27.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 245/5

1.

Ali je treba člen 45 PDEU razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu pravu, po katerem oseba, ki je zaposlena kot javni uslužbenec v eni državi članici, izgubi svoje pričakovane pravice do starostne pokojnine (pokojninski prejemki) iz naslova delovnega razmerja kot javni uslužbenec, ker je zaradi nove zaposlitve v drugi državi članici odpovedala pogodbo o zaposlitvi kot javni uslužbenec, če nacionalno pravo hkrati določa, da je ta oseba ob upoštevanju bruto plač, ki jih je prejela kot javni uslužbenec, pozavarovana v okviru zakonskega pokojninskega zavarovanja, pri čemer so na tej podlagi pridobljene pravice do pokojnine nižje od izgubljenih pričakovanih pravic do starostne pokojnine?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen za vse ali nekatere javne uslužbence: ali je treba člen 45 PDEU razlagati tako, da mora v primeru, če nacionalna zakonodaja ne določa drugače, prejšnji organ, pri katerem je bil zadevni javni uslužbenec zaposlen, le-temu plačati pokojnino ob upoštevanju delovne dobe, ki se šteje v pokojninsko dobo, ki jo je dosegel kot javni uslužbenec v tem delovnem razmerju in ob zmanjšanju za pravice do pokojnine na podlagi pozavarovanja, ali pa mora izgubo pokojnine finančno izravnati na drug način, čeprav se lahko na podlagi nacionalnega prava priznajo samo pokojninski prejemki, ki jih priznava to pravo?