Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341

(COM(2018) 354 final – 2018/0179 (COD))

(2019/C 62/15)

Poročevalec:

Carlos TRIAS PINTÓ

Zaprosilo	Svet Evropske unije, 6. 7. 2018 Evropski parlament, 5. 7. 2018
Pravna podlaga	člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	3. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	174/7/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Udeleženci na finančnem trgu prispevajo k prehodu evropskega gospodarstva na okolju prijaznejši, odpornejši in krožni sistem z vključevanjem dejavnikov ESG v (1): — dejavnosti svetovanja končnim vlagateljem tako, da jih sprašujejo o njihovih željah glede trajnosti, — sestavo in izbiro portfelja finančnih sredstev, — transparentno objavo in verodostojno utemeljevanje sprejemanja odločitev, — predhodne predpogodbene informacije o vključevanju tveganj in pričakovanem učinku, — periodična poročila z navedbo skupnega učinka finančnega proizvoda na trajnost na podlagi ustreznih kazalnikov trajnostnega razvoja.

1.2

Cilji trajnostnega razvoja (SDG) (2) in Pariški sporazum o podnebnih spremembah so osrednji stebri skupne trajnosti, Akcijski načrt Evropske komisije za financiranje trajnostne rasti (3) pa bo okrepil to novo strukturo.

1.3

Za začetek je treba na podlagi trdnih znanstvenih dokazov postopoma opredeliti, katere dejavnosti so trajnostne, pri tem pa ves čas trajanja projekta uporabljati metodologijo analize stroškov in koristi, ki ocenjuje okoljske, socialne in gospodarske zunanje učinke.

1.4

Upoštevanje okoljskega dejavnika (dejavniki ESG) zahteva upoštevanje na mednarodni ravni dogovorjenih (4) ukrepov socialne zaščite (5) in evropskega stebra socialnih pravic (6). Po mnenju EESO morajo zaščitni ukrepi segati do upravljavskega dejavnika, pri čemer je treba upoštevati tudi dobro davčno upravljanje (družb in institucij).

1.5

EESO pozdravlja pripravo akcijskega načrta. To mnenje se osredotoča na ukrepe, povezane s preusmeritvijo tokov kapitala k trajnostnim naložbam, zato v polni meri zadeva fiduciarne obveznosti udeležencev na kapitalskih trgih, katerih najšibkejši člen, tj. končni vlagatelj, bo svoje želje glede trajnosti lahko uskladil s svojimi informiranimi odločitvami o naložbah. Z novo predlagano uredbo in revizijo direktive bo izvajanje tega akcijskega načrta trdno, skladno in učinkovito.

1.6

Številni opozarjajo na zagon, s katerim bi iz slabega potegnili nekaj dobrega: „Evropo vrednot“ bi okrepili tako, da bi izkoristili potencial trajnosti. V tem smislu EESO odločno stavi na pripravo trajnostnih vseevropskih finančnih produktov, saj je prepričan, da bi to pripomoglo k boljši in uspešnejši Evropi.

1.7

EESO pozdravlja predlog Komisije, da se vzpostavi platforma za trajnostno financiranje, ki bi jo sestavljali strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja. Del te platforme bi moral biti tudi EESO.

1.8

EESO poudarja, da je treba zagotoviti sodelovanje civilne družbe in socialnih partnerjev v celotnem procesu.

2.   Ozadje

2.1   Splošni okvir: akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti

2.1.1

Vmesni pregled unije kapitalskih trgov se je na dolgi poti do dokončanja finančne unije osredotočal na mobilizacijo evropskih prihrankov s spodbujanjem zasebnih trajnostnih naložb. V akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti, ki ga je Komisija predstavila 8. marca 2018, je določen pameten in natančen načrt za izpolnitev te zaveze.

2.1.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor je pozdravil to pobudo, saj njenih deset ukrepov sestavlja sklop usklajenih in močno povezanih aktov, ki jih je treba sprejeti pred koncem leta 2019.

2.1.3

Predlog spremembe regulativnega okvira, ki je predmet tega mnenja, je neposredno povezan s fiduciarno funkcijo udeležencev na finančnem trgu.

2.1.4

Nanaša se predvsem na ukrep 7 iz akcijskega načrta, kjer imata vključevanje trajnosti v naložbene portfelje in njeno pravilno razkrivanje za posledico ukrep 4 o svetovanju končnemu vlagatelju. Delno zadeva tudi ukrep 9, saj je objavljanje kakovostnih in usklajenih nefinančnih informacij družb nujen pogoj.

2.1.5

Vzporedno EESO v okviru tega prvega celovitega kroga ukrepov iz akcijskega načrta sprejema mnenje o taksonomiji (ukrep 1) in referenčnih vrednostih za trajnost (ukrep 5) (7).

2.2   Dolžnosti institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja v zvezi s trajnostjo

2.2.1

Za ustrezno prilagoditev direktive o trgih finančnih instrumentov (MIFID II) in direktive o distribuciji zavarovalnih produktov (IDD) je predlagana uredba o upoštevanju trajnostnih vidikov v postopku sprejemanja odločitev ter razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti, skupaj s spremembo Direktive (EU) 2016/2341 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje ter delegiranimi akti Evropske komisije ob podpori nadzornih organov.

2.2.2

Zagotoviti je treba, da upravitelji premoženja, institucionalni vlagatelji, distributerji zavarovanj in naložbeni svetovalci v svoje naložbene odločitve (ukrep 7) in svetovalne postopke (ukrep 4) vključijo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike kot del svoje obveznosti, da ravnajo v najboljšem interesu vlagateljev ali upravičencev.

2.2.3

Upravitelji premoženja in institucionalni vlagatelji bi morali razkriti, kako so njihove naložbe skladne s temi trajnostnimi cilji, in z ad hoc kazalniki učinka redno poročati o nefinančni uspešnosti naložb. To pomeni več transparentnosti za končne vlagatelje, ki bodo lahko sprejeli ustrezno informirane odločitve na podlagi primerljivih produktov, ki ne vključujejo lažnega varovanja okolja (angl. greenwashing) in/ali lažne socialne komponente (angl. socialwashing).

2.2.4

Predlagana zakonodaja se bo uporabljala za upravitelje premoženja (8), institucionalne vlagatelje (tj. zavarovalnice, za katere velja direktiva Solventnost II, in poklicne pokojninske sklade, za katere velja direktiva IORP II), distributerje zavarovanj, za katere velja direktiva o distribuciji zavarovanj (IDD), naložbene svetovalce in upravljavce individualnih portfeljev, za katere velja direktiva MiFID II.

2.2.5

Predlagana pravila zajemajo vse ponujene finančne produkte in storitve (upravljanje portfeljev in svetovanje v zvezi z njimi), ki jih zagotavljajo navedeni subjekti, ne glede na to, ali si prizadevajo izpolniti cilje vlaganja v trajnost ali ne.

2.2.6

Indeks nizkoogljičnosti EU ali indeks pozitivnega ogljičnega učinka bi bil določen kot referenčna vrednost samo za tiste produkte/storitve, katerih cilj so nizke emisije ogljika, uporabljali pa bi se tudi drugi indeksi za produkte/storitve z okoljskimi in/ali socialnimi cilji.

2.2.7

Na ta način bi vlagatelji pri ocenjevanju dolgoročne uspešnosti svojih naložb upoštevali kritje tveganj glede trajnosti in izpolnili tako imenovane fiduciarne obveznosti v najboljšem interesu svojih končnih vlagateljev/upravičencev.

2.2.8

Finančni sektor bo prav tako opravljal nepogrešljivo nalogo pri prilagajanju tveganj na področju podnebnih sprememb ter okoljskih, socialnih in upravljavskih izzivov tako, da bo z izborom primernih dejavnosti, projektov in podjetij tokove zasebnega kapitala postopoma usmerjal v trajnostne naložbe.

2.2.9

EU bo na drugi strani okrepila javne sklade, da bi pritegnila več zasebnih naložb. Zlasti pri Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI 2.0), ki je razširjen in okrepljen ter velja od 31. decembra 2017, se predlaga 40-odstotni cilj pametnih naložb z vidika podnebja, ki se bo še zvišal v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Uravnotežen pristop k tveganjem, povezanim z dejavniki ESG, in ustrezna prilagoditev udeležencev finančnega sistema bosta na prehodu k trajnejšemu in bolj vključujočemu gospodarstvu prispevala k sistemski finančni stabilnosti.

3.2

EESO se je v okviru akcijskega načrta Evropske komisije na splošno opredelil (9) do fiduciarnih obveznosti institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja na področju trajnosti.

3.3

Natančneje, EESO se zavzema za vključitev finančnih produktov, povezanih s pokojninami, v novo taksonomijo in referenčne vrednosti, ki jih je mogoče povezati z dolgoročnimi naložbami sklada EFSI 2.0 in prihodnjega sklada InvestEU, predvidenega v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

3.4

Tako bi lahko prihodnji vseevropski osebni pokojninski produkti (PEPP) postali vodilni trajnostni produkt glede na velik pomen zagotavljanja dolgoročnega toka finančnih sredstev, ki omogoča sočasno obravnavo različnih izzivov v evropski družbi, skratka, ljudem zagotavlja blaginjo v prihodnosti, obenem pa financira trdno trajnostno infrastrukturo. EESO meni, da bi morala biti to standardna naložbena možnost, ki bi varčevalcem v PEPP omogočala, da se jim vloženi kapital povrne tudi z dopolnilno institucionalno podporo Evropske unije (10).

3.5

Poleg spodbujanja uporabe domačih prihrankov je treba v Evropo pritegniti več naložb. Poleg spodbud, ki jih prinašajo trajnostne naložbe, tudi številne študije opozarjajo na to, da vlagatelji iščejo dostop do večjih kapitalskih trgov, na katerih so naložbe običajno donosnejše.

3.6

Pri povezovanju kapitalskega trga je treba predvideti tudi reforme in spodbude, ki podpirajo osebne in kolektivne trajnostne vseevropske pokojninske načrte, pod pogojem, da se hkrati zagotovijo trdni javni pokojninski sistemi s povečanjem števila zavarovancev v sistemih socialne varnosti. Javne pokojninske sisteme je treba tudi spodbujati k trajnostnim naložbam iz rezervnih skladov, če jih imajo.

3.7

Poleg tega je EESO poudaril, da bi morala biti proaktivna interakcija s strankami temeljni del zakonskih obveznosti pri storitvah finančnega posredništva, da bi strankam lahko dali jasne informacije o možnih finančnih tveganjih in koristih upoštevanja dejavnikov ESG. V primeru malih vlagateljev je treba preveriti, da jasno razumejo vse predložene informacije.

3.8

EESO zato podpira tudi sprejetje direktive MiFID II in direktive o distribuciji zavarovanj ter se nazadnje zavzema za to, da bi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) vključil želje glede trajnosti v svoje smernice za oceno primernosti. Brez poseganja v cilje teh direktiv in predvsem za zagotovitev zaščite vlagateljev je treba proučiti, ali in kako so lahko želje vlagateljev glede trajnosti vključene v to zakonodajo, da bodo lahko finančni svetovalci podajali ustrezna priporočila o finančnih produktih in pri tem kar najbolje upoštevali želje strank in primernost.

3.9

EESO vsekakor pozdravlja skladno in sočasno revizijo Evropskega sistema finančnega nadzora, da bi finančno pomembna tveganja v zvezi z vzdržnostjo (11) vključili med naloge mikrobonitetnega nadzora, in meni, da je treba trenutne zahteve po kapitalu in likvidnosti previdno pretehtati v skladu s temi novimi dejavniki.

3.10

EESO ponovno izraža svoje globoko obžalovanje, da niti najbolj napredne države niso uspele odpraviti plačnih razlik med spoloma. V zvezi s tem trajnostno financiranje omogoča učinkovite odzive: naložbe, ki upoštevajo vidik spola (angl. gender-lens investing) (12), lahko vključujejo financiranje podjetij, katerih lastnice so ženske, podjetij, ki imajo močno tradicijo zaposlovanja žensk, ali podjetij, ki s svojimi izdelki in storitvami izboljšujejo življenje žensk in deklet.

3.11

Poleg tega The Boston Consulting Group navaja, da si tako milenijci kot ženske vse bolj prizadevajo, da bi svoje finančne in naložbene cilje uskladili z vrednotami, ne da bi se pri tem zmanjšala pričakovanja glede donosa. Z drugimi besedami, prizadevajo si za dodatno dodano vrednost, ki presega finančno uspešnost.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO meni, da je primerno, da je pravna podlaga te uredbe člen 114 PDEU, saj gre za ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev med različnimi udeleženci na finančnem trgu, obenem pa za zagotavljanje visoke ravni zaščite potrošnikov (končnih vlagateljev).

4.2   Predlog uredbe

4.2.1

EESO podpira, da se s to uredbo uskladijo pravila, ki jih morajo institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja spoštovati v naložbenem procesu, pri čemer se upoštevajo dejavniki in tveganja glede trajnosti ter zahteve za preglednost, ki omogočajo objektivno primerjavo med trajnostnimi finančnimi produkti. Poudarja tudi pomembno vlogo, ki jo bodo imeli nadzorni organi pri oblikovanju tehničnih standardov za postopek priprave in razširjanja informacij, za kar morajo imeti na voljo strokovno tehnično svetovanje.

4.2.2

EESO pozdravlja izčrpne opredelitve iz člena 2 in z zadovoljstvom ugotavlja, da celostno obravnavajo okoljske in socialne vidike in vidike upravljanja, ki bodo upoštevani pri oblikovanju nove taksonomije. Ta pristop je očiten v odstavku (o), saj trajnostne naložbe ne smejo temeljiti le na okoljskih ciljih iz pododstavka (i), ki se sklicuje na člen 2 predloga uredbe o novi taksonomiji (13), temveč morajo izpolnjevati tudi določbe iz pododstavkov (ii) in (iii), ki se nanašajo na socialni vidik in vidik upravljanja. Namen teh določb je olajšati obveznost poročanja tržnih akterjev, ki socialne in upravljavske dejavnike že vključujejo v svoje naložbene portfelje, pri čemer EESO meni, da jih je treba izrecno opredeliti kot zaščitne ukrepe „zelene taksonomije“.

4.2.3

EESO podpira predlog, naj vsi akterji na spletu objavijo merila vključevanja finančno pomembnih dejavnikov (14) vzdržnosti poleg finančnih tveganj, povezanih z njihovim katalogom produktov. To pa bo koristno samo, če bodo informacije čim bolj standardizirane in jih bodo vsi akterji naložbene verige hkrati posodabljali.

4.2.4

Predpogodbene informacije so izredno pomembne in morajo biti jasne, ustrezne, objektivne in primerljive. Pomembno je, da se opredelijo posebne informacije v zvezi z vsako družino produktov in se jasno izrazijo kazalniki učinka in/ali referenčne vrednosti, vključno z metodologijo izračuna.

4.2.5

EESO podpira tudi pravila glede obveščanja končnih vlagateljev o učinku njihovih naložb. Obenem poziva evropski nadzorni organ, pristojen v posameznem primeru, naj natančno nadzira, ali so izpolnjene zahteve po rednem objavljanju, posodabljanju in zagotavljanju objektivnih informacij, ter zagotovi skladnost s strategijami trženja posameznega produkta.

4.3   Predlog spremembe Direktive (EU) 2016/2341

4.3.1

EESO podpira predlog, da bi vsi delegirani akti za vključevanje dejavnikov ESG v direktive, ki zadevajo institucionalne vlagatelje in upravljavce premoženja, izhajali iz pravila „preudarne osebe“ ter tako zagotavljali zanesljiv in varen okvir za naložbene politike, s katerimi bi se uravnotežili konkurenčni pogoji med akterji in zagotovila visoka raven zaščite potrošnikov.

4.3.2

Zato podpira revizijo navedene direktive, da bi jo tako uskladili z drugimi direktivami in skladi, ki jih zadeva ta uredba.

4.4   Delegirani akti (MIFID II in direktiva o distribuciji zavarovanj)

4.4.1

Delegirani akti se nanašajo na ukrep 4 iz akcijskega načrta, v postopnem usklajevanju zakonodaje pa naj bi se uskladili z ukrepom 7. EESO podpira predvidene spremembe prejšnjih delegiranih aktov, da se zagotovi, da se bo od končnega vlagatelja izvedelo, kakšne so njegove želje na področju trajnosti, kar bi se moralo nato jasno odražati v priporočilih svetovalca.

4.5

EESO je poleg tega, da podpira prve ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v načrtu, povezanem z akcijskim načrtom za financiranje trajnostnega razvoja, ugotovil naslednje:

4.5.1

Izkoristiti je treba izkušnje in empirične dokaze, ki jih prispevajo finančni akterji, ki že izvajajo finančne posle na podlagi vrednot, zato mora Evropska komisija pripraviti urejen in sistematičen prispevek praks na trgu, saj gre za ključen dejavnik za pravilno izgradnjo nove taksonomije.

4.5.2

V okviru novih postopkov za boljše pravno urejanje je torej treba spodbuditi večjo interakcijo med Evropsko komisijo in glavnimi zainteresiranimi stranmi: osebna in virtualna srečanja, strokovne delavnice, nova orodja itd. Ob vsem tem pa se ne smejo zanemariti naloge, zaupane tehnični skupini strokovnjakov za trajnostno financiranje in drugim ad hoc skupinam za delegirane akte Komisije ter postopek posvetovanj, ki trenutno poteka in katerega obseg je še vedno omejen.

4.5.3

Pri prizadevanjih za dokončanje unije kapitalskih trgov je ključno spodbujati združevanje javnih in zasebnih sredstev in ustvariti različne poti za preusmerjanje tokov kapitala in združevanje različnih virov, da se ustvari trajnostno sovlaganje (fundacije, združenja, donatorji, lastniško množično financiranje itd.) z uporabo načela nediskriminacije, odpravo čezmejnih in administrativnih ovir v skladu z zakonodajo držav članic in z uskladitvijo davčne obravnave.

4.5.4

Po mnenju EESO stroški vključevanja trajnosti v portfelje za upravljanje premoženja niso previsoki niti za manjše akterje, ki si jih lahko zlahka povrnejo, ko zaradi večjega ugleda pridobijo večji obseg poslov.

4.5.5

Ukrep št. 9 načrta (izboljšanje razkritja informacij o trajnosti) bi moral MSP olajšati razkrivanje kakovostnih informacij o trajnosti in s tem povečati njihov delež trajnostnega financiranja.

4.5.6

Največ skrbi povzročajo ukrepi za zagotavljanje skladnosti, ki so na splošno zelo tehnokratski in onemogočajo subjekte z manj sredstvi. Nadzorni organi (zlasti ESMA in EIOPA) morajo zahtevati samo zadevne informacije in s tem olajšati nalogo posredovanja podatkov in utemeljevanja.

4.5.7

EESO odobrava 12-mesečni rok za začetek uporabe uredbe, saj je bilo v primeru paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov (15) uredbo mogoče uporabljati že v samo šestih mesecih.

4.5.8

EESO se na koncu sprašuje, ali ni glede na izkušnje, pridobljene s pobudo za boljše pravno urejanje, pretirano, da je za oceno uporabe te uredbe določen skrajni rok 60 mesecev.

---

(1)  Okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (Environmental, social and governance – ESG).

(2)  Cilji trajnostnega razvoja so bili zasnovani na konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekala v Riu de Janeiru leta 2012.

(3)  COM(2018) 97 final.

(4)  Zlasti vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Listine EU o temeljnih pravicah in delovnih standardov Mednarodne organizacije dela.

(5)  Skupna zaveza v okviru dialoga (oziroma t. i. trialoga) med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

(6)  Glej mnenje EESO o evropskem stebru socialnih pravic (UL C 125, 21.4.2017, str. 10).

(7)  Mnenje EESO ECO/467 – Trajnostno financiranje: taksonomija in referenčne vrednosti (glej stran 103 tega Uradnega lista).

(8)  Zanje veljajo direktiva o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov, uredba o evropskih skladih tveganega kapitala (EuVECA) in uredba o evropskih skladih za socialno podjetništvo (ESSP).

(9)  Mnenje EESO ECO/456 – Financiranje trajnostne rasti (sporočilo) (glej stran 73 tega Uradnega lista).

(10)  Zato je treba omejiti provizije, ki jih prejemajo proizvajalci in posredniki PEPP, ter pripraviti minimalne standarde davčne skladnosti.

(11)  Z okvirom finančne pomembnosti se analizirajo najpomembnejši dejavniki finančne uspešnosti podjetij, med njimi finančno pomembni dejavniki vzdržnosti.

(12)  Sarah Kaplan y Jackie VanderBurg (US Trust) sta opozorili na to, da naj bi skupna kreditna vrzel žensk, ki odprejo in širijo podjetje, na svetovni ravni znašala 320 milijard USD.

(13)  COM(2018) 353 final.

(14)  Z okvirom finančne pomembnosti se analizirajo najpomembnejši dejavniki finančne uspešnosti podjetij, med njimi finančno pomembni dejavniki vzdržnosti.

(15)  Dokumenti s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih.