Tožba, vložena 4. septembra 2006 — NOS proti Komisiji

(Zadeva T-237/06)

(2006/C 294/106)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Nederlandse Omroep Stichting (zastopnika: Rechtsanwälte J. J. Feenstra in H. M. H. Speyart)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka predlaga Sodišču prve stopnje, naj

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Nederlandse Omroep Stichting (NOS) s svojo tožbo zahteva razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 22. junija 2006 o ad hoc financiranju nizozemske javne radiotelevizije (državna pomoč C 2/2004 (prej NN 170/2003)).

Tožeča stranka v obrazložitev svoje tožbe naprej uveljavlja kršitev člena 88(1), (2) in (3) ES in Uredbe št. 659/1999 (1). Komisija naj bi nepravilno razlagala in uporabila razliko med novo in obstoječo pomočjo. Ad-hoc pomoč, ki je predmet izpodbijane odločbe, naj bi bila del skupnega sistema državnega financiranja nizozemske javne radiotelevizije. Ta splošni sistem je Komisija štela za obstoječo pomoč. Sredstva, ki naj bi jih Komisija razumela kot ad hoc financiranje, so bila odobrena po istem sistemu in bi se zato morala šteti kot obstoječa pomoč.

Drugič, tožeča stranka uveljavlja kršitev člena 87 ES in 88 ES, ker naj bi Komisija nepravilno razlagala in uporabila sodbo Altmark (2). Komisija naj bi nepravilno in zaradi napačnega izhodišča ugotovila, da je treba ad-hoc financiranje uvrstiti med državno pomoč. Meril, ki jih je Sodišče postavilo v sodbi Altmark, naj v tej situaciji ne bi bilo mogoče uporabiti. Namesto tega bi moralo biti izhodišče Amsterdamski protokol o financiranju javne radiotelevizije (3).

Tretjič, tožeča stranka uveljavlja kršitev členov 87, 88 in 253 ES ter Uredbe št. 659/1999, zaradi pomanjkanja povezave med odobritvijo ad hoc financiranja in s strani Komisije ugotovljenega prekomernega nadomestila. Prekomernega nadomestila, ki naj bi bilo povezano z oblikovanjem rezerv pri radiotelevizijah, ne bi bilo treba v zadostni meri razlagati z dodelitvijo sredstev, ki naj bi jih Komisija označila kot ad hoc financiranje.

Četrtič, Komisija naj bi kršila člena 87 in 88 ES s tem, da je prihodke iz avtorskih pravic nepravilno štela za državno pomoč. Poleg tega ad hoc financiranje tožeči stranki ne daje prednosti kot podjetju v smislu člena 87(1) ES, in odobreno javno financiranje ne povzroča oviranja konkurence v smislu člena 87(1) ES.

Petič, naj bi bil z nezadostno presojo sorazmernosti kršen člen 86(2) ES. Tudi obravnavano v luči Amsterdamskega protokola o financiranju javne radiotelevizije naj bi Komisija po ugotovitvi, da ne gre za oviranje konkurence, neupravičeno opustila primerjavo pomanjkanja negativnih učinkov prekomernega nadomestila z interesom izvajanja javne naloge in interesa Skupnosti na splošno. Tožeča stranka navaja, da bi morala Komisija prav tako upoštevati omejeno naravo nizozemskega jezikovnega področja in dejstvo, da bi nastale rezerve povzročile porabo v vidni prihodnosti in bi tako izginile.

Na koncu tožeča stranka uveljavlja kršitev postopkovnih pravil člena 88(2) in procesnih pravic, ker je Komisija v različnih pogledih razširila obseg preiskave.

(1)  Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, str. 1).

(2)  Sodba z dne 24. julija 2003 v zadevi C-280/00 (Altmark Trans GmbH in Regierungspräsidium Magdeburg, Recueil, 2003, I-7747).

(3)  Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti je priložen Protokol o javni radioteleviziji v državah članicah.