10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/70

Glavni poročevalec:

Mihai IVAŞCU

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ceni nadaljnja prizadevanja Komisije v boju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju v obliki direktive proti izogibanju davkom (1), ki ustreza projektu OECD glede erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (2) ter zahtevam evropskih deležnikov, kot so civilna družba, države članice in Evropski parlament.

1.2

Čeprav je težko izdelati natančno ekonomsko analizo posledic hibridnih neskladij, kot je ugotovila tudi OECD, je EESO prepričan, da bi se morali s sprejetjem predloga direktive Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (3) (v nadaljevanju: direktiva) občutno povečati prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb v vseh državah članicah.

1.3

Po mnenju EESO bo ta direktiva izpolnila ves svoj potencial le, če bodo podobna pravila uvedle tudi tretje države. Za učinkovito izvajanje so nujno potrebni enaki konkurenčni pogoji in pravičnost globalne davčne politike. Brez tega se lahko nekoliko zmanjša privlačnost enotnega trga v korist manj reguliranih trgov ter minimizira pozitivni učinek direktive.

1.4

EESO se strinja, da je treba neskladja odpravljati le, ko ima eno od povezanih podjetij dejanski nadzor nad drugim povezanim podjetjem z udeležbo v smislu glasovalnih pravic, lastništva kapitala ali upravičenosti do prejetja 50 odstotkov ali več dobička.

1.5

Odbor meni, da je treba posebno pozornost nameniti uvoženim neskladjem, ki ogrožajo učinkovitost pravil, katerih cilj je odprava hibridnih neskladij, in je prepričan, da so potrebna nadaljnja pojasnila, da se zagotovi skladnost izvajanja v vseh državah članicah.

1.6

Glede različnih obdobij za napoved davkov, ki jih uporabljajo različne jurisdikcije, se EESO strinja, da te časovne razlike same po sebi ne bi smele biti razlog za neskladja pri davčnih izidih. Vendar mora davčni zavezanec plačilo napovedati v obeh jurisdikcijah v razumnem časovnem obdobju.

1.7

EESO sicer podpira sedanji pristop glede hibridnih neskladij, vendar meni, da bi morale države članice preučiti tudi vzroke hibridnih neskladnih ureditev, odpraviti morebitne vrzeli in preprečiti agresivno davčno načrtovanje, namesto da si zgolj prizadevajo zagotoviti prihodke od davkov.

1.8

EESO priporoča, da vse države članice preučijo možnost uvedbe in uporabe sankcij za davčne zavezance, ki izkoriščajo hibridne neskladne ureditve, da bi takšne prakse preprečili ali odpravili.

1.9

EESO predlaga, da se Komisija loti priprave obširnega poročila o stanju izvajanja direktive v vseh državah članicah, pa tudi o globalni sliki glede hibridnih neskladnih ureditev.

1.10

EESO meni, da morajo države članice izmenjati ustrezne informacije in najboljše prakse, da bi pospešili ta proces in zagotovili enotno izvajanje.

2.1

Komisija je januarja 2016 predstavila sveženj proti izogibanju davkom, ki je del načrta za pravičnejše in učinkovitejše obdavčevanje podjetij (4). Sveženj vsebuje konkretne ukrepe za preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja, povečanje davčne preglednosti in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja v EU.

2.2

Sveženj vsebuje krovno sporočilo (5), ki pojasnjuje politični, ekonomski in mednarodni okvir boja proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, ter naslednje glavne instrumente: direktivo proti izogibanju davkom (6), direktivo o spremembi direktive o upravnem sodelovanju (DAC) (7), priporočilo Komisije o davčnih sporazumih (8) in sporočilo o zunanji strategiji EU (9) glede sodelovanja s tretjimi državami pri upravljanju na davčnem področju.

2.3

Svet ECOFIN je 12. julija 2016 objavil izjavo o hibridnih neskladjih, v kateri je Komisijo pozval, naj pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v zvezi z ukrepom 2. Večina držav članic se je zavezala k izvajanju teh priporočil.

2.4

Direktiva spreminja direktivo proti izogibanju davkom in je hkrati del svežnja, ki vključuje tudi predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) in predlog o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCTB). Pravila o hibridnih neskladjih v predlogih o CCCTB in CCTB so skladna s pravili iz te direktive.

2.5

Na podlagi podpore držav članic in izjav Sveta ECOFIN o tej temi je Komisija pripravila predlog za spremembo Direktive Sveta (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami, kot so hibridna neskladja pri stalnih poslovnih enotah, hibridni prenosi, uvožena neskladja in neskladja, povezana z družbami, ki so dvojni rezidenti.

2.6

Ker smernice za države članice niso pravno zavezujoče, je treba sprejeti zavezujoča pravila, da se zagotovi, da države članice ta neskladja učinkovito odpravijo. S samostojnim ukrepanjem posameznih držav članic bi se zgolj povečala razdrobljenost notranjega trga, omogočilo ohranjanje neskladij in preprečilo večje pobiranje davkov.

2.7

Namen predloga Komisije je odpraviti neskladja, ki so posledica razlik v pravni opredelitvi subjekta ali finančnega instrumenta. Predlog se nanaša tudi na neskladja, ki so posledica različnih pravil glede obravnavanja tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote. V skladu s pravili iz tega predloga bodo države članice – odvisno od posameznega primera – bodisi zavrnile odbitek plačila bodisi od davčnega zavezanca zahtevale, da plačilo ali dobiček vključi v svoj obdavčljivi dohodek.

2.8

Nazadnje, direktiva ne predpisuje popolne uskladitve, temveč obravnava le agresivno davčno načrtovanje, ki uporablja hibridne neskladne ureditve. Ukrepi so omejeni na primere odbitka v eni državi brez vključitve tega prihodka v davčno osnovo druge države ali neobdavčenja prihodkov v eni državi brez vključitve teh prihodkov v drugi državi. Odpravljajo se tudi primeri dvojnega obdavčevanja.

3.1

EESO se zaveda, da so bili sedanji sistemi obdavčevanja dohodkov pravnih oseb pripravljeni glede na gospodarske razmere preteklega obdobja, ko so bila podjetja fizično in pravno povezana z lokalnimi trgi. Ker to v glavnem ne drži več, je treba davčni okvir prilagoditi mednarodnemu okolju in aktualnim izzivom.

3.2

EESO ceni nadaljnja prizadevanja Komisije na tem področju v obliki direktive proti izogibanju davkom, ki ustreza projektu OECD glede erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter zahtevam evropskih deležnikov, kot so civilna družba, države članice in Evropski parlament.

3.3

EESO podpira sklepe OECD/G-20 glede erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter določbe, ki se uvajajo s to direktivo.

3.4

EESO se zaveda, da predlog obravnava hibridne neskladne ureditve, opredeljene v poročilu OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v zvezi z ukrepom 2 (10), in se ne nanaša na primere, ko se plača malo ali nič davka zaradi nizke davčne stopnje ali posebnega davčnega sistema v določeni jurisdikciji.

3.5

Hibridne neskladne ureditve štejejo za razširjeno tehniko agresivnega davčnega načrtovanja, ki jo uporabljajo večnacionalna podjetja, ko odprejo sedeže ali poslovne enote v več državah, tako državah članicah kot tretjih državah. Ker Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 trenutno obravnava samo hibridna neskladja na ravni držav članic, se EESO strinja, da jo je treba spremeniti in dopolniti s posebnimi pravili za primere, ko so vpletene tretje države, pri čemer je edini namen zaščititi enotni trg. Vendar EESO opozarja, da so pravila, ki veljajo v EU, odvisna od tega, ali bo pravila o hibridnih neskladjih v konkretnem primeru uporabila tretja država.

3.6

EESO je že izrazil stališče, da agresivno davčno načrtovanje spodkopava davčno osnovo držav članic v višini 50–70 milijard EUR letno (11). Pomemben del tega so hibridna neskladja, ki imajo precejšen negativen učinek na davčne prihodke ter konkurenco, pravičnost in preglednost. Čeprav je težko izdelati natančno ekonomsko analizo posledic hibridnih neskladij, kot je ugotovila tudi OECD, je EESO prepričan, da se bo s sprejetjem te direktive občutno povečal davek od dohodkov pravnih oseb v vseh državah članicah.

3.7

Za ta predlog ni bila opravljena ocena učinka glede direktive, ki jo spreminja, in to zaradi tesne povezave s celovitim poročilom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, delovnim dokumentom služb Komisije (12), ki vključuje pomembno analizo, že opravljenih posvetovanj ter zahteve iz izjave Sveta, da se direktiva predloži do oktobra 2016. Države članice morajo sprejeti zakone, predpise in upravne določbe, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo, ter o tem obvestiti Evropsko komisijo najpozneje do 31. decembra 2018. EESO se strinja, da ocena učinka trenutno ni potrebna.

3.8

Štiri leta po tem, ko direktiva stopi v veljavo, mora Komisija oceniti njeno izvajanje in o tem poročati Svetu. Vendar EESO predlaga, da Komisija stanje glede izvajanja ocenjuje vsako leto, Svetu pa oceno izvajanja predloži leto dni po predlaganem roku. Ta ocena izvajanja bi morala vključevati študijo o stanju izvajanja zakonodaje v državah članicah, obsežno študijo o tretjih državah, ki izvajajo ali so začele izvajati pravila OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ter položaj enotnega trga EU na svetovnem prizorišču. EESO poleg tega priporoča Komisiji, naj v poročilo vključi morebitne motnje v nacionalnih zakonodajnih okvirih, kar pomeni druge davčne, poslovne ali regulativne posledice, če se pojavijo.

3.9

Po oceni izvajanja bi morala Komisija po mnenju EESO pripraviti obsežno oceno učinka te direktive na enotni trg. To študijo bi bilo treba opraviti takoj, ko so na voljo potrebni podatki držav članic.

4.1

Obravnavana direktiva dodaja obsežno opredelitev povezanih podjetij, ki vključuje tudi subjekte, ki so del iste konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja kot davčni zavezanec, ter podjetja, v katerih ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, ali podjetja, ki imajo znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca. EESO se strinja, da je treba neskladja odpravljati le, ko ima eno od povezanih podjetij dejanski nadzor nad drugim povezanim podjetjem.

4.2

EESO podpira dodatna pravila, ki jih uvaja direktiva. Za učinkovito izvajanje pa so nujno potrebni enaki konkurenčni pogoji in pravičnost globalne davčne politike. Brez tega se lahko nekoliko zmanjša privlačnost enotnega trga v korist manj reguliranih trgov.

4.3

EESO meni, da so v primeru obstoja možnosti hibridnih neskladij čezmejne naložbe zagotovo bolj priljubljene od domačih naložb, kar očitno izkrivlja enotni trg.

4.4

Svet je kot rok, do katerega morajo države članice direktivo vključiti v svoj zakonodajni okvir, predlagal 31. december 2018. EESO ocenjuje, da gre za razumen rok, vendar svetuje, da je treba napredek pri izvajanju skrbno nadzirati, da bi vse države članice dosegle cilje direktive do predlaganega roka. Če ukrepi ne bodo dosledno izvajani, bo to lahko resno škodilo konkurenčnosti podjetij na ravni EU.

4.5

Ker je akcijski načrt za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička soglasno sklenjen dogovor brez zavezujočih določb, vse članice EU pa niso tudi članice OECD, EESO ceni podporo držav članic, ki niso članice OECD, pri usklajevanju in izvajanju projekta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Vendar EESO priporoča, da se posebna pozornost posveti procesu izvajanja v teh državah, tako te direktive kot direktive proti izogibanju davkov.

4.6

Direktiva ne predlaga sankcij za davčne zavezance, saj je njihova uporaba v pristojnosti držav članic. EESO priporoča državam članicam, naj to vprašanje podrobno preučijo in uporabijo prisilne ukrepe, če menijo, da bodo tako preprečile oziroma odpravile hibridna neskladja.

4.7

Ker direktiva proti izogibanju davkom ne obravnava drugih vrst neskladij, kot so hibridna neskladja pri stalnih poslovnih enotah, hibridni prenosi, uvožena neskladja in neskladja, povezana z družbami, ki so dvojni rezidenti, EESO meni, da je razširitev člena 9 dovolj podrobna.

4.8

Glede različnih obdobij za napoved davkov, ki jih uporabljajo različne jurisdikcije, se EESO strinja, da te časovne razlike same po sebi ne bi smele biti razlog za povzročanje neskladij pri davčnih izidih. Vendar mora davčni zavezanec, ki se želi izogniti odbitku brez vključitve, plačilo napovedati v obeh jurisdikcijah v razumnem časovnem obdobju.

4.9

EESO priporoča, da vse države članice natančneje preučijo osnovne vzroke hibridnih neskladij, odpravijo morebitne vrzeli in preprečijo agresivno davčno načrtovanje, namesto da si zgolj prizadevajo zagotoviti prihodke od davkov.

4.10

Odbor meni, da je treba posebno pozornost nameniti uvoženim neskladjem, ki ogrožajo učinkovitost pravil, katerih cilj je odprava hibridnih neskladij. EESO podpira prizadevanja Komisije, da bi preprečila dvojne odbitke ali odbitke brez vključitve, ki jih ustvarjajo uvožena neskladja, kakor določa člen 9(4) in (5), vendar meni, da so potrebna dodatna pojasnila.

4.11

Nazadnje EESO še priporoča, da si vse države članice med izvajanjem izmenjujejo ustrezne informacije in najboljše prakse, da bi pospešili ta proces in zagotovili njegovo skladnost.