14.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 230/66

Poročevalec:

Denis MEYNENT

1.1

EESO se je seznanil z napredkom pri izvajanju programa REFIT, ki ga je pripravila Komisija. Zadovoljen je, da si Komisija prizadeva za izboljšanje postopka in instrumentov izvajanja. V zvezi s tem opozarja na svoja prejšnja mnenja (1).

1.2

EESO se strinja, da je treba zmanjšati obremenitve za mala in srednja podjetja ter mikropodjetja (test MSP) ter državljane, kadar je cilj in namen vzpostavljenih predpisov mogoče uresničiti na enostavnejši način. Opozarja pa, da morajo biti za dobro javno upravljanje na voljo podatki in informacije, ki so relevantni in bistveni za oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje politik.

1.3

EESO poudarja, da cilj načela „najprej pomisli na male“ ni in ne sme biti, da se mikropodjetja in MSP oprostijo izvajanja zakonodaje. Pri tem gre bolj za to, da se pri pripravi zakonodaje upošteva dejstvo, da bo veljala tudi za manjša podjetja, pri čemer pa to ne sme vplivati na uresničevanje cilja zakonodaje.

1.3.1

EESO poudarja, da uporaba tega načela ne bi smela biti v nasprotju s splošnim interesom, kar pomeni predvsem, da morajo biti državljani, delavci in potrošniki zaščiteni pred tveganji, ki so jim izpostavljeni.

1.4

EESO je zelo zaskrbljen zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v ocenah socialnega ali okoljskega učinka ter zaradi tega, kako so bila upoštevana posvetovanja. Komisijo poziva, naj zagotovi večjo preglednost in utemelji, zakaj je bila oziroma ni bila za posamezne ukrepe ali predloge pripravljena ocena učinka in/ali naknadna analiza.

1.5

EESO Komisijo poziva, naj poskrbi za pripravo celovite in uravnotežene ocene ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikov. Po njegovem mnenju namreč ciljev, ki jih je zastavila Komisija, ne bo mogoče doseči, če vsi ti vidiki pa tudi pomisleki vseh udeleženih strani ne bodo upoštevani.

1.6

Po mnenju EESO pametna pravna ureditev ne pomeni, da ni treba spoštovati predpisov v zvezi z zaščito državljanov, potrošnikov in delavcev, standardov na področju enakosti spolov ali okoljskih standardov, prav tako pa tudi ne sme ovirati izboljšav na tem področju.

1.7

EESO meni, da je treba pri pametni pravni ureditvi upoštevati socialno razsežnost notranjega trga v skladu s Pogodbo, zlasti pri prenosu sporazumov, sklenjenih na pogajanjih v okviru evropskega socialnega dialoga.

1.8

EESO Komisijo poziva, naj bolje upošteva stališča, podana med posvetovanji, in pojasni, kako so bila upoštevana ali zakaj niso bila upoštevana. Splošneje pa Komisiji predlaga, naj zagotovi boljšo strukturo posvetovanj, predvsem tistih na institucionalni in predstavniški podlagi, ter izkoristi vire obstoječih posvetovalnih organov ali enakovrednih institucij tako na evropski, nacionalni kot regionalni ravni.

1.9

EESO se namerava odzvati na splošni poziv Komisije k sodelovanju socialnih partnerjev in civilne družbe. Pripravljen se je aktivneje vključiti v program, ne da bi pri tem izključeval druge oblike evropskega socialnega dialoga.

1.10

EESO bi podprl naknadne analize, ki jih je predlagala Komisija, če bodo izvedene z določenim časovnim zamikom, saj bi drugače program REFIT postal vir nestabilnosti in stalne pravne negotovosti za državljane in podjetja.

1.11

EESO meni, da Komisija že ima potrebno interno znanje in izkušnje za izboljšanje izvajanja. Predlog Komisije za ustanovitev nove skupine na visoki ravni, ki bi spremljala delo v prihodnosti, bo podprl samo, če bo to prineslo resnično dodano vrednost.

2.1

Evropska komisija v skladu s svojima prejšnjima sporočiloma o programu REFIT (2) ter sporočili o boljši pravni ureditvi (3) in pametni pravni ureditvi ugotavlja, da ima pravna ureditev Evropske unije ključno vlogo pri podpori rasti in delovnih mest.

2.2

Komisija poudarja, da to vzbuja številna pričakovanja tako podjetij (enaka pravila in spodbujanje konkurenčnosti) kot državljanov (zaščita njihovih interesov, zlasti glede zdravja in varnosti, kakovosti okolja in pravice do zasebnosti).

2.3

Izziv pa je ohraniti enostavnost te zakonodaje, tj. da se ne preseže, kar je nujno potrebno za doseganje ciljev politike, ter da se prepreči prekrivanje delov pravne ureditve.

3.1

EESO podpira splošne cilje programa Komisije REFIT in opozarja zlasti na svoja mnenja (4), ki obravnavajo program boljše pravne ureditve in pametno pravno ureditev, vključno z odzivom na potrebe malih in srednjih podjetij.

3.2

EESO se strinja, da je treba zmanjšati obremenitve in omejitve za mala in srednja podjetja ter mikropodjetja in državljane. Komisija bi se morala resnično osredotočiti na kakovost, in ne na količino ter dati prednost zmanjšanju upravnih obremenitev, ki predstavljajo strošek za podjetja, ovirajo njihovo konkurenčnost pa tudi inovativnost in ustvarjanje delovnih mest. Jasno je, da je treba pri tem upoštevati cilje in namen uvedenih obveznosti.

3.3

Treba se je izogibati preštevilnim zahtevkom za informacije, vendar pa morajo biti za dobro upravljanje na voljo podatki in informacije, ki so relevantni in bistveni za oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje politik.

3.4

EESO se strinja s Komisijo, da pri zagotavljanju potrebne varnosti in pravne predvidljivosti ni mogoče uporabljati kratkoročnih rešitev. Meni namreč, da je treba dobro razmisliti, ali je revizija zakonodaje smiselna in dolgoročno utemeljena, da se zagotovijo predvidljivost, pravna varnost in preglednost.

3.5

EESO opozarja, da pametna pravna ureditev ne pomeni, da ni treba spoštovati predpisov v zvezi z zaščito državljanov, potrošnikov in delavcev (ta tudi „ne bi smela ogroziti pravic delavcev, prav tako pa ne bi smela znižati osnovne stopnje njihove zaščite, zlasti kar zadeva zdravje in varstvo pri delu“ (5)), v zvezi s standardi na področju enakosti spolov ali okoljskimi standardi. Pametna pravna ureditev mora omogočati spremembe in izboljšave.

3.6

EESO je pri tem zadovoljen, da je Komisija znova potrdila, da program REFIT ne postavlja pod vprašaj vzpostavljenih ciljev politike in ne bo negativno vplival na zdravje in varnost državljanov, potrošnikov in delavcev ali varstvo okolja. Kljub temu poudarja, da ni dovolj zgolj preprečevati nevarnosti za zdravje državljanov, ampak si je treba prizadevati za delovanje v splošnem interesu in državljane ustrezno zaščititi pred tveganji, ki so jim izpostavljeni, ne glede na to, ali so povezana z njihovim zdravjem ali ne. Podobne pomisleke sta izrazila tudi Evropski svet na zasedanju 26. in 27. junija 2014 in Evropski parlament na zasedanju 4. februarja 2014 (6).

3.7

EESO meni, da je treba pri pametni pravni ureditvi upoštevati socialno razsežnost notranjega trga v skladu s Pogodbo, zlasti pri prenosu sporazumov, sklenjenih na pogajanjih med socialnimi partnerji v okviru evropskega socialnega dialoga.

3.8

Po mnenju EESO bi moral biti program REFIT v skladu s priporočili Komisije skupni cilj EU, držav članic, socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani. Treba je ustvariti zaupanje in zagotoviti, da ne bo nobenih nesporazumov glede ciljev programa. Določeni napovedani ali sprejeti ukrepi (7) so namreč zbudili nezaupanje nekaterih zainteresiranih strani in državljanov.

3.9

Po mnenju EESO namreč ciljev, ki jih je zastavila Komisija, ne bo mogoče doseči, če pomisleki vseh udeleženih strani ne bodo upoštevani.

4.1

EESO se je seznanil z napredkom pri izvajanju programa REFIT. Še posebej je zadovoljen, da si Komisija prizadeva izboljšati instrumente za izvajanje, zlasti z organizacijo posvetovanja o izvajanju ocen učinka in samem postopku posvetovanja. Bistveno je namreč, da ti horizontalni elementi programa niso sporni.

4.2

Vzporedna priprava naknadnih analiz in ocen učinka ne sme privesti do tega, da demokratično sprejetih predpisov ne bi bilo mogoče ustrezno izvajati. EESO bi podprl naknadne analize, ki jih je predlagala Komisija, če bodo izvedene z določenim časovnim zamikom. Izvedba naknadne analize je namreč smiselna šele, ko med rokom za prenos predpisa v nacionalno zakonodajo in ustrezno naknadno analizo preteče določeno število let. Drugače lahko program REFIT postane vir nestabilnosti in stalne pravne negotovosti za državljane in podjetja.

4.3

EESO je zadovoljen, da je Komisija večkrat poudarila potrebo po vključitvi socialnih partnerjev, civilne družbe in MSP. Ugotavlja namreč, da je bilo to doslej zgolj načelno opredeljevanje, in ne strukturirana praksa, v okviru katere se dani predlogi obravnavajo in upoštevajo.

4.3.1

EESO prav tako meni, da je bistveno predvideti sodelovanje in posvetovanje s predstavniškimi strukturami civilne družbe, sindikatov in MSP z uporabo najustreznejših kanalov.

4.4.1

V poročilih (8) odbora za oceno učinka iz let 2012 in 2013 so bile ugotovljene pomanjkljivosti pri pripravi ocen in opredeljeni predlogi za izboljšanje.

Pri tem je bilo izpostavljeno naslednje:

4.4.2

Odbor za oceno učinka je v poročilu iz leta 2013 ugotovil, da se je precej zmanjšalo število njegovih mnenj o učinku na MSP in mikropodjetja. Razlog za to je, da Komisija te učinke bolje upošteva, zlasti z uveljavljanjem obratnega dokaznega bremena za mikropodjetja. Odbor za oceno učinka je poudaril, da se je število ocen učinka na konkurenčnost znatno povečalo v primerjavi z letom 2012 (za 30 %). Znova je bilo izpostavljeno pomanjkanje preglednosti v zvezi s stališči in kritičnimi mnenji, podanimi med posvetovanji, prav tako tudi to, da je treba pojasniti, kako so bili pomisleki zainteresiranih strani upoštevani.

4.4.3

EESO je zadovoljen, da si Komisija in odbor za oceno učinka prizadevata za izboljšanje kakovosti priprave ocen. Meni, da se ocene učinka na MSP in mikropodjetja bolje upoštevajo kot v preteklosti, kar je v skladu z njegovimi prejšnjimi mnenji o Aktu za mala podjetja, načelom „najprej pomisli na male“ in testom MSP. EESO poudarja, da je treba ta prizadevanja nadaljevati. Opozarja, da cilj načela „najprej pomisli na male“ ni in ne sme biti, da se mikropodjetja in MSP oprostijo izvajanja zakonodaje. Pri tem gre bolj za to, da se pri pripravi zakonodaje upošteva dejstvo, da bo veljala tudi za manjša podjetja, pri čemer pa to ne sme vplivati na uresničevanje cilja zakonodaje. Odbor meni, da se na podlagi teh načel ne sme upravičevati uporaba velikosti podjetja kot edinega dejavnika pri določanju področja uporabe zakonodaje ali delovati v nasprotju s splošnim interesom, kar pomeni predvsem, da morajo biti državljani, delavci in potrošniki zaščiteni pred tveganji, ki so jim izpostavljeni.

4.4.4

EESO je zelo zaskrbljen zaradi nekaterih zgoraj podanih ugotovitev. Tako ugotavlja, da je poleg ocen ekonomskih, socialnih in okoljskih učinkov obravnavana cela vrsta drugih vidikov (9), čeprav odbor za oceno učinkov meni, da je kakovost ocen socialnih in okoljskih učinkov včasih pomanjkljiva. EESO se zato želi prepričati, da ima Komisija na voljo sredstva za izvedbo vseh predhodnih ocen in da to ni v škodo kakovosti, uravnoteženosti, ciljev, merilnih instrumentov in parametrov, ki so bili predvideni.

4.4.5

Ni pa jasno, zakaj se za nekatere projekte ali predloge ocene učinka ne izvedejo, zlasti na področju ECOFIN (dvojček, šesterček), zaradi česar imajo nekatere zainteresirane strani vtis, da je proces bolj usmerjen v ekonomske vidike (in konkurenčnost) kot v druga dva stebra. Komisija je poudarila, da se morajo za cilj poenostavitve zavzemati vsi in ga tudi vsi izvajati, to pa mora temeljiti na zanesljivih in verodostojnih analizah.

4.4.6

EESO Komisijo poziva, naj:

4.4.7

EESO obžaluje, da v sporočilu Evropske komisije ni izrecno omenjena vloga Odbora kot posvetovalnega organa civilne družbe, ki pripravlja mnenja o bistvenih vidikih zakonodaje EU. Namerava se odzvati na širši poziv Komisije k sodelovanju socialnih partnerjev in civilne družbe. Zato je pripravljen aktivneje sodelovati pri izboljševanju celotnega procesa tako v okviru posvetovanj kot s prispevanjem strokovnega znanja in izkušenj.

4.5.1

Komisija poudarja, da ima posvetovanje z zainteresiranimi stranmi bistveno vlogo v procesu, vendar pa rezultati posvetovanj niso vedno upoštevani. Poleg tega se kakovost zmanjšuje zaradi stopnje odzivnosti na odprta posvetovanja Komisije in vprašljive zastopanosti anketirancev, kar je včasih razlog za premalo reprezentativne odgovore. EESO se sprašuje, ali morda razlog za to niso preveliko število posvetovanj ter sredstva, čas in razpoložljivost, ki so potrebni za to, da anketiranci ustrezno odgovorijo na vprašanja. Poleg tega so včasih vprašanja zastavljena tako, da že napeljujejo k odgovoru, kar lahko zbuja dvom o objektivnosti in nepristranskosti procesa.

4.5.2

Posvetovanje je podlaga za kakovostne zakonodajne predloge, ki temeljijo na trdnih dokazih. Z zgodnjim in ustreznim posvetovanjem s podjetji, zlasti z MSP, in njihovimi predstavniki bi omogočili, da se odločitve sprejemajo na podlagi analize dejstev, izkušenj in stališč tistih, na katere se zakonodaja nanaša in ki so vključeni v njeno izvajanje. Enako velja za posvetovanja z različnimi predstavniškimi organizacijami državljanov (delavcev, prejemnikov socialne pomoči, potrošnikov itd.).

4.5.3

EESO poziva, naj se absolutna prednost posveti socialnim partnerjem in zadevnim posredniškim organizacijam. Izkazalo se je, da je neposredno in posamično posvetovanje z MSP in potrošniki neučinkovito, nezanesljivo in nereprezentativno. Zadevnim organizacijam je poleg tega treba zagotoviti dejansko možnost sodelovanja pri pripravi posvetovanj in vprašalnikov.

4.5.4

EESO se zato sprašuje, ali ne bi bilo bolje izboljšati strukturo posvetovanj na institucionalni in reprezentativni podlagi z izkoriščanjem sredstev obstoječih predstavniških posvetovalnih organov in po potrebi z oblikovanjem novih, če je to ustrezno.

4.5.5

EESO predlaga, naj se posvetovanja začnejo z obstoječimi predstavniškimi organi tako na ravni Unije kot držav članic. Če to ni mogoče, pa poudarja, da obstajajo druge posvetovalne strukture, ki se lahko uporabijo v ta namen.

4.5.6

EESO priporoča, da se uporabijo strokovno znanje in izkušnje ter potencial evropskih združenj delodajalcev, podjetij, sindikatov in nevladnih organizacij ter naj se tudi njim, in ne samo zasebnim svetovalcem zaupa naloga izvajanja potrebnih anket in študij.

4.5.7

Vsekakor je EESO pripravljen v tem okviru prevzeti svojo odgovornost, ne da bi pri tem izključeval druge oblike evropskega socialnega dialoga.

5.1

EESO meni, da bi moral biti program REFIT ambiciozen, hkrati pa tudi enostaven, jasen in pregleden.

5.2

Veliko število naslovov agend in programov (boljša pravna ureditev, pametna pravna ureditev, najprej pomisli na male itd.) povzroča zmedo.

5.3

Povečevanje števila organov, vključenih v proces, ter mrež za posvetovanje in obravnavo predlogov ne prispeva k preglednosti postopkov.

5.4

Tudi v okviru prizadevanj za učinkovitost in preglednost ter glede na obstoječe mehanizme, vključno s tistimi na ravni Evropskega parlamenta, bo EESO predlog Komisije za ustanovitev nove skupine na visoki ravni, ki bi spremljala delo v prihodnosti, podprl samo, če se izkaže, da to pomeni resnično dodano vrednost. Meni namreč, da Komisija že ima potrebno interno znanje in izkušnje za izboljšanje procesa.

5.5

EESO ugotavlja, da bi bilo treba po mnenju Komisije ocene učinka izvajati v vseh fazah zakonodajnega procesa, tudi o amandmajih, ki jih vlagata sozakonodajalca. V sistemu, kjer obstajata dva sozakonodajalca in je iskanje kompromisa pravilo, se ne zdi smiselno, da ima eden od njiju zadnjo besedo pri ocenah učinka (saj bi to pomenilo nevarnost izkrivljanja določb o odločanju iz Pogodbe).

5.6

EESO poleg tega opozarja, da je cilj programa REFIT povezan tudi z uporabo prava v EU. V smernicah Komisije o oceni učinka je predvideno tudi, da se preuči, ali morda v nekaterih primerih obravnavanega problema ni mogoče rešiti z učinkovitim izvajanjem zakonodaje.

5.7

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije, ki podpira in spremlja učinkovitost prenosa direktiv v državah članicah. Izpostavlja ugotovitve iz 30. letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU (10). V tem poročilu je navedeno, da so zamude in kršitve najpogostejše na področju okolja, prometa in obdavčitve. EESO je zaskrbljen, ker je bilo za leto 2012 ugotovljeno, da so se problemi pojavljali predvsem na področju prometa, zdravja, potrošnikov, okolja, notranjega trga in storitev (po padajočem vrstnem redu).

5.8

EESO tako meni, da sistematična izvzetja na katerem koli področju lahko privedejo do tega, da bodo države članice na nacionalni ravni sprejemale zakonodajo po svoji volji, s čimer se bodo povečale kompleksnost zakonodaje ter pravna negotovost in nejasnost na notranjem trgu. Poudarja, da je v prejšnjih mnenjih pozval k bolj sistematični uporabi instrumenta uredbe, kadar je to primerno, kar bi prispevalo k večji pravni varnosti, hkrati pa deloma rešilo ta problem.

5.9

EESO opozarja na prejšnji mnenji o čezmernem prenašanju zakonodaje in pametni pravni ureditvi, v katerih je pozval k izboljšanju kakovosti sprejetih pravnih besedil. Meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja v tej smeri za zagotovitev učinkovitega izvajanja zastavljenih političnih ciljev Evropske unije.

5.10

EESO poudarja tudi, da bi se lahko v nekaterih primerih samourejanje in/ali sourejanje izkazala za učinkovit način preprečevanja ali koristno dopolnilo ustrezno oblikovanih zakonodajnih ukrepov v širšem zakonodajnem okviru, ki je jasen in dobro opredeljen ter med drugim temelji na načelih preglednosti, neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti.