29.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/25

1)

Ali je treba člene 3(g), 4, 10, 81 in 98 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz členov 1 in 2 zakona št. 339 z dne 25. novembra 2003, ki vnovič uvajata nezdružljivost opravljanja odvetniškega poklica z javno funkcijo za javne uslužbence, zaposlene s krajšim delovnim časom, in ki tem, čeprav so usposobljeni za opravljanje odvetniškega poklica, onemogočata opravljanje njihovega poklica ter določata, da morajo biti izbrisani iz razvida odvetnikov z odločbo pristojnega sveta odvetniške zbornice, razen če se javni uslužbenec odloči, da bo prekinil delovno razmerje?

2)

Ali je treba člene 3(g), 4, 10 in 98 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz členov 1 in 2 zakona št. 339 z dne 25. novembra 2003, ki vnovič uvajata nezdružljivost opravljanja odvetniškega poklica z javno funkcijo za javne uslužbence, zaposlene s krajšim delovnim časom, in ki tem, čeprav so usposobljeni za opravljanje odvetniškega poklica, onemogočata opravljanje njihovega poklica ter določata, da morajo biti izbrisani iz razvida odvetnikov z odločbo pristojnega sveta odvetniške zbornice, razen če se javni uslužbenec odloči, da bo prekinil delovno razmerje?

3)

Ali je treba člen 6 Direktive Sveta z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (77/249/EGS) (1) v katerem je določeno, da lahko „[v]saka država članica […] odvetnike, ki so redno zaposleni v javnem ali zasebnem podjetju, izključi iz opravljanja dejavnosti v zvezi z zastopanjem tega podjetja v sodnih postopkih, če odvetnikom s sedežem v tej državi ni dovoljeno opravljati teh dejavnosti“, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz členov 1 in 2 zakona št. 339 z dne 25. novembra 2003, ki vnovič uvajata nezdružljivost opravljanja odvetniškega poklica z javno funkcijo za javne uslužbence, zaposlene s krajšim delovnim časom, in ki tem, čeprav so usposobljeni za opravljanje odvetniškega poklica, onemogočata opravljanje njihovega poklica ter določata, da morajo biti izbrisani iz razvida odvetnikov z odločbo pristojnega sveta odvetniške zbornice, razen če se javni uslužbenec odloči, da bo prekinil delovno razmerje, kadar se taka nacionalna ureditev uporablja tudi za odvetnike, ki so zaposleni in opravljajo odvetniško dejavnost v skladu s svobodo opravljanja storitev?

4)

Ali je treba člen 8 Direktive 98/5/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarj 1998, v katerem je določeno, da „odvetnik, registriran v državi članici gostiteljici, pod poklicnim nazivom iz svoje matične države lahko opravlja poklic kot redno zaposleni odvetnik pri kakem drugem odvetniku, združenju ali odvetniški družbi ali pri javnem oziroma zasebnem podjetju v obsegu, ki ga država članica gostiteljica dovoljuje za odvetnike, registrirane pod poklicnim nazivom, ki se uporablja v tej državi“, razlagati tako, da se ne uporablja za odvetnika, ki je zaposlen v javni upravi s krajšim delovnim časom?

5)

Ali splošni načeli prava Skupnosti o varstvu legitimnih pričakovanj in pridobljenih pravic nasprotujeta nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz členov 1 in 2 zakona št. 339 z dne 25. novembra 2003, ki vnovič uvajata nezdružljivost opravljanja odvetniškega poklica z javno funkcijo za javne uslužbence, zaposlene s krajšim delovnim časom, in se uporabljata tudi za odvetnike, ki so bili ob začetku veljavnosti navedenega zakona št. 339 iz leta 2003 že vpisani v razvide odvetnikov, če je v členu 2 predvideno samo krajše obdobje moratorija na obvezno izbiro med zaposlitvijo in opravljanjem odvetniškega poklica?