28.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 487/92

Poročevalec:

Gundars STRAUTMANIS

1.1

EESO na splošno podpira besedilo, ki ga je pripravila Komisija, saj predstavlja izhodišče za načrte in pobude, ki podpirajo standardizacijo IKT – v njem so določena prednostna področja in ključne dejavnosti, ki jih spremlja časovni razpored (načrt).

1.2

EESO meni, da bi morala standardizacija pripomoči k povečanju dodane vrednosti, zaščiti zaposlitev na vseh področjih in izboljšanju blaginje v celotni družbi. Da bi rešili ta vprašanja, ki so tako bistvena za vse, je torej še posebno pomembna ustrezna opredelitev prednostnih področij, na katerih jo je treba izvesti, tudi v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Iz tega je jasno, da je sporočilo Komisije resnično potrebno ter da je njegova priprava bistvenega pomena za nadaljnjo standardizacijo IKT in s tem tudi za razvoj enotnega digitalnega trga.

1.3

EESO zato želi predstaviti več priporočil, ki bi Komisiji lahko pomagala izboljšati sporočila in druge spremljajoče dokumente, ki jih je pripravila.

1.4

Čeprav EESO na splošno podpira sporočilo Komisije, vseeno predlaga, da se oceni:

2.1

Komisija je 19. aprila 2016 sprejela sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016) 176 final).

2.2

Cilji sporočila Komisije so:

2.3

Pomen sporočila Komisije:

2.4

Ozadje sporočila Komisije:

2.5

Ključni vidiki sporočila Komisije:

3.1.1

V točki 1 sporočila Komisija navaja, da preoblikovanje svetovnega gospodarstva v digitalno zadeva vse industrijske in storitvene sektorje. Poleg tega so v njej obravnavana splošna vprašanja v zvezi s sporočilom, kot so:

3.2.1

V točki 2 sporočila Komisija navaja, da se razvoj standardov IKT sooča s številnimi novimi izzivi, ki zahtevajo osredotočen in trajnostni evropski odziv.

3.2.2

V sporočilu je poudarjeno, da potencialne posledice teh izzivov vključujejo razpršitev omejenih virov, pomanjkanje učinkovitosti in, v širšem kontekstu, slabitev evropske inovacijske zmogljivosti.

3.3.1

V točki 3 sporočila Komisija predstavlja prednostni akcijski načrt za naslednji val standardizacije tehnologije v digitalnem gospodarstvu.

3.3.2

Pristop, ki ga predlaga Komisija:

3.4.1

Komisija je v točki 3.1 sporočila določila pet prednostnih področij, ki so bistveni tehnološki gradniki enotnega digitalnega trga (vrstni red področij ni pomemben):

3.4.2

Ta področja so bila izbrana na podlagi nasvetov evropske platforme več zainteresiranih strani glede standardizacije IKT, ki združuje zainteresirane strani iz industrije, določevalce standardov, vlade in predstavnike civilne družbe.

3.4.3

Digitalna preobrazba pomembno vpliva na različne sektorje in potrošnike. Številna pomembna področja uporabe IKT (kot so e-zdravje, inteligentni prometni sistemi, pametna energija, napredna proizvodnja, pametna mesta ipd.) se neposredno opirajo na pet izbranih prednostnih področij standardizacije IKT.

3.4.4

Izbrane prednostne naloge bodo dopolnile druge standardizacijske instrumente, ki se uporabljajo za izvajanje evropske politike standardizacije. Poleg načrtovane skupne pobude o evropski standardizaciji sta to tekoči načrt za standardizacijo IKT in letni delovni program Unije.

3.5.1

Komisija v točki 3.2 sporočila navaja, da zgolj določitev prednostnih nalog za standarde IKT za enotni digitalni trg ne bo zadostovala. Uspeh je odvisen od zavezanosti k standardizaciji na visoki ravni široke baze zainteresiranih strani, ki vključuje industrijo, organizacije za določanje standardov, raziskovalno skupnost in institucije EU ter nacionalne uprave.

3.5.2

Komisija za uresničitev prednostnih ukrepov predlaga postopek na visoki ravni. Ta postopek bo temeljil na evropski platformi več zainteresiranih strani, ki jo bo tudi nadgradil, na tekočem načrtu za standardizacijo IKT in letnem programu dela Unije glede evropske standardizacije kot mehanizmih za izvajanje in razširjanje standardov. Komisija v sporočilu opisuje vse elemente postopka in z njim povezane dejavnosti.

4.1.1

Standardizacija v skladu s sporočilom Komisije ni cilj sama po sebi, ampak le sredstvo; med drugim naj bi spodbudila raziskave in inovacije na področju IKT.

4.1.2

Standardi ne ponujajo zgolj možnosti, ampak tudi določajo okvire in omejitve. Lahko spodbujajo razvoj, lahko pa ga tudi upočasnjujejo, zlasti v sektorjih, ki se zelo hitro razvijajo, kot je IKT.

4.1.3

V točki 2 sporočila, ki nosi naslov Določitev standardov za IKT: hitro spreminjajoče se in zahtevne svetovne razmere in v kateri so opisane težave v postopku standardizacije, Komisija navaja: „vse večja kompleksnost, ki je posledica množenja standardov, in raznolikost tehničnih skupnosti, vključenih v določanje standardov, lahko upočasnita inovacije“.

4.1.4

Ugotovitve javnega posvetovanja (Zbirno poročilo o javnem posvetovanju o standardih, ki veljajo za enotni digitalni trg: določitev prednostnih nalog in doseganje rezultatov, angl. Standards in the Digital Single Market: setting priorities and ensuring delivery) razkrivajo stališča vpletenih zainteresiranih skupin, kot je sektor IKT. Ta sektor se zavzema za postopek standardizacije od „spodaj navzgor“.

4.1.5

Jasno je, da lahko uvedba prestrogih standardov ali njihova prezgodnja vzpostavitev:

4.1.6

To pomeni, da je treba v postopku standardizacije natančno oceniti stanje v zvezi z načrtovanjem, sprejemanjem in izvajanjem vsakega posameznega standarda ter da je treba najti razumno ravnotežje med standardi, ki so omejevalni dejavnik, in ustvarjalnostjo, tj. pustiti možnost za svobodno izražanje pri ustvarjanju novih nestandardnih rešitev.

4.2.1

Komisija v točki 3.1 sporočila predstavi že omenjenih pet prednostnih področij za standardizacijo IKT:

4.2.2

Hkrati sporočilo omenja letni tekoči načrt za standardizacijo IKT. Tekoči načrt za standardizacijo IKT za leto 2016 opredeljuje in opisuje naslednja področja:

4.2.3

Sporočilo Komisije in tekoči načrt za standardizacijo IKT za leto 2016 sta povezana in se dopolnjujeta, vendar pa uporabljata različno terminologijo. V nobenem od njiju ni omenjena povezava med podobnimi področji standardizacije.

4.3.1

Komisija v točki 3.1 sporočila našteje pet prednostnih področij za standardizacijo IKT in navede: „Ta področja so bila izbrana na podlagi nasvetov evropske platforme več zainteresiranih strani glede standardizacije IKT, ki združuje zainteresirane strani iz industrije, določevalce standardov, vlade in predstavnike civilne družbe. V postopku javnega posvetovanja je bilo potrjeno široko soglasje glede zastavljanja teh prednostnih nalog.“

4.3.2

Javno posvetovanje, ki je potekalo od 23. septembra 2015 do 4. januarja 2016, je pritegnilo 168 udeležencev. Rezultati posvetovanja so navedeni v dokumentu z naslovom Zbirno poročilo o javnem posvetovanju o standardih, ki veljajo za enotni digitalni trg: določitev prednostnih nalog in doseganje rezultatov.

4.3.3

Ker so bili rezultati ankete upoštevani pri izbiri prednostnih področij strategije na področju IKT, ki jih vsebuje sporočilo Komisije in zadevajo velik del evropskih podjetnikov, bi bilo zaradi razmeroma nizke udeležbe (168 anketirancev) morda treba zagotoviti dodatne informacije o strukturi anketirancev.

4.3.4

Poročilo daje informacije o skupinah, v katere sodijo anketiranci (2).

4.3.5

Kot lahko vidimo, številni anketiranci pripadajo različnim organizacijam za standardizacijo. Razmeroma majhen delež je razvijalcev in proizvajalcev, ki so pozorni na potrebe trga, določajo ali spremljajo trende tehnološkega napredka in imajo lastne razvojne načrte. V absolutnem smislu je njihovo število majhno.

4.3.6

Rezultati posvetovanja, ki so predstavljeni v zbirnem poročilu, sicer vključujejo informacije o izbranih področjih, vendar ne navajajo števila področij, ki so bila dejansko obravnavana, niti za katera področja gre (niti področij iz letnega tekočega načrta za standardizacijo IKT). Prav tako ni navedeno, kdo je izbral ta področja, v primeru, ko je prvotni seznam vključeval tudi druga področja, pa ni omenjeno, kakšna so bila mnenja.

4.4.1

Komisija v sporočilu navaja več konkretnih točk, ki se bodo sčasoma spreminjale, vključno s prednostnimi področji, ključnimi ukrepi, glavnimi roki in številnimi drugimi točkami. To pomeni, da dokument, kot je to sporočilo Komisije, ne more biti predviden za daljše obdobje.

4.4.2

Zato je treba načrtovati poseben postopek za praktično uporabo, v katerem bi bilo določeno, na kakšen način in kako pogosto je treba dokument pregledati, pripraviti javna posvetovanja, sprejeti odločitve, izvesti operativno načrtovanje in izpeljati druge dejavnosti – tj. načrtovati je treba redno upravljanje življenjskega cikla tega dokumenta in vseh z njim povezanih dejavnosti.

4.5.1

Komisija v sporočilu navaja več vidikov izbire prednostnih nalog za standardizacijo IKT in dejavnosti, načrtovanih za nadaljevanje tega ukrepa. Študijska skupina EESO je ob prebiranju tega sporočila in z njim povezanih dokumentov kljub temu ugotovila, da več družbeno pomembnih vidikov ni nikjer obravnavanih ali so omenjeni le mimogrede.

4.5.2

Čeprav je glavni cilj sporočila Komisije opredeliti prednostna področja za standardizacijo IKT in z njo povezane dejavnosti, bosta njegovo izvajanje in uporaba v praksi neposredno ali posredno vplivala tudi na področja, kot so:

4.5.3

EESO ugotavlja, da je treba med postopkom standardizacije pozornost posvetiti tudi naslednjim vprašanjem: