenta v Strasbourgu ogrevati, vzdrževati ter v njih zaposlovati osebje skozi vse leto, čeprav so v uporabi samo 42 dni na leto (neuporabljeni ostajajo 89 % časa);

R.

ker odhodki, ki izvirajo iz geografske razpršenosti Parlamenta, predstavljajo pomembno področje možnosti varčevanja, zlasti v sedanjih gospodarskih razmerah;

S.

ker je Parlament vse od svojega predloga iz leta 1958, da bi imel prostore v bližini Sveta in Komisije, s številnimi poročili, deklaracijami in izjavami večkrat izrazil željo po bolj praktični in učinkovitejši ureditvi dela;

T.

ker so državljani EU – vključno z več kot milijonom državljanov, ki so podprli peticijo za en sedež Parlamenta – večkrat izrazili nezadovoljstvo s sedanjo ureditvijo;

U.

ker določbe o pravici Parlamenta do samoorganizacije spadajo med vidnejša vprašanja parlamentarizma;

V.

ker poleg tukaj obravnavanih vprašanj obstajajo tudi druga bistvena vprašanja, ki so neposredno povezana s položajem Evropskega parlamenta in njegovo funkcijo v strukturi institucij Evropske unije ter doslej še niso bila prepričljivo razrešena; ker sem spadajo tudi volilna pravica, določbe o varnostnem območju, vprašanja o imuniteti in vprašanja o statutu poslancev; ker bi bilo treba ta vprašanja umestiti bodisi v obseg pravice Parlamenta do samoorganizacije bodisi v okvir splošne pristojnosti odločanja ali pa jih obravnavati vsaj z rednim zakonodajnim postopkom v okviru soodločanja;

1.

meni, da je treba Evropskemu parlamentu kot neposrednemu predstavniškemu organu evropskih državljanov priznati posebno pravico, da določi svojo organizacijo dela, vključno s pravico odločanja, kje in kdaj se bo sestajal;

2.

se strinja z načelom, da bi bil Evropski parlament bolj učinkovit, stroškovno učinkovit in prijazen do okolja, če bi bil na enem samem mestu; ugotavlja, da so mesečne selitve med Brusljem in Strasbourgom za večino državljanov EU postale simbolično negativno vprašanje, kar škoduje ugledu Evropske unije, zlasti v času, ko je zaradi finančne krize prišlo do resnih in bolečih rezov v izdatke v državah članicah;

3.

meni, da ima Evropski parlament vso pravico začeti razpravo o svoji pravici določati svojo ureditev dela, vključno s pravico odločanja, kje in kdaj se bo sestajal;

4.

se zato zavezuje, da bo začel redni postopek za spremembo Pogodb v skladu s členom 48 PEU, da bi predlagal spremembe člena 341 PDEU in Protokola 6, ki so potrebne, da bi lahko Parlament odločal o kraju svojega sedeža in svoji notranji ureditvi;

5.

sklene, da ne bo izdal nobenih priporočil glede sedežev drugih institucij EU;

6.

poudarja, da je treba oceniti finančne in gospodarske učinke spremembe sedeža ali krajev dela ter poiskati ustrezen kompromis, ki bo zagotovil nadaljnjo uporabo obstoječih zgradb Evropskega parlamenta;

7.

priznava, da mora vsaka prihodnja odločitev Parlamenta o organizaciji njegovega dela omogočiti dovolj časa za razpravo in razmislek, pa tudi za urejen prehod;

8.

poziva Računsko sodišče ali podobno neodvisno agencijo, naj priskrbi celovito analizo morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi imel Parlament samo en sedež; naproša, naj ta analiza vključuje proračunske vidike in dodatne stroške, kot so prihranki, ki bi nastali z zmanjšanjem izgube delovnega časa in povečanjem učinkovitosti;

9.

poziva predsedstvo, naj Eurobarometru ali drugi podobni strokovni službi za javnomnenjske raziskave naroči, da do 1. januarja 2014 pripravi raziskavo o pogledih evropskih državljanov glede možnosti, da Parlament ohrani delovno ureditev na treh krajih, s posebnim poudarkom na finančnih stroških, stroških za okolje in učinkovitosti sedanje ureditve;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu svetu ter voditeljem držav in vlad ter parlamentom držav članic.