Mnenje Evropskega odbora regij – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode

(2019/C 86/19)

Poročevalec: Oldřich VLASÁK (CZ/ECR), mestni svetnik, Hradec Králové Referenčni dokument: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode COM(2018) 337 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Člen 4(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1.   Upravljavci obratov za predelavo vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I,  na izhodu iz obrata za predelavo vode (mesto ustrezanja) izpolnjuje:	1.   Upravljavci obratov za predelavo vode zagotovijo, da predelana voda, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I,  ob vhodu v sistem končnega uporabnika (mesto ustrezanja) izpolnjuje:

Obrazložitev

To je zadnje mesto, na katerem je lahko upravljavec obrata za predelavo odpadne vode odgovoren za svoj proizvod; za nadaljnjo skrb za kakovost predelane vode, npr. pri njenem zbiranju in shranjevanju, je odgovoren končni uporabnik.

Predlog spremembe 2

Člen 6

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 6	Člen 6
Vloga za izdajo dovoljenja za oskrbo s predelano vodo	Vloga za izdajo dovoljenja za oskrbo s predelano vodo
1.   Za vsako oskrbo s predelano vodo, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, je potrebno dovoljenje.	1.   Za vsako oskrbo s predelano vodo, ki je namenjena za uporabo, določeno v oddelku 1 Priloge I, je potrebno dovoljenje.
2.   Upravljavec pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje obrat za predelavo vode ali v kateri se načrtuje njegovo delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja.	2.   Upravljavec pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje obrat za predelavo vode ali v kateri se načrtuje njegovo delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja.
3.   Vloga vsebuje:	3.   Vloga vsebuje:
(a) načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, pripravljen skladu s členom 5(2);	(a) načrt obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode, pripravljen skladu s členom 5(2);
(b) opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje iz oddelka 2 Priloge I;	(b) opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval minimalne zahteve za kakovost vode in spremljanje iz oddelka 2 Priloge I;
(c) opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval dodatne zahteve, predlagane v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode.	(c) opis, kako bo upravljavec obrata za predelavo vode izpolnjeval dodatne zahteve, predlagane v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode.
	4.     Država članica od končnega uporabnika zahteva dovoljenje za uporabo predelane vode, kot je navedeno v oddelku 1 Priloge I, ali prijavo takšne uporabe.
	5.     V skladu z nacionalno zakonodajo končni uporabnik pri pristojnem organu države članice, v kateri deluje obrat za predelavo vode ali se načrtuje njegovo delovanje, vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz odstavka 1 ali za spremembo obstoječega dovoljenja ali prijavi delovanje.

Obrazložitev

Kot je razvidno iz vsebine uredbe, EU predelane vode ne obravnava kot isti (varen) proizvod kot pitno vodo, zato bi moral odgovornost za njeno uporabo prevzeti tudi končni uporabnik, ki se mora tega zavedati. Država članica naj zato od končnega uporabnika zahteva dovoljenje za uporabo predelane vode ali prijavo takšne uporabe. Škodo za končne uporabnike bi moralo odtehtati dejstvo, da v sušnih obdobjih, ko je z drugimi predpisi omejena poraba površinske vode ali podtalnice, s tem novim proizvodom lahko sploh ohranijo rastlinsko pridelavo v kmetijstvu (in pogosto tudi nanjo navezano živinorejo).

Hkrati morajo biti pristojni organi obveščeni o tem, za kakšen namen se bo uporabila predelana voda, čeprav za to ni potrebno dovoljenje.

Predlog spremembe 3

Člen 7

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 7 Izdaja dovoljenja	Člen 7 Izdaja dovoljenja
1.   Pristojni organ se za namene ocenjevanja vloge po potrebi posvetuje in izmenja ustrezne informacije z:	1.   Pristojni organ se za namene ocenjevanja vloge po potrebi posvetuje in izmenja ustrezne informacije z:
(a) drugimi ustreznimi organi iste države članice, zlasti z organom, pristojnim za vodo, če ta ni pristojni organ;	(a) drugimi ustreznimi organi iste države članice, zlasti z organom, pristojnim za vodo, če ta ni pristojni organ;
(b) kontaktnimi točkami v potencialno prizadetih državah članicah, imenovanimi v skladu s členom 9(1).	(b) kontaktnimi točkami v potencialno prizadetih državah članicah, imenovanimi v skladu s členom 9(1).
2.   Pristojni organ v treh mesecih od prejema popolne vloge iz točke (a) člena 6(3) odloči, ali bo izdal dovoljenje. Če zaradi zapletenosti vloge potrebuje več časa, o tem obvesti vložnika ter navede pričakovani datum izdaje dovoljenja in razloge za podaljšanje roka.	2.   Pristojni organ v treh mesecih od prejema popolne vloge iz točke (a) člena 6(3) odloči, ali bo izdal dovoljenje. Če zaradi zapletenosti vloge potrebuje več časa, o tem obvesti vložnika ter navede pričakovani datum izdaje dovoljenja in razloge za podaljšanje roka.
3.   Če se pristojni organ odloči izdati dovoljenje, določi veljavne pogoje, ki po potrebi vključujejo:	3.   Če se pristojni organ odloči izdati dovoljenje, določi veljavne pogoje, ki po potrebi vključujejo:
(a) pogoje v zvezi z minimalnimi zahtevami za kakovost vode in spremljanje, določenimi v oddelku 2 Priloge I;	(a) pogoje v zvezi z minimalnimi zahtevami za kakovost vode in spremljanje, določenimi v oddelku 2 Priloge I;
(b) pogoje v zvezi z dodatnimi zahtevami, predlaganimi v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode;	(b) pogoje v zvezi z dodatnimi zahtevami, predlaganimi v načrtu obvladovanja tveganja v zvezi s ponovno uporabo vode;
(c) vse druge pogoje, potrebne za nadaljnje zmanjšanje vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in živali ali okolje.	(c) vse druge pogoje, potrebne za nadaljnje zmanjšanje vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi in živali ali okolje.
4.   Dovoljenje se redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih pet let, ter se po potrebi spremeni.	4.   Dovoljenje se redno pregleduje, in sicer vsaj vsakih pet let, ter se po potrebi spremeni.
	5.     Pristojni organ države članice, pri katerem je uporabnik vložil prijavo ali zaprosil za dovoljenje, končnemu uporabniku naloži obveznost, da predelano vodo uporablja le v skladu s preglednico 1 iz oddelka 2 Priloge I k tej uredbi.

Obrazložitev

Kot je razvidno iz vsebine uredbe, EU predelane vode ne obravnava kot isti (varen) proizvod kot pitno vodo, zato bi moral odgovornost za njeno uporabo prevzeti tudi končni uporabnik, ki se mora tega zavedati. Država članica naj zato od končnega uporabnika zahteva dovoljenje za uporabo predelane vode ali prijavo takšne uporabe. Škodo za končne uporabnike bi moralo odtehtati dejstvo, da v sušnih obdobjih, ko je z drugimi predpisi omejena poraba površinske vode ali podtalnice, s tem novim proizvodom lahko sploh ohranijo rastlinsko pridelavo v kmetijstvu (in pogosto tudi nanjo navezano živinorejo).

Predlog spremembe 4

Člen 8(1)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Člen 8 Preverjanje skladnosti	Člen 8 Preverjanje skladnosti
1.   Pristojni organ na mestu ustrezanja preverja skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. Preverjanje skladnosti se izvaja z naslednjimi sredstvi:	1.   Pristojni organ na mestu ustrezanja preverja skladnost predelane vode s pogoji iz dovoljenja. Preverjanje skladnosti se izvaja z naslednjimi sredstvi:
(a) pregledi na kraju samem ;	(a) pregledi ustreznosti pri dobavitelju ali končnem uporabniku, kakor je navedeno v ustreznem dovoljenju. Pregledi se izvajajo v skladu s standardi in normami vzorčenja in analize v dani državi. Prav tako bi bilo treba upoštevati standarde ISO v zvezi s kakovostjo različnih razredov predelane vode glede na različne kategorije namakanih poljščin. Vsaka država članica določi pogostost pregledov na podlagi analize tveganja, pri čemer so pri večjem tveganju pregledi pogostejši;
(b) uporabo podatkov o spremljanju, pridobljenih v skladu s to uredbo ter direktivama 91/271/EGS in 2000/60/ES;	(b) vsemi drugimi ustreznimi sredstvi , da bi kakovost predelane odpadne vode jamčil ne le dobavitelj, temveč tudi končni uporabnik .
(c) vsemi drugimi ustreznimi sredstvi.
2.   Pristojni organ v primeru neskladnosti od upravljavca obrata za predelavo vode zahteva, naj brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti.	2.   Pristojni organ v primeru neskladnosti od upravljavca obrata za predelavo vode zahteva, naj brez odlašanja sprejme vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti.
3.   Če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi, upravljavec obrata za predelavo vode takoj prekine nadaljnjo oskrbo s predelano vodo, dokler pristojni organ ne ugotovi, da je bila skladnost ponovno vzpostavljena.	3.   Če neskladnost povzroči znatno tveganje za okolje ali zdravje ljudi, upravljavec obrata za predelavo vode takoj prekine nadaljnjo oskrbo s predelano vodo, dokler pristojni organ ne ugotovi, da je bila skladnost ponovno vzpostavljena.
4.   Če se zgodi incident, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz dovoljenja, upravljavec obrata za predelavo vode takoj obvesti pristojni organ in končne uporabnike, na katere bi lahko to vplivalo, pri čemer pristojnemu organu sporoči informacije, potrebne za oceno učinkov tega incidenta.	4.   Če se zgodi incident, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz dovoljenja, upravljavec obrata za predelavo vode takoj obvesti pristojni organ in končne uporabnike, na katere bi lahko to vplivalo, pri čemer pristojnemu organu sporoči informacije, potrebne za oceno učinkov tega incidenta.
	5.     Končni uporabnik poskrbi, da njegove proizvode redno nadzirajo nacionalni organi, pristojni za kmetijsko in živilsko proizvodnjo.

Obrazložitev

Ta člen je ključnega pomena za uspeh celotne uredbe, vendar je besedilo odstavka 1 povsem nejasno in neuporabno za izvajanje uredbe v praksi.

V zvezi s točko (a):

Tukaj manjka nedvoumna navedba tega, kje in kaj konkretno se bo preverjalo, poleg tega pa bi moralo biti navedeno vsaj sklicevanje na ustrezne standarde vzorčenja in analize ter na standard ISO za kakovost predelane vode za namakanje v posameznih razredih po zalivanih rastlinah. Pogostost pregledov mora biti odvisna od tveganj. Da bi spodbudili ponovno uporabo vode, bi moral za obrate z manjšimi tveganji veljati poenostavljen postopek.

V zvezi s točko (b):

Povezava z navedenima direktivama (91/271/EGS in 2000/60/ES) ni vidna. Podatki, pridobljeni na podlagi teh direktiv, so podatki o kakovosti očiščene odpadne vode, kar nima nikakršne povezave s kakovostjo predelane odpadne vode, saj je ta (z redkimi izjemami) dodatno obdelana v obratih za predelavo odpadne vode.

V zvezi z odstavkom 5:

Na splošno člen 8 ne vsebuje določb o nadzoru nad varnostjo lastnih kmetijskih proizvodov in območij, namakanih s predelano vodo. Ta obveznost bi morala veljati za končne uporabnike, pri čemer morajo za nadzor zaprositi pristojni organ kmetijske (živilske) inšpekcije ali sanitarne službe.

Predlog spremembe 5

Člen 10 se spremeni tako:

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Obveščanje javnosti	Obveščanje javnosti
1.   Države članice brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES zagotovijo, da so javnosti na spletu na voljo ustrezne posodobljene informacije o ponovni uporabi vode. Navedene informacije vključujejo:	1.   Države članice brez poseganja v direktivi 2003/4/ES in 2007/2/ES zagotovijo, da so javnosti na spletu na voljo ustrezne posodobljene informacije o ponovni uporabi vode. Navedene informacije vključujejo:
(a) količino in kakovost predelane vode, dobavljene v skladu s to uredbo;	(a) količino in kakovost predelane vode, dobavljene v skladu s to uredbo;
(b) delež predelane vode v državi članici, dobavljene v skladu s to uredbo, v primerjavi s skupno količino očiščene komunalne odpadne vode;	(b) delež predelane vode v državi članici, dobavljene v skladu s to uredbo, v primerjavi s skupno količino očiščene komunalne odpadne vode;
(c) dovoljenja, izdana ali spremenjena v skladu s to uredbo, vključno s pogoji, ki so jih pristojni organi določili v skladu s členom 7(3);	(c) dovoljenja, izdana ali spremenjena v skladu s to uredbo, vključno s pogoji, ki so jih pristojni organi določili v skladu s členom 7(3);
(d) rezultat preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1);	(d) rezultat preverjanja skladnosti, izvedenega v skladu s členom 8(1);
(e) kontaktne točke, imenovane v skladu s členom 9(1).	(e) kontaktne točke, imenovane v skladu s členom 9(1).
2.   Informacije iz odstavka 1 se posodobijo vsaj enkrat na leto.	2.   Informacije iz odstavka 1 se posodobijo vsaj enkrat na leto.
3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila glede oblike in predstavitve informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.	3.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila glede oblike in predstavitve informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.

Obrazložitev

Predlaga se sprememba izraza, da se zagotovi jasnost glede obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe.

Predlog spremembe 6

Člen 12(3)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
3.   Države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice.	3.   Države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice.
V ta namen se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene odstavka 1(a).	V ta namen se interes strokovne nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namene odstavka 1(a).
Za take organizacije se tudi šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene odstavka 1(b).	Za take organizacije se tudi šteje, da imajo pravice, ki so lahko kršene za namene odstavka 1(b).

Obrazložitev

OR ne meni, da bi morala uredba o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode izrecno obravnavati problematiko nevladnih organizacij. Po drugi strani pa OR ne želi omejevati pravic nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva okolja. Predlagani amandma določa, katere nevladne organizacije lahko izkoristijo to pravico.

Predlog spremembe 7

Člen 17

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Začetek veljavnosti in uporaba	Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.	Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od … [ eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].	Uporablja se od … [ tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.	Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Obrazložitev

Obdobje enega leta ne bi zadoščalo za izboljšave na področju obdelave vode, opreme, obratovanja, nadzora, ocenjevanja tveganja in usklajenosti zakonskih ureditev.

Predlog spremembe 8

PRILOGA I

Oddelek 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
PRILOGA I UPORABE IN MINIMALNE ZAHTEVE Oddelek 1 Uporabe predelane vode iz člena 2	PRILOGA I UPORABE IN MINIMALNE ZAHTEVE Oddelek 1 Uporabe predelane vode iz člena 2
(a) Namakanje v kmetijstvu Namakanje v kmetijstvu pomeni namakanje naslednjih vrst poljščin:	(a) Namakanje v kmetijstvu Namakanje v kmetijstvu pomeni namakanje naslednjih vrst poljščin:
— prehrambnih poljščin, ki se zaužijejo surove, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se zaužijejo surove ali nepredelane, — predelanih prehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se ne zaužijejo surove, ampak po postopku predelave (tj. skuhane, industrijsko predelane), — neprehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki niso namenjene za prehrano ljudi (npr. pašniki, krma, vlakna, okrasne poljščine, semenski posevki, energijske in travniške poljščine).	— prehrambnih poljščin, ki se zaužijejo surove, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se zaužijejo surove ali nepredelane, — predelanih prehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki so namenjene za prehrano ljudi in se ne zaužijejo surove, ampak po postopku predelave (tj. skuhane, industrijsko predelane), — neprehrambnih poljščin, kar pomeni poljščine, ki niso namenjene za prehrano ljudi (npr. pašniki, krma, vlakna, okrasne poljščine, semenski posevki, energijske in travniške poljščine).
	(b) Namakanje mestnih zelenih površin, parkov in vrtov za javno uporabo (na primer za rekreacijske in športne namene)

Obrazložitev

Predlaga se, da se področje uporabe dopolni z dodatnim načinom uporabe vode za namakanje, ki se ne bi nanašala zgolj na kmetijsko proizvodnjo, pač pa tudi na namakanje mestnih zelenih površin, parkov in vrtov za javno uporabo, saj morajo tam veljati enaki pristopi in minimalne zahteve za kakovost predelane vode kot pri namakanju v kmetijstvu. Uporaba predelane vode za takšne namene pri gospodarjenju z vodo v mestih bi lahko precej pripomogla k reševanju problema občutnega segrevanja mestnih središč v sušnih obdobjih.

Predlog spremembe 9

PRILOGA I

Oddelek 2

Preglednica 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Preglednica 1: Razredi kakovosti predelane vode ter dovoljena uporaba v kmetijstvu in metoda namakanja	Preglednica 1: Razredi kakovosti predelane vode ter dovoljena uporaba v kmetijstvu , namakanje mestnih zelenih površin, parkov in vrtov za javno uporabo ter metoda namakanja
Najnižji razred kakovosti predelane vode Kategorija poljščin Metoda namakanja A vse prehrambne poljščine, vključno z gomoljnicami, ki se zaužijejo surove, in prehrambnimi poljščinami, katerih užitni del je v neposrednem stiku s predelano vodo vse metode namakanja B prehrambne poljščine, ki se zaužijejo surove ter katerih užitni del raste nad tlemi in ni v neposrednem stiku s predelano vodo, predelane prehrambne poljščine in neprehrambne poljščine, vključno s poljščinami za krmljenje živali za proizvodnjo mleka ali mesa vse metode namakanja C samo kapljično namakanje (*1) D industrijske in energijske poljščine ter semenski posevki vse metode namakanja	Najnižji razred kakovosti predelane vode Kategorija poljščin Metoda namakanja A vse prehrambne poljščine, vključno z gomoljnicami, ki se zaužijejo surove, in prehrambnimi poljščinami, katerih užitni del je v neposrednem stiku s predelano vodo ; namakanje mestnih zelenih površin, parkov in vrtov za javno uporabo vse metode namakanja B prehrambne poljščine, ki se zaužijejo surove ter katerih užitni del raste nad tlemi in ni v neposrednem stiku s predelano vodo, predelane prehrambne poljščine in neprehrambne poljščine, vključno s poljščinami za krmljenje živali za proizvodnjo mleka ali mesa vse metode namakanja C samo kapljično namakanje (*2) D industrijske in energijske poljščine ter semenski posevki vse metode namakanja

Obrazložitev

Mnenje razširja področje uporabe predlagane uredbe, kot je določeno v členu 2 in opredeljeno v Prilogi I, oddelek 1, tako, da mu dodaja točko (b) o namakanju mestnih zelenih površin, parkov in vrtov.

Predlog spremembe 10

PRILOGA I

Oddelek 2

Preglednica 4

Validacijsko spremljanje predelane vode za namakanje v kmetijstvu

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Razred kakovosti predelane vode Indikatorski mikroorganizmi (*3) Cilji uspešnosti za verigo čiščenja (zmanjšanje log10) A E. coli ≥ 5,0 kolifagi skupaj/F-specifični kolifagi/somatski kolifagi/kolifagi (*4) ≥ 6,0 spore Clostridium perfringens/bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate (*5) ≥ 5,0	Razred kakovosti predelane vode Indikatorski mikroorganizmi (*6) Cilji uspešnosti za verigo čiščenja (zmanjšanje log10) A E. coli ≥ 5,0 kolifagi skupaj/F-specifični kolifagi/somatski kolifagi/kolifagi (*7) ≥ 6,0 spore Clostridium perfringens/bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate (*8) ≥ 5,0

Obrazložitev

Te zahteve ne bodo izvedljive v praksi, če bo iztok iz čistilne naprave, ki vstopa v obrat za predelavo vode, iz katerega koli razloga (npr. deleža industrijske odpadne vode na pritoku v komunalno čistilno napravo) nižji v primerjavi z običajnimi kanalizacijskimi odpadnimi vodami.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Pregled trenutnega stanja

1.

ugotavlja, da je ponovno uporabo vode mogoče podpreti z različnimi instrumenti politike. Eden od njih so obvezujoči standardi ali smernice, ki določajo minimalne zahteve za predelano vodo, preden se lahko znova uporabi denimo za namakanje v kmetijstvu. Taki instrumenti trenutno obstajajo le v šestih državah članicah;

2.

meni, da je glavna ovira za omejeno predelavo vode skrb za varnost hrane pri uporabi kmetijskih proizvodov, pridelanih na zemljiščih, ki so namakana s prečiščeno komunalno odpadno vodo;

3.

izraža zaskrbljenost nad tem, da je ponovna uporaba vode v EU še vedno omejena, prav tako pa je le malo kvantitativnih informacij o deležu predelane vode in njene uporabe v različnih državah članicah, kar je deloma povezano z različnim razumevanjem pomena tega, kaj obsega „ponovna uporaba vode“, in z različnimi pristopi k opredeljevanju in posredovanju podatkov;

Potreba po zakonodajni ureditvi

4.

ugotavlja, da je bila ta uredba potrebna zaradi vse večjega pomanjkanja vode v državah članicah EU, in sicer predvsem za uporabo v kmetijstvu, ter zaradi prizadevanj za varčevanje z vodo. Uredba opredeljuje, koliko vode bi bilo mogoče tako privarčevati, poleg tega pa izhaja iz potrebe, da se ustvarijo enaki pogoji za kmetijske proizvajalce v vseh državah članicah. Navsezadnje je izraz prizadevanj EU za uvedbo krožnega gospodarstva v sektorju oskrbe z vodo;

5.

meni, da bi podpora temu načinu ravnanja z odpadnimi vodami za države članice pomenila prednost v tem, da se ohranjajo kmetijska gospodarstva in dejavnost tudi v sušnih obdobjih. V teh obdobjih, ko je z drugimi predpisi omejena poraba površinske vode ali podtalnice, lahko s tem novim proizvodom kmetijska gospodarstva sploh ohranijo svojo rastlinsko pridelavo v kmetijstvu (in pogosto tudi nanjo navezano živinorejo);

6.

se strinja, da so razlogi Evropske komisije za pripravo predloga uredbe utemeljeni, toda ker celotna uredba dejansko temelji na odgovornosti upravljavca obrata za predelavo odpadnih vod, manjka kakršnakoli analiza (predvsem ekonomske) spodbude, da bi upravljavec čistilne naprave za odpadno vodo postal upravljavec obrata za njeno predelavo;

7.

opozarja, da bodo glede na praktične izkušnje držav, v katerih je že dovoljeno namakanje s predelano vodo, stroški potrebnih naložb v obrate za predelano vodo za doseganje njene kakovosti razreda A višji, kot navaja ocena učinka uredbe;

8.

ugotavlja, da bodo končna posledica te uredbe višji stroški čiščenja odpadne vode, saj kmetijskemu sektorju ne bo treba kupovati predelane vode skozi vse leto. Zagotoviti je treba, da dodatni stroški ne bodo nesorazmerno preneseni na državljane, občine in upravljavce;

9.

meni, da je treba poskrbeti za skladnost te uredbe s preostalimi ustreznimi predpisi, navsezadnje z uredbo o nadzoru in drugimi uredbami, ki veljajo za proizvodnjo hrane;

Razširitev področja uporabe uredbe

10.

ugotavlja, da sta temeljna akta EU na področju ravnanja z odpadnimi vodami Direktiva 91/271/EGS in Direktiva 2000/60/ES, vendar je povezava med njima in predlogom uredbe zelo ohlapna. V obeh direktivah je ponovna uporaba odpadne vode omenjena samo na deklaratorni ravni, in sicer s poudarkom na varstvu okolja;

11.

meni, da splošni pravni akt EU pojma ponovna uporaba odpadne vode ne bi smel zoževati zgolj na njeno uporabo v kmetijstvu. Zaveda pa se, da bi se z razširitvijo na uporabo denimo v industriji ali energetiki morala popolnoma spremeniti zasnova besedila;

12.

zato predlaga, da se področje uporabe uredbe dopolni tako, da se uporaba vode za namakanje ne bi nanašala zgolj na kmetijsko proizvodnjo, pač pa bi bila dopolnjena npr. z namakanjem mestnih zelenih površin, parkov, vrtov in travnatih površin za javno uporabo (rekreacija, šport), saj morajo tam veljati enaki pristopi in zahteve za kakovost predelane vode za namakanje kot pri namakanju v kmetijstvu. Uporaba predelane vode za takšne namene pri gospodarjenju z vodami v mestih bi lahko precej pripomogla k reševanju problema občutnega segrevanja mestnih središč v sušnih obdobjih;

Odgovornost končnega uporabnika

13.

meni, da je glavna pomanjkljivost te zasnove dejstvo, da je tako imenovani končni uporabnik postavljen v vlogo zgolj potrošnika, ki predelano vodo le pasivno uporablja in ni odgovoren za nič, in sicer niti za morebitne spremembe njene kakovosti po prevzetju od upravljavca obrata za predelavo niti za način njene uporabe, tj. na primer način nanosa na zemljišče;

14.

poziva k uvedbi ustreznih standardov za vzorčenje in analizo, ob upoštevanju standardov ISO za kakovost predelane vode za namakanje v konkretnih razredih glede na vrsto pridelka. Kot je razvidno iz vsebine uredbe, EU predelane vode ne obravnava kot isti (varen) proizvod kot pitno vodo in bi zato moral odgovornost za njeno uporabo prevzeti tudi končni uporabnik, ki se mora tega zavedati. Za nadzor mora zaprositi pristojni organ kmetijske (živilske) ali sanitarne inšpekcije. Izbor zemljišč za izvedbo nadzora mora biti opravljen tako, da je zemljišče reprezentativno za celotno območje, ki se namaka s predelano vodo iz danega obrata za predelavo;

Izhod iz obrata za predelavo vode

15.

poziva Komisijo, naj določi opredelitev „izhoda iz obrata“. V zdajšnjem predlogu te opredelitve ni, kar vodi do dvoumnih razlag. Izraz „izhod“ se lahko razume kot odtok iz obrata za predelavo odpadne vode, ali kot akumulacijski bazen, v katerem se zbira potrebna zaloga za kritje nihanj v oskrbi končnega uporabnika, ali pa celo sama oprema za namakanje, s katero se proizvod iz obrata za predelavo prenaša na kraj končne porabe;

Načelo subsidiarnosti

16.

meni, da je predlog uredbe skladen z načelom subsidiarnosti (člen 5 PEU). Z vidika subsidiarnosti je sicer res, da bo o konkretni uporabi predelane odpadne vode v vsaki državi odločal lokalni organ, pristojni za vodo, vendar pa je zaradi narave enotnega trga EU za kmetijske proizvode nujen pravni akt na ravni EU.

---

(*1)  Kapljično namakanje je sistem za mikronamakanje, ki lahko rastlinam dovaja vodo v obliki kapljic ali šibkih curkov ter vključuje zelo počasno (2–20 litrov/uro) kapljanje vode na tla ali neposredno pod površino tal iz sistema plastičnih cevi z majhnim premerom, ki imajo izhodne odprtine, imenovane kapljalniki.

(*2)  Kapljično namakanje je sistem za mikronamakanje, ki lahko rastlinam dovaja vodo v obliki kapljic ali šibkih curkov ter vključuje zelo počasno (2–20 litrov/uro) kapljanje vode na tla ali neposredno pod površino tal iz sistema plastičnih cevi z majhnim premerom, ki imajo izhodne odprtine, imenovane kapljalniki.

(*3)  Za namene validacijskega spremljanja se namesto predlaganih indikatorskih mikroorganizmov lahko uporabijo tudi referenčni patogeni mikroorganizmi Campylobacter, rotavirus in Cryptosporidium. V tem primeru se uporabijo naslednji cilji uspešnosti (zmanjšanje log10): Campylobacter (≥ 5,0), rotavirus (≥ 6,0) in Cryptosporidium (≥ 5,0).

(*4)  Kazalnik „kolifagi skupaj“ je izbran kot najprimernejši kazalnik za viruse. Če pa analiza kolifagov skupaj ni izvedljiva, je treba analizirati vsaj enega od njih (F-specifične ali somatske kolifage).

(*5)  Spore Clostridium perfringens so izbrane kot najprimernejši kazalnik za protozoje. Druga možnost pa so bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, če koncentracija spor Clostridium perfringens ne omogoča potrditve zahtevanega zmanjšanja log10.

Upravljavec potrdi in dokumentira metode analize za spremljanje v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enako kakovost.

(*6)  Za namene validacijskega spremljanja se namesto predlaganih indikatorskih mikroorganizmov lahko uporabijo tudi referenčni patogeni mikroorganizmi Campylobacter, rotavirus in Cryptosporidium. V tem primeru se uporabijo naslednji cilji uspešnosti (zmanjšanje log10): Campylobacter (≥ 5,0), rotavirus (≥ 6,0) in Cryptosporidium (≥ 5,0).

(*7)  Kazalnik „kolifagi skupaj“ je izbran kot najprimernejši kazalnik za viruse. Če pa analiza kolifagov skupaj ni izvedljiva, je treba analizirati vsaj enega od njih (F-specifične ali somatske kolifage).

(*8)  Spore Clostridium perfringens so izbrane kot najprimernejši kazalnik za protozoje. Druga možnost pa so bakterije, ki tvorijo spore in zmanjšujejo sulfate, če koncentracija spor Clostridium perfringens ne omogoča potrditve zahtevanega zmanjšanja log10.

Upravljavec potrdi in dokumentira metode analize za spremljanje v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugimi nacionalnimi ali mednarodnimi standardi, ki zagotavljajo enako kakovost.

Če vrednosti zmanjšanja log10 ni mogoče doseči zaradi nizke koncentracije indikatorskih organizmov v očiščeni odpadni vodi, ki vstopa v obrat za predelavo vode, se lahko ob odsotnosti danega indikatorskega mikroorganizma v predelani vodi šteje, da je cilj validacije izpolnjen.