This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62008CA0192
Case C-192/08: Judgment of the Court (Second Chamber) of 12 November 2009 (reference for a preliminary ruling from the Korkein hallinto-oikeus (Finland)) — TeliaSonera Finland Oyj v iMEZ Ab (Telecommunications sector — Electronic communications — Directive 2002/19/EC — Article 4(1) — Networks and services — Interconnexion agreements between telecommunications undertakings — Obligation to negotiate in good faith — Definition of operator of public communications networks — Articles 5 and 8 — Powers of the national regulatory authorities — Undertaking without significant market power)
Zadeva C-192/08: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 12. novembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein hallinto-oikeus – Finska) – TeliaSonera Finland Oyj proti iMEZ Ab (Sektor za telekomunikacije — Elektronske komunikacije — Direktiva 2002/19/ES — Člen 4(1) — Omrežja in storitve — Sporazumi o medomrežnem povezovanju med telekomunikacijskimi podjetji — Obveznost pogajanj v dobri veri — Pojem operater javnih komunikacijskih omrežij — Člena 5 in 8 — Pristojnost nacionalnih regulativnih organov — Podjetje, ki nima pomembne tržne moči)
Zadeva C-192/08: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 12. novembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein hallinto-oikeus – Finska) – TeliaSonera Finland Oyj proti iMEZ Ab (Sektor za telekomunikacije — Elektronske komunikacije — Direktiva 2002/19/ES — Člen 4(1) — Omrežja in storitve — Sporazumi o medomrežnem povezovanju med telekomunikacijskimi podjetji — Obveznost pogajanj v dobri veri — Pojem operater javnih komunikacijskih omrežij — Člena 5 in 8 — Pristojnost nacionalnih regulativnih organov — Podjetje, ki nima pomembne tržne moči)
UL C 11, 16.1.2010, p. 3–3
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
16.1.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 11/3 |
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 12. novembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein hallinto-oikeus – Finska) – TeliaSonera Finland Oyj proti iMEZ Ab
(Zadeva C-192/08) (1)
(Sektor za telekomunikacije - Elektronske komunikacije - Direktiva 2002/19/ES - Člen 4(1) - Omrežja in storitve - Sporazumi o medomrežnem povezovanju med telekomunikacijskimi podjetji - Obveznost pogajanj v dobri veri - Pojem operater javnih komunikacijskih omrežij - Člena 5 in 8 - Pristojnost nacionalnih regulativnih organov - Podjetje, ki nima pomembne tržne moči)
2010/C 11/04
Jezik postopka: finščina
Predložitveno sodišče
Korkein hallinto-oikeus
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: TeliaSonera Finland Oyj
Ob udeležbi: iMEZ Ab
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Korkein hallinto-oikeus – Razlaga členov 4(1), 5 in 8 Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (UL L 108, str. 7) – Nacionalna zakonodaja, na podlagi katere se mora vsako telekomunikacijsko podjetje pogajati o medomrežnem povezovanju z drugimi telekomunikacijskimi podjetji – Obseg obveznosti pogajanj in zahteve, ki jih lahko postavijo nacionalni regulativni organi
Izrek
1. |
Člen 4(1) Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) v povezavi z uvodnimi izjavami 5, 6, 8 in 19 ter členoma 5 in 8 te direktive nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je zakon o trgu telekomunikacij (Viestintämarkkinalaki) z dne 23. maja 2003, ki ne omejuje možnosti sklicevanja na obveznost pogajanj na področju medomrežnega povezovanja le na operaterje javnih elektronskih komunikacijskih omrežij. Naloga predložitvenega sodišča je torej ugotoviti, ali je glede na položaj in naravo operaterjev iz postopka v glavni stvari te mogoče opredeliti kot operaterje javnih komunikacijskih omrežij. |
2. |
Nacionalni regulativni organ lahko šteje, da je bila obveznost pogajanj o medomrežnem povezovanju kršena, če podjetje, ki nima pomembne tržne moči, predlaga medomrežno povezovanje drugemu podjetju pod takšnimi enostranskimi pogoji, ki ovirajo razvoj konkurenčnega maloprodajnega trga, ker ti pogoji strankam drugega podjetja onemogočajo uporabljanje njegovih storitev. |
3. |
Nacionalni regulativni organ lahko zahteva od podjetja, ki nima pomembne tržne moči, vendar nadzoruje dostop do končnih uporabnikov, da se v dobri veri pogaja z drugim podjetjem bodisi o medomrežnem povezovanju zadevnih omrežij, če je tistega, ki zahteva tak dostop, treba opredeliti kot operaterja javnih komunikacijskih omrežij, bodisi o medobratovalnosti SMS in MMS storitev, če tega operaterja tako ni mogoče opredeliti. |