Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62013CN0291

Zadeva C-291/13: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Eparchiako Dikastirio Lefkosias (Ciper) 27. maja 2013 – Sotiris Papasavvas proti O Fileleftheros Dimosia Etaireia Ltd, Takisu Kounnafiju in Giorgosu Sertisu

UL C 207, 20.7.2013, p. 33–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
UL C 207, 20.7.2013, p. 8–8 (HR)

20.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 207/33


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Eparchiako Dikastirio Lefkosias (Ciper) 27. maja 2013 – Sotiris Papasavvas proti O Fileleftheros Dimosia Etaireia Ltd, Takisu Kounnafiju in Giorgosu Sertisu

(Zadeva C-291/13)

2013/C 207/56

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Eparchiako Dikastirio Lefkosias

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Sotiris Papasavvas

Tožene stranke: O Fileleftheros Dimosia Etaireia Ltd, Takis Kounnafi in Giorgos Sertis

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je mogoče zakonodajo držav članic glede širjenja neresničnih trditev, ki vpliva na zmožnost dobave informacijskih storitev po elektronski poti na nacionalni ravni in na ravni EU, obravnavati kot omejitev informacijskih storitev za namene izvajanja Direktive 2000/31/ES?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali se določbe členov 12, 13 in 14 Direktive 2000/31/ES glede odgovornosti uporabljajo v zasebnih civilnopravnih sporih, kot so spori o civilnopravni odgovornosti zaradi širjenja neresničnih trditev, ali pa se uporabljajo le za civilno odgovornost pri poslovnih/pogodbenih transakcijah s potrošniki?

3.

Ali ob upoštevanju namena členov 12, 13 in 14 Direktive 2000/31/ES, ki se nanašajo na odgovornost ponudnikov storitev informacijske družbe, in ob upoštevanju dejstva, da je v več državah članicah obstoj tožbe pogoj za izdajo začasne odredbe prepovedi, ki velja, vse dokler se postopek ne konča, ti členi določajo posamezne pravice, na katere se je mogoče sklicevati v obrambi v postopku civilne tožbe zaradi širjenja neresničnih trditev, ali pa pomenijo pravne ovire za vložitev te tožbe?

4.

Ali se pojma „storitve informacijske družbe“ in „ponudnik [storitev informacijske družbe]“ iz člena 2 Direktive 2000/31/ES in člena 1(2) Direktive 98/34/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES, uporabljata za informacijske storitve v elektronski obliki, ki jih prejemnik storitve ne plača neposredno, ampak se plačajo posredno s komercialnim oglaševanjem na spletni strani?

5.

Ali se ob upoštevanju opredelitve „ponudnik [storitev informacijske družbe]“ iz člena 2 Direktive 2000/31/ES in člena 1(2) Direktive 98/34/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES, spodaj našteti primeri štejejo za „izključni prenos podatkov“ ali „shranjevanje v predpomnilniku“ ali „gostiteljstvo“ za namene členov 12, 13 in 14 Direktive 2000/31/ES:

(a)

časopis na neplačljivi spletni strani, na kateri se objavi elektronska različica tiskanega časopisa z vsemi članki in reklamami, v PDF ali v drugi podobni elektronski obliki;

(b)

časopis v elektronski obliki, ki je prosto dostopen in katerega ponudnik je plačan iz oglasov, ki se oglašujejo na spletni strani. Informacije, ki so objavljene v časopisu v elektronski obliki, priskrbijo zaposleni pri časopisu in/ali neodvisni novinarji;

(c)

plačljiva spletna stran, ki ponuja storitev iz točk (a) in (b)?


Top
  翻译: