Pritožba, ki jo je Zvezna republika Nemčija vložila 29. novembra 2012 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 19. septembra 2012 v zadevi T-265/08, Zvezna republika Nemčija proti Evropski komisiji

(Zadeva C-549/12 P)

2013/C 46/29

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: T. Henze, pooblaščenec, U. Karpenstein in C. Johann, odvetnika)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Kraljevina Španija, Francoska republika, Kraljevina Nizozemska

Predloga

Pritožnica predlaga:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet te pritožbe je sodba Splošnega sodišča z dne 19. septembra 2012 v zadevi Nemčija proti Komisiji, s katero je Splošno sodišče zavrnilo ničnostno tožbo Zvezne republike Nemčije zoper odločbo C(2008) 1690 final z dne 30. aprila 2008 o zmanjšanju finančne pomoči iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), dodeljene za operativni program v deželi Turingiji, ki je v regiji cilja 1 (Nemčija) (1994–1999), v skladu z Odločbo Komisije C (94) 1939/5 z dne 5. avgusta 1994.

Pritožnica svojo pritožbo opira na dva pritožbena razloga.

Prvič, Splošno sodišče naj bi kršilo člen 24(2) Uredbe (EGS) št. 4253/88 (1), v povezavi s členom 1 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 (2) in načelom prenosa pristojnosti (člen 5, drugi odstavek, PEU, člen 7 PDEU, prej člen 5 ES), ker je pravno napačno domnevalo, da so lahko tudi upravne napake nacionalnih organov „nepravilnosti“, zaradi katerih lahko Komisija izvede finančne popravke (prvi del prvega pritožbenega razloga). Tudi če bi upravna napaka načeloma prišla v poštev za finančni popravek, bi bilo izpodbijano sodbo treba razveljaviti, ker je Splošno sodišče pravno napačno domnevalo, da bi tudi kršitev notranjih predpisov in napaka brez učinka za proračun Unije lahko pomenila „nepravilnosti“, zaradi katerih bi bili finančni popravki upravičeni (drugi del prvega pritožbenega razloga).

Drugič, Splošno sodišče naj bi kršilo tudi člen 24(2) Uredbe (EGS) št. 4253/88, v povezavi z načelom prenosa pristojnosti (člen 5, drugi odstavek, PEU, člen 7 PDEU), ker naj bi pravno napačno Komisiji priznalo pristojnost, da izvede ekstrapolirane finančne popravke (prvi del drugega pritožbenega razloga). Tudi če bi pristojnost za ekstrapolacijo načeloma obstajala, naj bi Splošno sodišče način njene izvedbe v tem primeru pravno napačno potrdilo. Po eni strani, glede na del spornih projektov, v vsakem primeru ni ugotovljeno, da je nastala škoda za proračun Unije. Po drugi strani Komisija ne bi smela del zatrjevane napake opredeliti za sistemsko (drugi del drugega pritožbenega razloga).

(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z dejavnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 374, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 340).